Mercosur je leta 2010 z bruto domačim proizvodom v višini 1300 milijard dolarjev in 240 milijoni prebivalcev predstavljal eno četrtino svetovnega gospodarstva. Vodilno gospodarstvo v tem območju je Brazilija, ki predstavlja 79 % njegovega BDP. Sledijo ji Argentina (18 %), Urugvaj (2 %) in Paragvaj (1 %). Evropska unija je glavni investitor in trgovinski partner v tem območju, njene naložbe pa so najpogostejše v bančnem sektorju, telekomunikacijah, finančnem sektorju in industriji. Zaradi tega so pogajanja o pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Mercosurjem velikega pomena za gospodarski razvoj obeh partnerjev.

Ali lahko Komisija pojasni, v kateri fazi so pogajanja o pridružitvenem sporazumu med Evropsko unijo in Mercosurjem, kaj so glavne ovire v pogajalskem procesu ter kateri koraki in časovni načrt so predvideni za sklenitev sporazuma?

(EN) EU se z Mercosurjem pogaja o pridružitvenem sporazumu, ki ga sestavljajo tri poglavja: politično, gospodarsko in trgovinsko poglavje. Pogajanja so se ponovno pričela maja lani na vrhu med EU in Mercosurjem. Od takrat dalje so potekali trije krogi pogajanj. Vendar so bile do zdaj razprave usmerjene v pravila, kot so denimo sanitarni pogoji, tehnične ovire, instrumenti trgovinske zaščite ali splošna pravila za storitve in vladna javna naročila. O dostopu do trga še niso potekale nobene razprave.

Po vsakem krogu so bila pisna poročila in tudi posodobljene različice poslane Odboru za mednarodno trgovino (INTA) in Odboru za trgovinsko politiko v Svetu.

Medtem ko je še vedno prezgodaj, da bi dognali, kaj so glavne ovire teh pogajanj, pa je jasno, da se bodo razprave o dostopu do trga, zlasti na področju kmetijstva, izkazale za zapletene.

Komisija lahko Parlamentu zagotovi, da se povsem zaveda občutljivosti evropskega kmetijskega in živilskega sektorja. Zato je Mercosurju vedno pojasnjevala – vse od samega začetka pogajanj –, da za določene kmetijske proizvode še vedno ne bi mogli v celoti liberalizirati trgovine z Mercosurjem. Govedina je eden od teh proizvodov.

Vendar ne smemo pozabiti, da ima tudi EU na področju kmetijstva ofenzivne interese in bi morala zato poskušati odpraviti obstoječe uvozne dajatve Mercosur tudi za agroživilske proizvode.

Čeprav bo kmetijstvo predstavljalo težavno področje pogajanj, pa Komisija pričakuje, da bo enako tudi z razpravami o dostopu do trga na območju Mercosurja za industrijske proizvode in storitve EU.

Oba, EU in Mercosur zdaj na notranji ravni pripravljata ponudbe za dostop do trga. Ko bodo te ponudbe pripravljene, bo sprejeta odločitev, kdaj je najboljši čas za nadaljevanje sočasne izmenjave.

In nazadnje, Komisija je v celoti seznanjena s pomisleki, ki jih omenja spoštovana poslanka, pa tudi s tistimi, ki so jih izrazili kmetje v EU glede potrebe po skladnosti uvoženih proizvodov z enakimi standardi kakovosti, kot veljajo za blago, proizvedeno v EU.

V tem okviru bi Komisija rada poudarila, da morajo vsi kmetijski proizvodi, dani na trg EU, izpolnjevati uvozne zahteve glede varnosti hrane, zdravja živali in rastlin, pa tudi določenih vidikov dobrega počutja živali. Ti uvoženi proizvodi se zato štejejo za varne.

Komisija lahko zagotovi, da sporazum med EU in Mercosurjem, tako kot kateri koli drugi dvostranski trgovinski sporazumi, ne bodo privedli do zniževanja uvoznih zahtev EU.

Standardi glede živali, rastlin in varnosti hrane, povezani s trgovino s tretjimi državami, zaslužijo posebno pozornost in bodo obravnavani na pogajanjih. Komisija je v zvezi s prihodnjim pridružitvenim sporazumom med EU in Mercosurjem zavezana s pogajanji doseči vključitev standardov EU in vzpostaviti programe tehničnega sodelovanja.

Datumi za naslednje tri kroge pogajanj so že bili načrtovani za marec, maj in julij 2011, izmenično v Bruslju in Paragvaju. Za zdaj ostaja cilj Komisije zaključiti pogajanja do konca leta 2011.