Predsednik. – Naslednja točka je razprava o vprašanju Komisiji za ustni odgovor o preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, ki ga je zastavil João Ferreira v imenu Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane (O-000044/2011 - B7-0201/2011).

  João Ferreira, vlagatelj. – (PT) Gospod predsednik, komisar, od takrat, ko je Komisija februarja 2009 sprejela sporočilo o pristopu Skupnosti k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, sta minili dve leti. Izpostavljena je bila pomembnost tega vprašanja. Od takrat so Evropo prizadele številne nesreče in javnosti, zemljiščem, gospodarstvu in okolju prinesle izjemno negativne posledice.

Na splošno je bil pri sporočilu Komisije uporabljen ustrezen pristop, čeprav nezadosten, kot je menil Parlament. Poleg tega Komisija odlaša pri izvajanju obveznosti, ki jih je prevzela s tem sporočilom.

En tak primer je zaveza o pripravi seznama preventivnih ukrepov, kar naj bi financirala Evropska unija, izvajale pa države članice. Kje je ta seznam dve leti kasneje? Ali bo Komisija čakala na naslednji večletni finančni okvir, preden ga bo predstavila? Še dve leti?

V tem času je Parlament septembra lani sprejel poročilo na to temo. To poročilo izpostavlja sklop pomembnih priporočil. Povedati moramo, da je poročilo bilo pripravljeno na podlagi širše razprave, ne samo v Parlamentu, ampak tudi z najrazličnejšimi nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi subjekti, ki delujejo v različnih fazah ravnanja ob nesrečah.

Poročilo prav tako povzema veliko izkušenj, ki so jih v zadnjem letu pridobili v teh nesrečah prizadeti ljudje. Med mnogimi točkami, ki jih vsebuje poročilo, jih želim nekaj posebej izpostaviti. Sprejeta je bila cela vrsta ukrepov, namenjenih posebni pomoči državam članicam, z namenom odpravljanja tveganj na področjih, kot so ravnanje z gozdovi, varovanje in zaščita obale, sanacija in zaščita povodij, zaščita in preoblikovanje naseljenih področij, ki so posebej ranljiva za nekatere oblike nesreč, in ohranjanje kmetijskih dejavnosti na področjih, ki jih je prizadelo odseljevanje in ki so ogrožena zaradi naravnih nesreč.

Kako je Komisija vključila ali namerava vključiti ta področja na seznam ukrepov, ki naj bi ga pripravila? Poročilo prav tako predlaga oblikovanje evropskega javnega zavarovanja za kmetijstvo in vzpostavitev sistema minimalnega vračila kmetom, ki so jih prizadele nesreče.

Opažam, da se to močno razlikuje od sedanjih možnosti, da bi države članice subvencionirale zavarovanje s sistematskim pregledom skupne kmetijske politike. Predlagamo zavarovanje, ki bi bilo financirano iz skladov Skupnosti ob enakih pogojih v zvezi z varstvom pred nesrečami za vse kmete, ne glede na to, ali prihajajo iz držav članic, ki najbolj potrebujejo pomoč, ali pa iz bogatih držav.

Kot vemo, so nesreče nepoštene in skoraj vedno najmočneje prizadenejo tiste, ki se lahko najmanj zavarujejo, pa naj gre za ljudi ali države. Eno izmed področij, kjer moramo zagotoviti konkretno izkazovanje solidarnosti EU in načela kohezije, je varovanje javnosti, gospodarstva in okolja pred nesrečami.

Zato sprašujem, kaj bo Komisija naredila za zmanjšanje sedanjih neravnovesij med regijami v državah članicah na tem področju, povedano drugače, kako bo pomagala izboljšati preprečevanje v regijah in državah članicah, ki so bolj izpostavljene tveganju in imajo manjše gospodarske zmogljivosti. Poročilo vključuje tudi krepitev sistemov zgodnjega opozarjanja v državah članicah in vzpostavljanje povezav med različnimi sistemi za zgodnje opozarjanje. Kateri ukrepi so že bili izvedeni na tem področju? Kakšni bodo naslednji ukrepi? Še enkrat je treba podariti, da zaradi preprečevanja in ob upoštevanju izkušenj, pridobljenih v nedavnih nesrečah, postaja vse pomembneje, da pregledamo predpise o Solidarnostnem skladu ter tako omogočimo prožnejšo in pravočasno mobilizacijo tega instrumenta.

Kaj je Komisija že storila in kaj bo storila v zvezi s tem ponovnim pregledom? Spomnim se, da je pred enim letom Madeiro prizadela huda nesreča s smrtnimi žrtvami in veliko gmotno škodo na strateški infrastrukturi in osnovni opremi. Po enem letu Madeira še vedno ni prejela niti enega centa pomoči iz EU. Kako namerava Komisija spremeniti te razmere, ko pa predpis Solidarnostnega sklada navaja, da „mora pomagati pri hitrem obnavljanju normalnih življenjskih pogojev, hkrati pa mora hitro in učinkovito delovati, da bi tako kar se da hitro pomagal pri mobilizaciji služb za ukrepanje ob nesrečah“? Kje je hitrost, ko po enem letu Madeira še vedno ni prejela niti enega centa pomoči iz EU?

Gospod predsednik, na koncu še enkrat pozivam Komisijo, naj sprejme široko soglasje, da je to poročilo zbudilo pozornost, ko smo o njem razpravljali in glasovali, kot jasno sporočilo, da morajo ta priporočila, priporočila, ki jih vključuje poročilo, zaživeti v praksi. Mnoga priporočila so že bila vključena v prejšnje resolucije Parlamenta, vendar ni bilo storjenega ničesar, za to zamudo pa je odgovorna Komisija.

  Johannes Hahn , član Komisije. – Gospod predsednik, Parlamentu se zahvaljujem za priložnost za izmenjavo stališč glede preprečevanja nesreč, predvsem pa gospodu Ferreiri za njegovo predanost tej temi.

Nesreče v lanskem letu so nas opozorile, da morajo EU in njene države članice okrepiti delo na področju preprečevanja nesreč. Biti moramo prizadevnejši. Vsi vemo, da se naložbe v preprečevanje nesreč izplačajo. Hkrati pa je zagotavljanje stroškovno učinkovitih in povečanih naložb v preprečevanje nesreč precejšen izziv.

Ocenjujemo učinkovitost vzpostavljenih instrumentov financiranja v EU. Prav tako razvijamo katalog preventivnih ukrepov, ki naj bi ga po mnenju držav članic financirala EU.

Nameravamo povečati vpliv financiranja EU in pospešiti izvajanje pomoči iz regionalnega sklada. Prav tako preučujemo inovativne instrumente financiranja, kot je združevanje zavarovanj za skupna tveganja. Z učinkovitimi naložbami v preprečevanje nesreč bomo lahko rešili življenja, omejili škodo in privarčevali denar.

Prav tako pripravljamo ukrepe za izboljšanje našega poznavanja nesreč. Z Evropsko agencijo za okolje smo sodelovali pri pripravi poročila, ki ocenjuje pogostost nesreč v Evropi ter njihov vpliv na ljudi, gospodarstva in ekosisteme. Prav tako potrebujemo jasne in pregledne ocene tveganj, s katerimi se srečujemo.

Enaindvajsetega decembra lani smo izdali navodila o ocenjevanju in določanju nacionalnih tveganj, da bi spodbudili države članice k izrabi celovite kulture obvladovanja tveganj. Pri pripravi celovitih politik obvladovanja tveganj morajo sodelovati vsi akterji. Zaradi večje pogostosti in silovitosti nesreč v Evropi morajo biti vzpostavljene dodatne spodbude za države članice pri naložbah v pripravljenost in izgradnjo zmogljivosti.

Poleg preventivnih elementov je prav tako pomembno, da se lahko države članice in cela Evropa odzovejo na najboljši možni način. Oktobra lani smo predstavili naš predlog politike o zmogljivosti odzivanja Evrope na nesreče. Naš namen je izboljšati učinkovitost, usklajenost in prepoznavnost odzivanja EU na nesreče.

  Richard Seeber, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, začeti moramo z besedo solidarnost. Ko pride do nesreč – naravnih nesreč ali nesreč, ki jih povzroči človek –, moramo v Evropi tesno sodelovati. To je ključnega pomena za evropsko združevanje.

Druga ključna beseda, ki jo moramo omeniti, je hitrost. Pomembno je, da hitro zagotovimo pomoč, saj je hitra pomoč najučinkovitejša oblika pomoči.

Tretjič, izpostaviti moram, da so predvsem države članice odgovorne za zaščito prebivalstva pred takšnimi nesrečami, kjer je to mogoče. Preučiti moramo, kako lahko učinkoviteje in gospodarneje uporabimo evropska sredstva in sklade, ki so nam na voljo. Poudariti pa moram, da mnoge države članice prosijo za evropska sredstva le zaradi tega, da bi tako prikrile dejstvo, da same ne ukrepajo ustrezno.

Kaj lahko storimo na ravni EU? Imamo dve glavni postavki stroškov: prvič, Evropski sklad za regionalni razvoj, za katerega je zadolžen komisar Hahn, in drugič, kmetijski sklad, s katerim bi lahko bolje izkoristili sredstva, ki so že na voljo. Ključnega pomena je preprečevanje. Mnogo nesreč, predvsem poplav, bi namreč lahko preprečili z ustreznim prostorskim načrtovanjem. Imamo direktivo o poplavah, v zvezi s katero je jasno, da bi lahko veliko dosegli z razpoložljivimi sredstvi, če bi izvedli prave ukrepe – kot je kartiranje, ocena tveganja in priprava načrtov za preventivno ukrepanje kot tretji ukrep.

Želim, da bi Komisija poleg preventivnih ukrepov, ki jih je pripravila, predvsem preučila področja suš in pomanjkanja vode. Na teh področjih še vedno nimamo dovolj instrumentov, kot je direktiva o poplavah, in tu lahko storimo še veliko.

V zvezi s katalogom preventivnih ukrepov moramo povedati, da je postavljanje v ospredje vsekakor ključnega pomena; povedano z drugimi besedami, da poskušamo te vidike upoštevati tudi na drugih področjih politike. Države članice morajo pod nadzorom Komisije pripraviti karte tveganja za vsa področja.

  Edite Estrela, v imenu skupine S&D. – (PT) Gospod predsednik, o tem v Parlamentu vedno znova razpravljamo. Žal so naravne nesreče ali nesreče, ki jih povzroči človek, vse bolj pogoste in uničujoče.

Čeprav so za preprečevanje nesreč odgovorne predvsem države članice, lahko Evropska komisija pomembno prispeva. Na voljo so določeni instrumenti Skupnosti, ki jih lahko uporabimo v prizadevanjih za preprečevanje nesreč.

Pomembno je, da so ti instrumenti ovrednoteni, saj bomo tako lahko bolje prepoznali pomanjkljivosti. Izboljšati moramo tudi mehanizme financiranja. Čeprav je že bilo omenjeno, želim ponoviti, da v primeru Madeire še vedno ni bilo nobenih obljub glede pomoči, in jasno je, da žrtve te katastrofe ne morejo večno čakati nanjo.

Komisijo smo že večkrat pozvali, naj pripravi smernice Skupnosti za kartiranje tveganj. Prav tako želim izpostaviti pomembnost izvedbe celovitega popisa virov informacij, saj bomo lahko ustrezno nadaljevali le, če bomo imeli točne informacije.

Nekatera priporočila in predlogi, ki so bili predstavljeni v poročilu gospoda Ferreire, so bili vključeni v mojem poročilu, ki ga je Parlament sprejel leta 2006, Komisija pa se še ni odzvala na številne predloge. Komisarja želim vprašati, ali nas lahko seznani z opravljenim delom v zvezi z vzpostavitvijo evropskega observatorija za sušo in direktivo o gozdnih požarih.

  Catherine Bearder, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, poletja so toplejša, nevihte pa vse hujše. Padavine so bolj neredne in imamo več suš, kar povzroča nevarne požare na naši celini. Malo je držav, ki jih v zadnjih nekaj letih ni prizadela naravna nesreča, to pa ne vključuje nesreč, ki jih povzroči človek, kot sta Černobil in pred kratkim strupen jez na Madžarskem.

Državljani se ozirajo na izvoljene predstavnike, da bi poskrbeli za učinkovito, zanesljivo in delujočo zaščito. Komisija je veliko obljubila in pripravila mnoga poročila, vendar smo videli le malo konkretnih dejanj. Obljubila nam je napredek pri vzpostavitvi mreže pristojnih nacionalnih služb v državah članicah. Seznam sredstev, ki so na voljo in jih je mogoče uporabiti ob nesrečah, naj bi bil pripravljen leta 2009. Zdaj bi od nacionalnih organov morali zahtevati, da imajo v stanju pripravljenosti ključno opremo, ki bi jo bilo mogoče uporabiti za hitro evropsko pomoč.

V moji regiji imamo v mestu Bracknell svetovno priznan center za srednjeročne vremenske napovedi. Informacije so v pomoč pomorščakom, zrakoplovom in načrtovalcem za izredne razmere iz najrazličnejših virov v realnem času po svetu, vendar potrebujemo več kot le takšne ustanove. Vedeti moramo, kje so izurjene službe za ukrepanje v primeru nesreč. Vedeti moramo, kjer so zaloge hrane, šotori in odeje za primere nesreč.

Vedeti moramo, kje so objekti, ki lahko rešijo življenja državljanom Unije, kadar jih potrebujejo. Komisija mora te načrte pripraviti zdaj. Naslednja nesreča se lahko zgodi kadar koli.

  Marisa Matias, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, najprej želim poudariti, da povsem podpiram, kar je pravkar povedala poslanka. Preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih je povzročil človek, je vse pomembnejše, Komisija pa nam sistematično predstavlja številne cilje glede postopkov in časovne razporeditve.

Obstaja pa zelo zapletena težava, ki sem jo že omenila. Na takšne razmere se običajno odzovemo s solidarnostnim skladom, vendar po zelo, zelo dolgem obdobju, od devetih mesecev do enega leta po nesreči. Kot je že bilo omenjeno, sama pa bom to še naprej ponavljala, kakor dolgo bo potrebno, se je na Madeiri pred enim letom zgodila huda nesreča, vendar do zdaj še ni prejela nobene pomoči.

Zato želim še enkrat zastaviti vprašanje: ali ni čas, da Komisija ponovno pregleda postopek, ki se uporablja pri skladu in modelu financiranja? Kako lahko še naprej uporabljamo sklad za reševanje vse bolj skrajnih razmer? Ne vemo, kje se bo zgodilo, vemo pa, da se bo zgodilo, kar dokazujejo tudi podnebne spremembe. Zato razmere, ki se redno ponavljajo, niso izjema.

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD. – (SK) Gospod predsednik, veljavne mehanizme za preprečevanje naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, lahko močno izboljšamo.

V primeru preventivnih ukrepov za preprečevanje naravnih nesreč si moramo prizadevati za izboljšanje sistemov za spremljanje naravnih pojavov – spremembe vremena ali tektonski premiki –, potem pa izboljšati matematične modele za ocenjevanje in napovedovanje sprememb in njihovih posledic ter povezane opozorilne mehanizme ali naknadne evakuacije, na področju nesreč, ki jih povzroči človek, pa smo lahko veliko bolj učinkoviti.

Ker poznamo tveganja različnih človekovih dejavnosti, predvsem komercialnih dejavnosti, ki ogrožajo okolje, vemo, kako z dobrimi ureditvenimi ukrepi preventivno zmanjšati tveganje za nastanek nesreč, do katerih lahko pride zaradi kakršnega koli opravljanja tveganih dejavnosti. Preventivni zakonodajni okvir mora biti celovit, hkrati pa ga moramo dosledno in odločno izvajati, ravno tako kot sisteme za nadzor, inšpekcije, sankcije in zatiranje.

V interesu ohranjanja zdravja in življenj naših državljanov si moramo sistematično prizadevati za izboljšanje teh mehanizmov za zaščito pred nesrečami.

  Ville Itälä (PPE). – (FI) Gospod predsednik, vse povedano lahko le pozdravimo. Število nesreč se še naprej povečuje. EU lahko glede tega res zelo veliko stori: izmenjava informacij, podpora in solidarnost. Tu seveda govorimo o dodani vrednosti pri omenjenih vprašanjih, ki jo lahko pričakujemo le od Unije.

To priložnost želim izkoristiti in komisarju zastaviti vprašanje. Pred tremi ali štirimi leti je bil v Rusiji velik gozdni požar, pri čemer je moja država, Finska, utrpela veliko škodo zaradi dima. Mnogi ljudje so zaradi tega dima imeli resne zdravstvene težave. Evropski parlament se je takrat odločil, da bo pozval Komisijo, naj se dogovori o sporazumu z Rusijo, kako bi ji EU lahko pomagala v takšnih primerih in zagotovila pomoč, ki jo je Rusija potrebovala, vendar je ni hotela sprejeti. Zanima me, ali je Komisija dosegla napredek v tej zadevi in izvedla ukrepe.

Nesreče niso omejene le na EU: dogajajo se tudi zunaj naših meja, pogosto pa vplivajo na države članice EU. Zanima me, kakšen napredek je bil dosežen glede tega z Rusijo.

  Mario Pirillo (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v zadnjih 15 letih se je število naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, znatno povečalo, opažamo pa, da so vse hujše in pogostejše v skoraj vseh državah Evropske unije, kar ima resne posledice za gospodarstvo, infrastrukturo in ekosisteme.

Nujno potrebujemo pristop na ravni EU, s katerim bo mogoče razviti preventivne politike ter identificirati in sprejeti ustrezne finančne instrumente. Zaradi pogostih nesreč Solidarnostni sklad Evropske unije in nacionalni skladi ne zadostujejo več.

Komisarja sprašujem, kdaj bo mogoče zagotoviti podatke in karte ogroženih območij, kot je bilo navedeno v sporočilu z dne 23. februarja 2009? Obžalujem, da Svet že nekaj časa blokira direktivo o varstvu tal za izboljšanje upravljanja zemljišč.

  Daciana Octavia Sârbu (S&D). – (RO) Gospod predsednik, po ekološki nesreči na Madžarskem oktobra lani sem Evropsko komisijo večkrat opozorila na vprašanje preprečevanja nesreč v rudarski industriji. V primeru rudarskega sektorja imajo nesreče pogosto čezmejni vpliv. Ravno zaradi tega je Evropska unija dolžna poskrbeti, da bodo izvedeni vsi možni ukrepi za zmanjšanje možnosti za nesreče in se bo izboljšala hitrost in učinkovitost odziva, kadar se takšne nesreče vseeno zgodijo.

V odgovor na moje vprašanje je Komisija potrdila, da je bil izpust odpadkov v okolje pri nesreči na Madžarskem, tudi v Donavo, strupen, čeprav so oblasti to sprva zanikale. Gre za povsem jasen primer, da se predpisi ne izvajajo, kar pa moramo čim prej spremeniti.

Evropska komisija je dolžna sprejeti nujne ukrepe zaradi resolucije, ki jo je lani sprejel Parlament in v kateri poziva k prepovedi tehnologij na cianidni osnovi v rudarstvu, saj pomenijo veliko čezmejno grožnjo za ekosisteme.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, poročilo o pristopu Skupnosti k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek, sprejeto septembra 2010, vsebuje nekaj pomembnih sklicev neposredno na kmetijstvo. Poročilo posebej omenja dejstvo, da je kmetijska pridelava občutljiva na podnebne pojave, kot so suša, zmrzal, toča, gozdni požari, poplave, plazovi in na druge. Poročilo prav tako vsebuje številna pomembna priporočila, namenjena omejevanju vpliva teh težav. Avtor je že omenil idejo o dajanju nekaterih zagotovil v kmetijstvu.

Izpostaviti želim pomembnost učinkovitega reševanja teh izzivov, predvsem v sklopu prihodnje skupne kmetijske politike, s katero naj bi kmetijstvo dobilo pomembno vlogo v proizvodnji živil in pri varovanju okolja.

  Csaba Sándor Tabajdi (S&D). – (HU) Gospod predsednik, oktobra lani je Madžarska prejela pomoč strokovnjakov in materialna sredstva za odpravljanje škode, ki je nastala zaradi nesreče z rdečim blatom, pri tem pa ni bila zagotovljena nobena znatna pomoč. Ljudem je bilo zelo težko pojasniti, zakaj je mogoče zagotoviti humanitarno pomoč za državljane v državah, ki niso v EU, ni pa je mogoče zagotoviti za države članice EU. Jasno je, da moramo pri industrijskih nesrečah uporabljati načelo „onesnaževalec plača“, vendar v večini primerov ta podjetja nimajo dovolj denarja. Komisija je obljubila, da bo zavarovanje okoljske odgovornosti obvezno za vsa podjetja, ki opravljajo nevarne dejavnosti. Hkrati predlagam, da – z ustreznim urejanjem – solidarnostni sklad namenimo tudi delnemu lajšanju industrijskih nesreč, tu poudarjam delnemu ...

(Predsednik je prekinil govornika)

  Franz Obermayr (NI). – (DE) Gospod predsednik, koncept preprečevanja nesreč, predvsem v zvezi z našimi madžarskimi kolegi, vsekakor zasluži veliko pozornosti, saj je bilo pri obvladovanju nesreče z blatom na Madžarskem lanskega oktobra nekaj narobe. V poročilu je Komisija ugotovila, da so lokalne oblasti naredile očitne napake, ker niso ustrezno razvrstile nevarnih odpadnih voda in so storile velike napake pri gradbenih delih na rezervoarju. Komisija je prav tako ugotovila, da evropski seznam odpadkov – direktive o odpadkih rudarjenja – ni bil prenesen v madžarsko zakonodajo. Zato je pomembno, da posamezne države članice na zavezujoč način vključijo evropske standarde v svoje zakonske standarde.

Poleg preprečevanja nesreč je prav tako pomembna pravilna uporaba teh evropskih standardov, pa tudi izmenjava najboljših praks in pomoči državam članicam, da si bodo lahko pomagale same. V tem letu prostovoljstva je še posebej pomembno in pravilno, da države članice poskušajo slediti na primer tistim državam članicam, ki imajo na državni ravni vzpostavljene prostovoljne gasilske brigade, reševalne službe itd.

  Iosif Matula (PPE). – (RO) Gospod predsednik, eden izmed največjih izzivov, s katerimi se spopada Evropska unija, so vse hujše posledice in resnost naravnih nesreč. Statistike kažejo, da se je v zadnjih 20 letih v Evropi zgodilo 953 nesreč, ki so terjale skoraj 90 tisoč smrtnih žrtev in gospodarske izgube v višini 269 milijard USD.

Za zmanjševanje posledic teh pojavov potrebujemo seznam tveganj in celovit načrt za obvladovanje okoljskih dejavnikov. Ohranjevanje ter širjenje gozdnih površin in zelenih pasov v mestih mora biti za vse nas prednostna naloga. Ključnega pomena je, da se zavemo pravega pomena obveščanja in izobraževanja splošne javnosti z namenom preprečevanja posledic nesreč. Dober primer je mednarodni dan preprečevanja naravnih nesreč. Prav tako menim, da morajo biti vsi instrumenti učinkovitejši …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Luís Paulo Alves (S&D). – (PT) Gospod predsednik, pomisleki glede preprečevanja in odzivanja na nesreče so za naše ljudi, ki ne morejo in ne smejo čakati, zelo občutljiva in pomembna zadeva.

Govorimo o zelo občutljivih razmerah, ki so povezane z varnostjo ljudi in njihovo lastnino in pogosto zadevajo vse nas zaradi izgube življenj, uničenih družin in načinov za preživetje. Vse naše dokazovanje pa zelo malo šteje v primerjavi s tragedijami, ki vplivajo nas prek medijev in nas opominjajo, da ne smemo odlašati z delom, ki ga moramo opraviti, da bi se izognili, zmanjšali ali bolje pomagali v teh razmerah.

Komisar, moji kolegi poslanci so temo zelo dobro osvetlili. Gre za primer, ko lahko EU javnosti bolje pokaže, da je z njimi, da jim pomaga preprečevati nesreče, predvsem pa jim ponuja pomoč, ko jo najbolj potrebujejo in ko so najbolj nemočni.

  Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, komisar Hahn, zelo dobro poznamo dejavnike, zaradi katerih se je povečalo število nesreč v zadnjih letih. Med drugim poznamo podnebne spremembe, izjemno industrializacijo v državah v razvoju in rast svetovnega prebivalstva.

Za mnoge nesreče pa je kriv človek in v zvezi s tem moramo povedati, da mora veljati načelo „onesnaževalec plača“. Ni prav, da vedno najprej na pomoč pokličemo Unijo. Vendar pa je evropska solidarnost seveda vsekakor potrebna, kadar pride do nesreč, za katere je kriva višja sila, ko se zgodijo resnične naravne nesreče. V zvezi s tem ni nobenega dvoma, da se mora evropska solidarnost začeti s preprečevanjem – na primer v zvezi z zaščitnimi objekti, namenjenimi preprečevanju plazov, objekti za obrambo proti poplavami, sistemi spremljanja in kartiranja.

Poleg tega res potrebujemo nekaj, kar bo podobno evropskim „službam za ukrepanje v naravnih nesrečah“, ki jih je po potrebi mogoče zelo hitro napotiti, da bi se tako izognili še hujšim posledicam.

  Seán Kelly (PPE). – Gospod predsednik, danes so bile ključne besede velikokrat omenjene, najpomembnejša pa je: preprečevanje. Kot pravi stari pregovor: „bolje preprečiti kot zdraviti“ in glede na sedanje trende si moramo vsekakor prizadevati, da bi preprečili naravne nesreče, pripravili napovedi in vzpostavili preventivne ukrepe.

Prav tako potrebujemo vseevropski mehanizem zavarovanja, saj si sicer prizadeta območja ne bodo mogla privoščiti zavarovanja. V mojem območju v mestu Clonmel se je na primer zavarovanje zaradi tveganj poplav šestkrat podražilo.

Na koncu želim vprašati, koliko držav lahko dejansko reče, da je upoštevalo priporočila Komisije, predvsem v zvezi z direktivo o poplavah? Vem, da v moji državi ni bila ustrezno izvedena. Tudi države morajo prevzeti odgovornost, tako kot Komisija. S sodelovanjem lahko težave vsaj olajšamo.

  Georgios Koumoutsakos (PPE). – (EL) Gospod predsednik, komisar, vsi smo se nekaj naučili iz obsežnih, katastrofalnih gozdnih požarov, ki skoraj vsako poletje prizadenejo države članice na jugu Evrope in s katerimi ima Grčija grozljive in travmatične izkušnje: „solidarnost“ je ključna beseda pri hitrem in učinkovitem obvladovanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek v Evropi. Lizbonska pogodba je prinesla solidarnostno klavzulo za zagotavljanje pomoči državam članicam, ki trpijo zaradi naravnih nesreč.

Pripraviti se moramo na ustrezno in učinkovito izvajanje te klavzule. Sicer bomo prezrli 70 % evropskih državljanov, ki bodo deležni pomoči, za katero je Evropska unija sprejela predpise, če se bo njihova država spopadala z naravno nesrečo. Ne smemo dopustiti, da bi proračunski pritiski vplivali na politiko in financiranje za državljane v zvezi s preprečevanjem nesreč.

Prav tako je pomembno …

(Predsednik je prekinil govornika)

  Johannes Hahn , član Komisije. – (DE) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil vsem za izjemen prispevek k razpravi. Na vse, kar je bilo neposredno naslovljeno na pristojnost moje kolegice gospe Georgieve, vam bomo pisno odgovori, na primer v zvezi s statusom pogovorov in pogajanj z Rusijo o vprašanju informacij in spremljanja.

Želim pa izkoristiti to priložnost – ker evropski solidarnostni sklad spada v mojo pristojnost – in vam povedati, da je ta sklad instrument, ki je bil vzpostavljen pred sedmimi ali osmimi leti, in da se ne financira iz proračuna. Kadar koli se zgodi nesreča, moramo upoštevati zelo zapleten postopek – najprej se izvede ocena, nato pa Evropski parlament in Svet soodločata –, kar lahko privede do zamud.

V konkretnem primeru Madeire vam lahko povem, da bomo v roku 14 dni dobili podpis in plačilo. Do zamude je prav tako prišlo zaradi tega, ker je država članica zelo pozno zagotovila veliko potrebnih informacij. Tudi to moramo upoštevati. Na koncu moramo biti tudi sposobni dokazati in to mora biti tudi preverljivo, za kaj so bila sredstva resnično porabljena. Tudi struktura solidarnostnega sklada se mora še naprej razvijati. V Komisiji v ta namen nenehno potekajo razprave.

Vprašanje predvidevanja suš je – odkrito povedano – relativno težko vključiti. Razmere so drugačne na primer pri tehnoloških nesrečah. Ta vprašanja moramo ponovno oceniti in pri tem upoštevati izkušnje, ki smo jih pridobili v zadnjih letih.

V zvezi s sredstvi, ki so zagotovljena na primer na področju strukturnih skladov, je v sedanjem finančnem obdobju na evropski ravni na voljo 7,5 milijarde EUR za preprečevanje tveganj in ustrezne ukrepe za varstvo okolja. Od tega je približno 20 % že namenjenih posebnim projektom.

Kot poslanci v EP za volilno okrožje ali državo prav tako dobro kot jaz veste, da med regijami in državami članicami pogosto prihaja do upravnih težav, saj ni popolnoma jasno, kdo je odgovoren za kaj. V praksi to večkrat pomeni zamude pri izvajanju projektov. Če bi odpravili te težave, bi to pomenilo pomemben dosežek, saj je v interesu ljudi in regij, da dejansko porabimo denar, ki nam je na voljo, in da se ne spotikamo zaradi upravnih ali birokratskih težav in ne dovolimo, da bi te težave povzročale zamude.

Na koncu želim povedati, da nameravamo konec leta predložiti zakonodajni predlog o tem, kako bi lahko bolj osredotočeno pristopili k načinom spremljanja in odzivanja na nesreče v Evropi. Še enkrat se vam želim zahvaliti za vašo predanost in vztrajnost pri tej temi in vas pozivam, da še naprej – končal bom s tem stavkom – tako pozorno spremljate izvajanje in črpanje finančnih sredstev, ki so na voljo v državah članicah.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Pisne izjave (člen 149)

  Ádám Kósa (PPE), v pisni obliki. – (HU) V sporočilu z dne 23. februarja 2009 z naslovom „Skupnostni pristop k preprečevanju naravnih nesreč in nesreč, ki jih povzroči človek“ je Komisija med drugim začela z usklajevanjem razpoložljivih in dostopnih virov informacij o preventivnih ukrepih in nesrečah. Ob tej priložnosti želim opozoriti, da je način, kako je vlada Nove Zelandije izvedla obveščanje gluhih in naglušnih v nedavni nesreči, spodbuden primer, ki ga moramo uporabiti v praksi. Konec leta 2010 je vlada na Novi Zelandiji objavila učno gradivo in DVD, s katerim so se lahko prizadeti akterji, oblasti in prebivalstvo pripravili na uporabo govorice gluhonemih v ob morebitni nesreči. S to prakso so rešili življenja in tudi lastnino. Po navedbah lokalnih civilnih organizacij in Svetovne zveze gluhih (www.wfdeaf.org), bi morala biti vlada v Queenslandu in avstralski organ za komunikacije in medije (ACMA) ponosna – kljub tragedijam, ki se žal še dogajajo – na uspeh, dosežen z odličnimi pripravami in sodelovanjem, predvsem pri zagotavljanju takojšnje komunikacije v živo, ki je namenjena gluhim. Glede na to upam, da bo Komisija ponovno pregledala dobro prakso te države, ki ni članica EU, in povečala zanimanje za in spodbudila njeno izvajanje v državah članicah kot tudi znotraj področja uporabe sredstev EU.

PREDSEDSTVO: LIBOR ROUČEK
podpredsednik