Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2570(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

RC-B7-0158/2011

Razprave :

PV 09/03/2011 - 15
CRE 09/03/2011 - 15

Glasovanja :

PV 10/03/2011 - 9.4
CRE 10/03/2011 - 9.4
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0097

Razprave
Četrtek, 10. marec 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

10. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Zdaj bomo prešli na obrazložitve glasovanja.

 
  
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Predlog resolucije B7-0191/2011

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D). (SK) Gospa predsednica, glasovala sem za resolucijo, ki jo je skupaj predložila Skupina evropskih socialistov, predvsem zaradi tega, ker se je z vidika pomembnosti in aktualnosti resolucije zelo malo spremenilo, čeprav je na Madžarskem prišlo do nekaterih sprememb od priprave osnutka resolucije pa do današnjega glasovanja o njej.

Predvsem želim izpostaviti naše razočaranje nad dejstvom, da se je Komisija že od samega začetka osredotočila le na tri področja spornega madžarskega zakona o medijih. Vztrajamo, da bi morala Komisija po tem, ko sta madžarska vlada in parlament obravnavala ta tri področja na relativno sprejemljiv način, še naprej pozorno spremljati skladnost madžarskega zakona o medijih z evropsko zakonodajo – predvsem z Listino o temeljnih človekovih pravicah.

Prav tako pozivamo madžarske oblasti, da pri naslednjih spremembah zakona v večji meri sodelujejo z vpletenimi stranmi, tudi civilno družbo, saj je v pravi demokratični državi le tako mogoče pripraviti zakon. Na ta način bodo prispevki in priporočila vsekakor spodbudni, pa naj gre za naše prispevke in priporočila – Evropskega parlamenta in Komisije ali Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi – ali pa za prispevke in priporočila komisarja Sveta Evrope za človekove pravice.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, vsi tisti v Parlamentu, ki sprejemajo načela Evropske unije, menijo, da je svoboda medijev zelo pomembna. S svobodo pa je seveda povezana tudi odgovornost. Kljub temu sem glasoval proti temu predlogu.

Informacije, ki sem jih glede te teme prejel, in ki smo jih tu obravnavali, kažejo, da je Komisija Madžarski postavila zahteve, Madžarska pa se je nanje odzvala in ustrezno spremenila svoje zakone o medijih. Menim, da je to dovolj. V zvezi s tem menim, da se to ne sme spremeniti v politično vprašanje, pri katerem naj bi bila levica proti desnici, ali kakršne koli so že razmere: v tej zadevi morajo za vse veljati enaki standardi. Če je Komisija sprejela to spremembo Madžarske, jo sprejemam tudi jaz. Menim, da gre za temeljna načela in bojim se, da sem glasoval proti temu poročilu moje skupine ali njeni ideji, saj verjamem, da je Madžarska storila natanko to, kar je od nje zahtevala Komisija.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, preden razglašamo svobodo medijev na Madžarskem, bi bilo dobro, da se ozremo na to, kar počnemo v Parlamentu.

Mogoče bi razmislili o več sto tisoč evrih državnih subvencij, ki jih namenjamo evropskemu sindikatu novinarjev; mogoče o več deset tisoč evrih, ki jih vsak teden porabimo za lete lokalnih novinarjev, predvsem v Bruselj in Strasbourg, da bi jih zabavali; in mogoče bi razmislili o načinu, kako več deset akreditiranih dopisnikov v Bruslju prejema druge dohodke kot svetovalci za medijska vprašanja ali uredniki, pisatelji brezplačnikov, ki jih financira EU.

Če bi bil Madžar, ne bi resno dvomil le v zakon o medijih, ampak tudi v srhljive samovoljne težnje vlade; vendar nisem in se me to ne tiče.

Sem pa poslanec tega parlamenta in menim, da bi moralo biti to zapravljanje denarja davkoplačevalcev v očitne propagandne namene v nasprotju z našimi temeljnimi načeli dostojanstva, poštenosti in demokracije. Preden nas začne skrbeti madžarski madež, bi morali pomesti pred svojim pragom.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0169/2011

 
  
MPphoto
 

  Lara Comi (PPE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasovala sem za to pomembno resolucijo. Za Evropsko unijo je ključnega pomena, da stori vse, kar je v njeni moči, in čim prej odpravi izredne razmere v sodelovanju z Varnostnim svetom Združenih narodov.

Jasno obsojanje, predlog območja prepovedi letenja, uvedba embarga na orožje in druge sankcije, zagotavljanje humanitarne pomoči, evakuacija evropskih državljanov, zagotavljanje pomoči prizadetemu civilnemu prebivalstvu pa so le naknadni ukrepi, ki poskušajo blažiti nesrečo.

Evropska unija mora imeti močnejšo politično vlogo na mednarodnem prizorišču in se mora biti sposobna spopasti z velikimi izzivi. Po tem, ko smo se spopadli z izrednimi razmerami, menim, da bi se morali ustaviti in pregledati, kako lahko EU deluje v prihodnje, da bi preprečila razmere, v katerih šibke demokracije razpadejo in povzročijo humanitarne katastrofe.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospa predsednica, seveda sem glasoval za to resolucijo. Nujno pa je, da Evropski svet, ki zaseda jutri, čim prej in odločno ukrepa, da bi, prvič, uvedel območje prepovedi letenja nad Libijo in njeni vladi preprečil, da bi še naprej pobijala svoje državljane, in drugič, vzpostavil odnose z začasnim nacionalnim svetom. Naši resoluciji smo dodali poziv.

Menim, da moramo poudariti sporočilo resolucije: da so revolucionarne spremembe v severni Afriki jasno pokazale, da bosta pozitivni vpliv in dolgoročna verodostojnost EU v tej regiji odvisna od njene zmožnosti za vodenje povezovalne skupne zunanje politike, ki temelji na vrednotah in ki se bo nedvoumno postavila na stran novih demokratičnih sil.

 
  
MPphoto
 

  Pino Arlacchi (S&D). – Gospa predsednica, glasoval sem za resolucijo. Poudariti želim, da je partnerstvo za demokracijo in skupno blaginjo z južnim Sredozemljem, ki ga je pred kratkim ustanovila Komisija, izjemen prvi korak v pravi smeri.

EU ni sodelovala v začetku krize v severni Afriki in pri prehodu na demokracijo, zdaj pa je videti, da bo dejavnejša in učinkovitejša na tem področju.

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo (S&D).(FI) Gospa predsednica, Libijci moramo imeti pravico, da sami odločajo o prihodnosti svoje države. Ker dojemanje demokracije in svobode izvira iz ljudi, v to ne morejo biti prisiljeni od zunaj.

Na jutrišnjem izrednem vrhu Evropskega sveta mora biti dosežen sporazum o vlogi EU v regiji. EU bi morala storiti vse, kar je v njeni moči, da bi podprla val demokracije v arabskem svetu. Ne smemo izgubljati časa: od besed moramo preiti na dejanja. EU mora biti dosledna v svoji politiki in se zavedati sedanje in dolgoročne odgovornosti na območju. Če se bodo napadi na civilno prebivalstvo nadaljevali in zdi se, da se bodo, mora EU izboriti mandat ZN in ukrepe za uvedbo območja prepovedi letenja nad Libijo, da bi se izognila humanitarni katastrofi. Prav tako moramo ohraniti možnost za vojaško posredovanje v teh razmerah.

 
  
MPphoto
 

  Adam Bielan (ECR).(PL) Gospa predsednica, priče smo enemu izmed zadnjih režimov iz povojne zgodovine. Moamer Gadafi ni hotel častno odstopiti in je, da bi ohranil svojo diktatorsko vladavino, razglasil vojno proti svojemu narodu. S tem, ko je uperil orožje na državljane, je ogrozil temelje, na katerih je zasnovana sodobna civilizacija. Zakrivil je zločin proti človeštvu. Zato smo dolžni podpreti Libijce v njihovem boju za svobodo, demokracijo in temeljne človekove pravice.

Skupaj z ZN moramo ukrepati in povrniti stabilnost v Libiji ter kaznovati tiste, ki so zakrivili zločine, vključno s polkovnikom Gadafijem. Posebej nujno je, da civilistom zagotovimo humanitarno pomoč, libijskim beguncem pa priskrbimo zatočišče. Pred 25 leti si je administracija predsednika Reagana prizadevala, da bi končala Gadafijevo vladavino. Danes moramo uporabiti vse ukrepe, ki jih dovoljuje mednarodno pravo, da ga odstranimo s položaja, in zato podpiram resolucijo Parlamenta.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE).(FI) Gospa predsednica, glasovala sem za to resolucijo, čeprav menim, da ima nekaj zaskrbljujočih plati. Najprej želim povedati, da se je moja skupina ta teden sestala s predstavniki libijskih opozicijskih sil, in povedali so, da si ne želijo nobenega oboroženega posredovanja zahoda. To so zelo jasno povedali. Menim, da EU ne bi smela biti pobudnica v tej zadevi, ampak mora sodelovati z ZN in arabskimi državami.

Kljub temu resolucija govori o humanitarnem posredovanju, ki žal prepogosto pomeni oboroženo posredovanje. Parlament zavzema stališče, ki je naklonjeno posredovanju, čeprav pri tem uporablja pretanjeno retoriko.

Skrbi me območje prepovedi letov, ki bo verjetno prineslo bombardiranje Libije. Mislim, da bi to morala biti misija pod vodstvom ZN ob sodelovanju celega arabskega sveta, Afrike in EU.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, tisti, ki pozivajo k vojaškemu posredovanju – območje prepovedi letov je seveda oblika vojaškega posredovanja, ki zahteva pripravljenost za uničenje letalskih objektov na tleh – ne smejo pozabiti na tri točke. Prvič, kot smo slišali, libijska opozicija ne želi tujega posredovanja. Povsod po Bengaziju so plakati, ki to zahtevajo. Drugič, Gadafijev režim si želi tujega posredovanja: s tem bi potrdili argumente diktatorja, da brani svojo državo pred zunanjimi napadalci. Tretjič, tega si ne moremo privoščiti. Prva ladja na območju po izbruhi humanitarne krize je bila HMS Cumberland iz moje države, ki je bila tam zaradi tega, ker je bila na poti za razrez! In naša mornarica ima še vedno večji domet kot večina drugih držav članic.

Mogoče smo imeli argumente za neposreden napad na Gadafijev režim v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je očitno sodeloval v mednarodnem terorizmu. Osupljivo je, da tisti, ki zdaj zahtevajo neko obliko posredovanja, temu niso bili naklonjeni, ko bi to bilo upravičeno v skladu z mednarodnim pravom. Odvratno je, kako se vsi ti evropski voditelji slinijo in prilizujejo temu groznemu režimu. Z dosedanjimi posredovanji smo si že nakopali dovolj težav. Mislim, da smo naredili dovolj.

 
  
MPphoto
 

  Anna Záborská (PPE). (SK) Gospa predsednica, pozdravljam resolucijo in sem jo tudi podprla. Sprejetje resolucije pa ne zadostuje.

Prejšnji teden je v Egiptu štiri tisoč muslimanov napadlo koptsko vas nedaleč od Kaira. Požgali so dve cerkvi in preprečili gasilcem, da bi vstopili v vas. Vojska najprej ni želela posredovati. Ko je končno posredovala, so jo muslimanski predstavniki odslovili z besedami, da je vse v redu. Za 12 tisoč kristjanov, ki živijo v vasi, je bila uvedena policijska ura.

Včasih je Evropa vedela, kdo je dober, kdo je slab in zakaj. Zaradi pomoči teh dobrih ljudi, so bili voditelji, kot so Havel, Walesa in Čarnogurský, pripravljeni na padec komunizma. Danes pa se politiki EU rokujejo z diktatorji in dopuščajo pregon kristjanov. Ne razmišljajo s stališča dobrega in zlega, saj pragmatizem teh lastnosti ne pozna. Dokler se to ne bo spremenilo, lahko v severni Afriki naredimo več škode kot koristi.

 
  
  

Poročilo: Bastiaan Belder (A7-0037/2011)

 
  
MPphoto
 

  Pino Arlacchi (S&D). – Gospoda predsednica, glasoval sem za to poročilo, ker jasno razlikuje med dvema glavnima dokumentoma o Iranu: zlorabami človekovih pravic sedanje vlade in iranskim jedrskim programom.

Poročilo podpira dvotirni pristop Sveta k jedrskemu vprašanju: sankcije na eni strani in možnost za dialog na drugi strani.

Ostro moramo obsoditi skrajno resne kršitve človekovih pravic v Iranu. Storilci, ki večinoma pripadajo državnim ustanovam, delujejo nekaznovano.

Hkrati pa se moramo izogniti neodgovornim pozivom k mednarodnemu oboroženemu posredovanju proti sedanjemu nasilju. Vsi Iranci, ne glede na njihovo politično stališče, bi na oborožen napad na Iran v imenu človekovih pravic gledali kot na napad na njihovo državo in še dodatno kršitev njihovih temeljnih pravic.

V takšnih razmerah bi bil edini zmagovalec gospod Ahmadinedžad.

 
  
MPphoto
 

  Tunne Kelam (PPE). – Gospa predsednica, glasoval sem za to resolucijo, saj menim, da je čas, ko moramo uporabiti enak pristop k režimu v Teheranu, kot smo ga uporabili za Libijo in polkovnika Gadafija. Povedano drugače, upanje za krepitev zaupanja ni več realistična možnost. V Iranu moramo odločneje podpreti opozicijo. Predvsem me skrbi za opozicijski center Ashraf, ki je pod pritiskom in oblegan že vse od julija 2009. Tamkajšnje humanitarne razmere so nedopustne. Parlament je aprila 2009 sprejel resolucijo in lanskega novembra pisno izjavo na temo tega centra, baronici Ashton pa svetujem, da to resno sporočilo jutri prenese Evropskemu svetu.

 
  
MPphoto
 

  Adam Bielan (ECR).(PL) Gospa predsednica, Iran pod vodstvom Mahmuda Ahmadinedžada povzroča veliko zaskrbljenost zaradi jedrskih teženj njegovih voditeljev. Zaradi nenehnega zavračanja sodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo in povezanim neizvajanjem nadzora iranskega jedrskega programa moramo razmisliti o odločnem ukrepanju glede Irana.

Ker gre za avtoritaren režim, moramo računati na to, da bo ogrožal druge države, zlasti svoje sosede. Posebno skrb zbuja proti-izraelska retorika iranskega predsednika, ki jo poudarja že kar nekaj časa. Menim, da je stališče iranskih oblasti glede te zadeve nesprejemljivo in ga kategorično zavračam. Z glasovanjem za resolucijo sem izrazil nasprotovanje agresivni zunanji politiki Irana, prav tako pa zahtevam izpustitev političnih zapornikov, zaustavitev pregona zagovornikov človekovih pravic in začetek sodelovanja z mednarodnimi organizacijami, vključno z organi ZN. Prav tako podpiram diplomatska prizadevanja Turčije in Brazilije, ki si prizadevata za rešitev jedrskega vprašanja.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, na iransko revolucijo leta 1979 bomo nekoč gledali kot na epohalen dogodek, ki ga lahko primerjamo s francosko revolucijo leta 1789 ali rusko revolucijo 1917. Tako kot ti dve je tudi ta nemudoma prešla svoje meje in se skušala replicirati po svetu; tako kot ti dve je tudi ta zanemarila vse vzpostavljene norme mednarodnega prava, nacionalne suverenosti, teritorialne pristojnosti.

Kaj je bilo glavno dejanje revolucije? Obleganje veleposlaništva ZDA. Za trenutek pomislite, kako neobičajno je bilo to, upoštevajoč predhodne odnose med državama. Celo v drugi svetovni vojni, ko so si ravno nasprotne ideologije prizadevale iztrebiti druga drugo, so bili diplomati miroljubno evakuirani prek nevtralnih držav. Če bi Združene države Amerike jutri napadle Kubo, predvidevam, da bi prišlo do miroljubne izmenjave diplomatskega osebja. Iranci so sporočili, da se njihova pravila ne ujemajo z našimi; ni jim bilo več mar za idejo državne suverenosti in so nadaljevali tako, kot so začeli, podpirali svoje milice od kanatov svilne poti do Balkana, celo vse do Buenos Airesa.

Če bi v Evropski uniji bolje upoštevali načelo državne suverenosti in načelo nacionalne samoodločbe, bi bili v boljšem položaju za obsojanje takšnega režima.

 
  
MPphoto
 

  Gianni Vattimo (ALDE).(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, pojasniti želim, zakaj sem se vzdržal končnega glasovanja o poročilu o Iranu, kljub temu, da se strinjam z vsemi kritikami glede premajhnega spoštovanja človekovih pravic v Iranu, predvsem v zvezi s smrtno kaznijo, pregonom spolnih manjšin in nezadostnega spoštovanja svobode poučevanja v šolah in na univerzah, in sicer zato, ker sem kljub temu prepričan, da veliko novic in informacij, na katere se sklicuje to poročilo, prihaja neposredno od propagande v ZDA, ki ji ne zaupam.

Čeprav sem kot liberalni demokrat seveda prepričan, da ima Iran vso pravico izvajati jedrske raziskave v miroljubne namene, mu prav tako ne bi odrekal pravice do jedrskega orožja v regiji, kjer je edina sila, ki ima to orožje in ga lahko ima, rasistična, kolonialistična država, kakršen je Izrael.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0158/2011

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, glede te resolucije ZN o človekovih pravicah želim povedati, kako pomembno je, da se v Evropski uniji vedno zavzemamo za človekove pravice. Žal ta resolucija o človekovih pravicah ni bila uravnovešena. Če jo preberete, zlasti točko 19, dobite občutek, da eni državi, Izraelu, namenja preveč očitkov in da skušajo ljudje okriviti ravno to državo.

Vsi se zelo dobro zavedamo sedanjih razmer na Bližnjem vzhodu. V tamkajšnjih državah se dogajajo upori, v katerih je zgubilo življenje več tisoč nedolžnih ljudi. Glede na omenjeno bi to morala biti resolucija o človekovih pravicah, ne pa o Bližnjem vzhodu. Če bi bila namenjena doseganju ravnovesja in ne pristranskemu poskusu valjenja krivde na Izrael, bi mogoče bil omenjen izraelski vojak Gilad Shalit, ki so mu bile kot ujetniku palestinskih Arabcev ali Hamasa odvzete človekove pravice za 1720 dni.

Ko pripravljamo te deklaracije o človekovih pravicah, si moramo prizadevati za uravnovešen, pošten pristop. Le tako jih je mogoče trajnostno razvijati in le tako nam bodo omogočile, da bomo ohranili verodostojnost kot varuhi človekovih pravic v Evropi in širše.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospa predsednica, zelo sem bil vesel, da so bili sprejeti predlogi resolucije o človekovih pravicah, kar je dobro tudi za Evropsko unijo. Vendar moram podati kratko pojasnilo.

Gospa predsednica, v zvezi z odstavkom 8 spremembe 2 smo skupaj z irskimi kolegi v naši skupini glasovali za, saj menimo, da so sanitarne razmere, predvsem pa čista voda, temeljne človekove pravice. in iz izkušenj v Afriki, ki sem jih dobil kot prostovoljec, vem, kako močno dostop do čiste vode spremeni življenje ljudi. Če bi to sprejeli kot temeljno človekovo pravico, menim, da bi mogoče spodbudili nujno potrebo po zagotavljanju čiste, pitne vode za vse državljane sveta .

(GA) Zato sem bil navdušen, da je bila sprejeta – to sem želel povedati.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Predlog resolucije B7-0191/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Ta predlog resolucije je bil sprejet ob upoštevanju zaskrbljujočega stanja zakona o medijih na Madžarskem, ki ogroža zahtevo po uravnoteženem pokrivanju vseh ponudnikov avdiovizualnih medijev, spoštovanje sorazmernosti ter temeljnih pravic izražanja in informiranosti. To pomeni, da sta Organizacija za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Parlament upravičeno zaskrbljena zaradi dejstva, da je ta zakonodaja v nasprotju z mednarodnimi standardi o svobodi izražanja, odpravi politične in finančne odvisnosti javnih radiotelevizij ali področjem uporabe uredbe. Ti pomisleki so še toliko bolj utemeljeni, ker je tudi komisar za človekove pravice Sveta Evrope izdal opozorilo. Na podlagi teh ugotovitev bi morali prilagoditi priporočila tega predloga, saj so povezana z revizijo zakonodaje o medijih na podlagi ugotovitev Komisije, OVSE in Sveta Evrope, in Komisijo pozivati, naj pripravi osnutek uredbe o svobodi in pluralizmu medijev do konca leta, da bi tako lahko obravnavali neustrezen zakonodajni okvir EU ter se s tem v prihodnje izognili podobnim razmeram.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Svoboda in pluralizem medijev sta med temeljnimi načeli EU, ki zagotavljajo svobodo izražanja mnenj in posredovanja informacij brez nadzora, vmešavanja ali pritiska javnih oblasti. Mednarodne organizacije so izrazile pomisleke glede madžarskega zakona o medijih, Evropska komisija, ki je izvedla preiskavo, pa je sklenila, da ni skladen z Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in pravnim redom Skupnosti na splošno. Strinjam se s pozivom resolucije madžarskim organom, da morajo nadaljevati z revizijo zakona o medijih na podlagi pripomb Evropske komisije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in komisarja Sveta Evrope za človekove pravice,ter Odbora ministrov in parlamentarne skupščine Sveta Evrope, in tako zagotoviti, da bo skladen s pravom EU in evropskimi vrednotami ter standardi o svobodi, pluralizmu in neodvisnosti medijev.

 
  
MPphoto
 
 

  Ivo Belet (PPE), v pisni obliki. (NL) Madžarska vlada je opravila dobro delo pri obvladovanju hrupa glede tega spornega zakona na takšen način, da je jasno povedala, da svoboda tiska in pluralizem medijev sta in še naprej ostajata temeljna stebra na Madžarskem. Evropska komisija je pri tem opravila dobro delo. Komisija bo upravičeno še naprej spremljala to vprašanje, ne samo na Madžarskem, ampak v vseh državah članicah Evropske unije.

Pobuda, ki jo je najavila komisarka Kroes, o združevanju različnih partnerjev v skupino strokovnjakov, ki bodo obravnavali stanje pluralnosti medijev v Evropi, je pomemben korak naprej. Ta skupina bo Komisiji pomagala pri določanju novih korakov v medijskem prostoru. Naša naloga je, da zagotavljamo pluralizem medijev in svobodo tiska v Evropi. Predvidevam, da bo Evropski parlament dejavno prispeval k temu.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Demokracija vsekakor ni samoumevna. Se razvija, napreduje, žal pa sčasoma tudi nazaduje. Madžarski ukrepi glede medijev so resen korak nazaj. Sporazum vseh progresivnih sil v Evropi je omogočil, da je vprašanje prišlo na vrh evropskega političnega dnevnega reda, kar je dobro. Zdaj gre za vprašanje doslednosti in odločnosti pri točkah, ki so še naprej problematične. Ne moremo se pogajati o neodvisnosti upravljanja medijev in svobodi izražanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Za ta predlog resolucije sem glasovala zato, ker bi bilo treba nujno opustiti izvajanje madžarskega zakona o medijih ter zakon revidirati na podlagi pripomb in predlogov Komisije, Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE) in Sveta Evrope, s čimer bi zagotovili, da bo povsem v skladu z zakonodajo EU in evropskimi vrednotami ter standardi o svobodi in pluralnosti ter neodvisnem upravljanju medijev. Poleg tega Evropski parlament opozarja, da bi köbenhavnska merila za članstvo v EU, ki se nanašajo na svobodo tiska in izražanja in so bila določena junija 1993 na Evropskem svetu v Köbenhavnu, morale podpreti vse države članice EU ter jih uveljaviti prek ustrezne zakonodaje EU. Evropski parlament poziva madžarske organe, naj ponovno vzpostavijo neodvisno upravljanje medijev in prekinejo vmešavanje države v svobodo izražanja in uravnoteženo medijsko pokritost. Prepričana sem tudi, da ima prekomerno zakonsko urejanje področja medijev nasprotni učinek ter ogroža dejanski pluralizem v javnem prostoru. Parlament poziva Komisijo, naj do konca leta pripravi zakonodajno pobudo o svobodi, pluralnosti in neodvisnosti upravljanja medijev,, da bi opredelila vsaj minimalne bistvene standarde, ter da bi zagotovila, zajamčila in spodbujala primerno raven pluralnosti medijev in neodvisnost medijskega upravljanja v državah članicah EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Pluralnost in svoboda medijev sta vsekakor pomembna stebra demokratične pravne države. Zakon o medijih na Madžarskem si zasluži kritike, vendar smo videli, da je bila madžarska vlada prenagljeno in neutemeljeno napadena, kar se ne bi smelo zgoditi, predvsem ne na začetku madžarskega predsedovanja Evropski uniji. Vendar sem zadovoljen, da je madžarski parlament pred kratkim odobril spremembe spornega zakona o medijih in tako obravnaval točke, ki jih je predlagala Evropska unija, s tem pa pristrigel peruti tistim ideologom, ki povzročajo napetosti. Ključna zahteva, da „uravnotežena pokritost“ ne bi veljala za spletna mesta, bloge, razprave in tuje časopise, je bila izpolnjena. Evropska unija bo nenehno spremljala izvajanje zakona. To je bilo mogoče doseči s konstruktivnim dialogom med Madžarsko in EU, kar je pripeljalo do odobritve zakonodajnih sprememb.

Tujim medijem in novinarjem, ki delajo na Madžarskem, ne grozijo več velike kazni za kršitev madžarskega zakona o medijih, so pa „druge pravne posledice“. Vendar pa za madžarske lastnike medijev še vedno veljajo kazni, tudi za tiste, ki so svoje sedeže uradno preselili v druge države EU, da bi se izognili zakonu o medijih na Madžarskem. Čeprav lahko nasprotujemo tej spremembi, je povsem v pristojnosti madžarskega parlamenta, predstavniki EU pa bi morali to spoštovati.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Svoboda izražanja vsakega posameznika, prost pretok informacij ter svoboda in pluralizem medijev so temelji evropskega združevanja in njegovih temeljnih vrednot. Pri razvoju in izvajanju zakonodajnega okvira za medije moramo upoštevati demokratične standarde za organiziranje in vodenje komunikacijskih sistemov. Madžarske oblasti pozivam, da ponovno vzpostavijo neodvisnost upravljanja medijev in prenehajo s poseganjem države v svobodo izražanja. Prekomerno zakonsko urejanje področja medijev ima nasprotni učinek, saj ogroža dejanski pluralizem v javnem prostoru. Madžarske oblasti pozivam, da v reformo zakona o medijih vključijo vse zainteresirane strani, vključno z opozicijskimi strankami in civilno družbo, da bodo imeli možnost smiselnega sodelovanja pri pregledu te zakonodaje, ki določa tako pomemben vidik delovanja demokratične družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Svoboda in pluralizem medijev sta temeljni pravici, ki zagotavljata svobodo izražanja mnenj ter prejemanja in posredovanja informacij brez nadzora, vmešavanja ali pritiska javnih oblasti. Evropska komisija je kot varuhinja Pogodb izrazila zaskrbljenost in je od Madžarske zahtevala informacije o morebitnih kršitvah te pravice, in sicer zaradi tega, ker obstaja možnost, da madžarski zakon o medijih ni skladen z Direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah.

Veseli me, da je madžarski parlament 7. marca potrdil spremembe, o katerih sta se dogovorili njegova vlada in Komisija, čeprav ne razumem, zakaj so socialisti in madžarska stranka Zelenih glasovali proti. Glede na izjave komisarke Kroes se zdi, da ni nobenega dvoma več, da je Madžarska upoštevala priporočila Komisije in da spremenjena različica zakona upošteva evropsko zakonodajo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Pri svobodi tiska ne sme biti nobenih kompromisov; to je sporočilo, ki ga Parlament želi prenesti Budimpešti in Evropski komisiji. Evropski parlament je sprejel resolucijo, v kateri je pozval madžarsko vlado, da prekine in izvede „nujen ponoven pregled“ spornega madžarskega zakonodajnega svežnja o medijih, čeprav je bil zaradi pritiska evropski partnerjev nedavno spremenjen. Še vedno obstajajo pomisleki, predvsem v zvezi z medijskim svetom, organom, odgovornim za nadzor medijev, ki ga v celoti sestavljajo posamezniki, povezani s stranko gospoda Orbana. Nadzorni organ je popoln instrument za cenzuriranje medijev. Zato je Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, zagovornica svobode izražanja državljanov v EU in po svetu, pozvala k prenehanju vmešavanja države, da bi mediji bili spet neodvisni.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za resolucijo, ker menim, da mora biti Evropska unija hitra pri preprečevanju in boju proti vsem morebitnim napadom na temeljne vrednote demokracije in svoboda izražanja je ena izmed njih. Za Madžarsko in druge države članice, kot je Romunija, je ključnega pomena, da ponovno razmislijo o odnosu do tiska v skladu z demokratičnimi načeli, določenimi v Listini o temeljnih pravicah EU in Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo o zakonu o medijih na Madžarskem, saj je svoboda tiska ena izmed temeljnih vrednot EU. Komisija mora izvesti podroben pregled, ali je madžarski zakon o medijih skladen z evropsko zakonodajo, predvsem z Listino o temeljih pravicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Ni smiselno, da Parlament poda mnenje o tem vprašanju ravno v času, ko je med drugim vsa zagotovila glede svobode izražanja podal tudi madžarski predsednik vlade, gospod Orbán. Gre za načelno vprašanje, zato se bom vzdržal ocenjevanja političnih, zakonodajnih in pravosodnih dejanj, ki so izključno v pristojnosti zakonodajnih, izvršilnih in sodnih oblasti države članice, ki ni moja država.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Svoboda izražanja in obveščanja, vključno s svobodo izražanja mnenj ter svobodo prejemanja in sporočanja informacij brez vmešavanja ali pritiskov, so socialne vrednote, za katere so se mnogi več let borili, tudi na Portugalskem. Komunisti so bili in so spet v ospredju tega boja. Žal so v mnogih državah članicah EU še vedno razlogi za nadaljevanje tega boja. Še vedno smo zaskrbljeni zaradi pluralizma in svobode medijev v različnih državah članicah. Večkrat pozabimo, da med dejavnike, ki so prispevali k temu, spadajo tudi način, na katerega je lastništvo organov v medijih skoncentrirano pri peščici velikih poslovnih skupin, napad na pravice medijskih strokovnjakov in vse težji delovni odnosi. K temu lahko dodamo še vmešavanje političnih sil, ki ga še vedno lahko opazimo v mnogih državah in je razlog za zaskrbljenost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Civilizacija je dosegla svobodo izražanja in obveščanja, s pripadajočim pluralizmom medijev, vključno s svobodo izražanja mnenja ter prejemanja in posredovanja informacij brez nadzora, vmešavanja ali pritiska javnih oblasti.

Žal pa v mnogih državah EU večkrat vidimo napade na te temeljne pravice. Še vedno smo zaskrbljeni zaradi pluralizma in svobode medijev v različnih državah članicah, predvsem na Madžarskem, v Italiji, Bolgariji, Romuniji, Estoniji in v drugih državah. Tudi na Portugalskem je bilo prijavljenih nekaj primerov napadov na pluralizem medijev, kar ni v čast demokraciji.

Ne strinjamo pa se, da prevladuje politika nenehnega političnega vmešavanja EU v vodenje vseh držav, kot je navedeno v nekaterih odstavkih. Na glasovanju o resoluciji o zakonu o medijih na Madžarskem smo to upoštevali in obravnavali njegove pozitivne in negativne vidike.

 
  
MPphoto
 
 

  Mathieu Grosch (PPE) , v pisni obliki. – (DE) Prepričan sem, da bo velika večina v Evropskem parlamentu podprla temeljne pravice medijev. K tem pravicam poziva resolucija, čeprav ne upošteva sprememb tega zakona, ki jih je ta teden sprejel madžarski parlament. Zato želim, da bi bile vse resolucije, pripravljene pred glasovanjem v Budimpešti, umaknjene ter da bi jih najprej posodobili in šele nato razpravljali in glasovali o njih. Zato glasovanje v Evropskem parlamentu ni bilo z ničemer več povezano s svobodo tiska, ki bi morala biti prednostna naloga, ampak je šlo za merjenje moči med skupinami.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Povsem podpiram sprejetje te resolucije evropske levice, ki je kritična do sprememb zakona o medijih, ki jih je sprejela Madžarska, medtem ko jih desnica pozdravlja. Čeprav se zdi, da je s temi spremembami zadovoljna tudi gospa Kroes, Evropski parlament meni, da se je Komisija osredotočila le na nekaj tehničnih vidikov, ki niso bili v skladu z Listino Evropske unije o temeljnih pravicah. Naša resolucija ni naslovljena le na Madžarsko, ampak navaja, da sta svoboda in pluralizem medijev žal lahko ogrožena tudi v državah s konzervativnimi vladami. V tem smislu so poslanci v Evropskem parlamentu dokazali, da pazijo na to, da se spoštujejo temeljne pravice in svoboščine, ki so temeljna načela demokracij in Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za dokument, saj morajo madžarski organi vzpostaviti neodvisno upravljanje medijev in prekiniti vmešavanje države v svobodo izražanja in uravnoteženo medijsko pokritost. Prekomerno zakonsko urejanje področja medijev ima nasprotni učinek ter ogroža dejanski pluralizem v javnem prostoru.

 
  
MPphoto
 
 

  Timothy Kirkhope (ECR), v pisni obliki. – ECR v celoti podpira svobodne in pluralne medije v Evropski uniji, hkrati pa poudarja pomembnost svobode obveščanja za vse evropske državljane. Zaradi nenehno spreminjajočih razmer, ki obdajajo madžarski zakon o medijih, in ker se nismo mogli sestati s Komisijo po sprejetju novih sprememb tega zakona, ki so bile ta teden sprejete, pa menimo, da zdaj ni primeren trenutek za še eno resolucijo o tem vprašanju. Zato se je skupina ECR vzdržala glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo, ker bi bilo treba nujno opustiti izvajanje madžarskega zakona o medijih ter zakon revidirati na podlagi pripomb in predlogov Komisije, OVSE in Sveta Evrope, s čimer bi zagotovili, da bo povsem v skladu z zakonodajo EU in evropskimi vrednotami ter standardi o svobodi in pluralnosti ter neodvisnem upravljanju medijev.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Podpiram spremembe določb madžarskega zakona o medijih, ki ga Evropska komisija ocenjuje kot manj demokratičnega, pozdravljam pa tudi spremembe predpisa, ki jih je sprejela vlada v Budimpešti. Za resolucijo, ki so jo podpisale Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze in Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice, pa nisem glasoval, ker menim, da so predlagani ukrepi pretirani, če upoštevamo, da imajo druge države članice podobne zakone, pa proti njim nismo uvedli javnih sankcij. Svoboda tiska je nedvomno merilo stopnje demokratičnosti družbe. Splošno znano je, da je v Evropski uniji svoboda izražanja praktično neomejena. Te temeljne pravice pa ne smemo pomešati s pravico do neodgovornega posredovanja nedokazanih informacij brez posledic. Prav zato so potrebni jasni zakoni, saj določajo omejitve, ki jih mora pri svojem delovanju upoštevati novinarstvo. Madžarski zakon o medijih je bil sestavljen v tem smislu in sledi evropski direktivi za to področje. Menim tudi, da bi morali razpravljati o madžarskem zakonu o medijih le ob popolnem poznavanju dejstev, saj nas pristranski interesi in politična nasprotovanja lahko zavedejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog resolucije ni primeren z vidika oblike in časa, saj vsi vemo, da je madžarska vlada po začetni kritiki glede zakona o medijih na Madžarskem in po priporočilih, ki jih je dala Komisija, popravila svoje stališče in v zakonu spremenila vse, kar je Komisija kritizirala. Zato je bil zakon, o katerem je madžarski parlament glasoval 7. marca, različica, ki je bila povsem v skladu z evropsko zakonodajo. Ne razumem vztrajanja levice pri glasovanju o tem predlogu, zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem za resolucijo B7-0191/2011, ker verjamem, da novi zakon o medijih na Madžarskem ne daje ustreznih zagotovil glede svobode izražanja in pluralizma ter ima zaradi tega negativen učinek na vzpostavitev dejanskega pluralizma v javnem prostoru.

Madžarska vlada mora dati učinkovito zagotovilo glede svobode in pluralizma v medijih in mora zaradi tega preklicati zakon ali ga znatno spremeniti na podlagi predlogov Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE), komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, Sveta Evropske unije in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice, ob zagotavljanju odprte, pregledne razprave, v kateri lahko sodelujejo vsi partnerji, nevladne organizacije in državljani.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Svoboda izražanja, s tem pa tudi svoboda tiska, sta med najpomembnejšimi temeljnimi pravicami. Neutrudno si moramo prizadevati, da bi jih ohranili, tudi kadar nam ni všeč vsebina nekaterih mnenj. Ta svoboda je tudi naša svoboda, hkrati pa je zagotovilo za svobodno opravljanje našega mandata. Brez svobodnih medijev ni možna preglednost. Obstaja velika skušnjava po nadziranju informacij in novinarjev, tudi v naših zahodnih demokracijah. Svobodne in profesionalne informacije so vedno boljše od „govoric“, ki pogosto nadomestijo tisk, kadar je le-ta utišan.

Sodobna sredstva množične komunikacije imajo ključno vlogo v demokratičnem življenju in so temeljnega pomena za zagotavljanje univerzalnega dostopa do znanja, zabave in socialnega življenja. To, kar imenujem „pravična država“, mora torej prevzeti odgovornost za podporo razvoja svobodnih medijev doma in mednarodno, spodbujati pluralizem informacij in bogatost kulturnega ustvarjanja, hkrati pa lajšati dostop do vse te vsebine.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Vemo, da mora biti zakon o medijih na Madžarskem čim prej ponovno pregledan glede na pripombe in predloge Evropske komisije, OVSE in Evropskega sveta, da bi bil v skladu z zakonodajo EU, evropskimi standardi in vrednotami, ki so povezane s svobodo medijskih informacij, pluralizmom in neodvisnostjo javnih glasil.

Nov zakon je deležen kritik, ker iz njega izhaja, da bo za upravljanje nacionalnih javnih glasil in telekomunikacij odgovorna samo ena oseba. Nova zakonodaja ogroža pluralizem in svobodo javnih glasil ter odpravlja njihovo politično in finančno neodvisnost. Preučiti je treba vse razloge, ki so pripeljali do tega negativnega rezultata.

Verjetno je zaradi popuščanja vlad, ki vladajo v nekaterih državah članicah EU, vlada na Madžarskem dobila vtis, da je mogoče splošno sprejeta pravila brezobzirno kršiti. Latvijska vlada na primer še vedno ni izvedla resolucije Evropskega parlamenta z dne 11. marca 2004. Kaj se je zgodilo? Do zdaj še nič. Madžarska vlada je navdih verjetno dobila pri latvijski „neodvisnosti“. Glasoval sem „za“ v upanju, da bo končno prišlo do napredka.

 
  
MPphoto
 
 

  Tiziano Motti (PPE), v pisni obliki. (IT) Na napade evropske levice na zakon o svobodi tiska, ki je bil nedavno sprejet na Madžarskem, moramo gledati kot na del cirkusa, v katerem se orodja, ki so na voljo našim institucijam, pogosto uporabljajo na nepravilen in instrumentalen način za podporo mednarodnim ali domačim političnim kampanjam in kampanjam za dezinformiranje medijev. V tem primeru so takšni napadi povsem neprimerni, saj je bila razprava odprta in tudi zaprta: madžarska vlada je hitro sprejela pripombe, ki jih je podala Evropska komisija, predsednik vlade Orban pa je v začetku januarja 2011 povedal, da bo zakon o medijih spremenjen v skladu s temi pripombami. Napad na državo, ki predseduje Evropski uniji, v času, ko bi jo morali podpirati pri opravljanju njenih dolžnosti, slabi celotno Unijo, hkrati pa ji jemlje avtoriteto. Nenehno ponavljanje glede pomanjkanja svoboda tiska ni nič novega, prav tako kot nenehna in anahronistična sklicevanja na razmere v Italiji, v kateri paradoksalno večino časopisov obvladujejo levičarske skupine medijev, informacije na spletu pa se svobodno izmenjujejo, včasih preveč svobodno.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Po spremembah, ki jih je prejšnji teden sprejel madžarski parlament, je madžarski zakon popolnoma usklajen z zakonodajo EU in določbami o temeljnih pravicah, s čimer se strinja tudi Evropska komisija. Zaradi tega je skupni predlog resolucije nepotreben in zato sem glasoval proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem povedal že v razpravi o prednostnih nalogah madžarskega predsedovanja, gre za vidike notranjih zadev Madžarske, ki jih je mogoče tako kot prej urejati v sklopu zdravega, normalnega odnosa med Komisijo, madžarsko vlado in Parlamentom. Kot zagovornik svobode, predvsem svobode izražanja in tiska, sem zadovoljen z izidom.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Ta zakon je bil pripravljen z namenom omejevanja medijskih dejavnosti na Madžarskem in omejevanja kritičnega nadziranja vlade kot del širših omejitev pluralizma na Madžarskem. To je v nasprotju s temeljnimi načeli EU, kot so navedena v Pogodbah in Listini Evropske unije o temeljnih pravicah. Na podlagi tega morata Komisija in Svet še naprej vztrajati pri popolni prenovi ali umiku zakona.

Parlament je jasno povedal, da Komisija ne sme popustiti madžarski vladi pri tem ključnem vprašanju. Na madžarski zakon o medijih moramo obenem gledati kot na še en poskus omejevanja medijske svobode v Evropi. Zato mora Komisija nujno pripraviti trdne zakonodajne predloge za ohranjanje te temeljne vrednote EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem proti tej resoluciji, ker menim, da so politične skupine, ki v Parlamentu sedijo na levi, izrabile vprašanje nacionalne politike, ki je že bilo razrešeno, kar je razvidno tudi iz nedavnega sporazuma med madžarsko vlado in Evropsko komisijo.

O takšnih nacionalnih vprašanjih ne bi smeli razpravljati v Parlamentu, saj so za njih neposredno pristojne posamezne države članice. Glede vsebine te teme je prav in ustrezno, da ščitimo svobodo in pluralizem informacij kot temeljno vrednoto vseh držav Evropske unije, vendar svoboda medijev ne sme biti v nasprotju z javno moralo, predvsem pa ne sme posegati v zasebnost posameznikov.

Medijska industrija bi se morala bolje zavedati posledic, ki jih lahko ima neuravnotežena uporaba moči in vpliva na življenje in pravice državljanov. Osebna svoboda je bila prevečkrat poteptana v imenu svobode tiska.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Zelo sem zadovoljna, da je bila ta resolucija sprejeta, kar izpostavlja zavezanost Evropskega parlamenta svobodi izražanja in neodvisnosti medijev v državah članicah.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Glasovala sem za skupni predlog resolucije. Čeprav sta Madžarska in Evropska komisija dosegli sporazum glede točk, ki jih je izpostavila Komisija, podpiram pozive poslancev po temeljitem pregledu besedila zakona. Izboljšave, ki jih je dosegla Komisija, so osupljivo selektivne, pomisleki, ki jih je izrazil Parlament in druge mednarodne organizacije, kot sta OVSE in Svet Evrope, pa večinoma niso bili upoštevani. Še posebej je razumljiv pomislek glede imenovanja, sestave in pristojnosti organa za medije. Svoboda tiska je preveč pomembna za našo demokracijo, da bi bila izpostavljena pravno omejevanim tolmačenjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Joachim Zeller (PPE), v pisni obliki.(DE) Glasoval sem proti resoluciji, ki so jo predlagale Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice, Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, Skupina Zelenih/Evropske svobodne zveze in Skupina zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo. Vlagateljev predloga manj kot svoboda medijev v Evropi skrbi ponižanje ljudske vlade, ki jo je izvolila velika večina državljanov in ima težko nalogo obnove države, ki je močno trpela zaradi slabega upravljanja prejšnje socialistične vlade. Tudi Evropska komisija ni mogla najti nobenih resnih kršitev svobode medijev v madžarskem zakonu, ki je že bil spremenjen. Evropska levica zelo hitro najde dlako v jajcu nesocialističnih vlad, hkrati pa neumno pozablja na napake socialističnih vlad.

Težko razumem stališče nemških liberalcev, ki s to resolucijo pozivajo k urejanju medijskega prostora na evropski ravni, medtem ko nemški in evropski predstavniki medijev menijo, da ta predlog omejuje medijsko svobodo in krši subsidiarnost.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0169/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Podpiram ta predlog resolucije, saj verjamem, da moramo Gadafijev režim nemudoma uničiti zaradi načina zatiranja libijskega prebivalstva v političnih protestih in da bi preprečili še več smrtnih žrtev. Mednarodna skupnost je bila v Varnostnem svetu ZN povsem enotna glede izrekanja sankcij temu režimu. Močno podpiram Resolucijo Varnostnega sveta ZN 1970/2011 in ukrepe, ki naj bi jih izvedel Varnostni svet, tudi embargo, s katerim bo prepovedana oprema, ki se uporablja za zatiranje doma in zamrznitev sredstev ljudi, ki sodelujejo pri zlorabah človekovih pravic, pri čemer opozarjam na potrebo po izvajanju resolucije EU-Afrika, ki omogoča zamrznitev blaga, ki je bilo pridobljeno nezakonito. To morajo izvesti evropske finančne institucije in države članice kot del prepovedi dejavnosti plačancev. EU in ZN pa morata izvesti hitre in učinkovite humanitarne ukrepe. Na koncu želim povedati, da se mora zaradi dogodkov v Libiji, Egiptu in Tuniziji evropska zunanja politika v zvezi z državami južnega Sredozemlja korenito spremeniti, hkrati pa želim izraziti solidarnost z Libijci.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Množični protesti v številnih arabskih državah so pokazali, da nedemokratični in avtoritarni režimi ne morejo zagotavljati verodostojne stabilnosti in da so demokratične vrednote osrednjega pomena za gospodarske in politične odnose. EU ima izjemen interes za demokratično, stabilno, uspešno in mirno severno Afriko, vendar nedavni dogodki v Libiji, Egiptu in Tuniziji poudarjajo nujnost pregleda zunanje politike EU do sredozemske regije. EU mora pregledati svojo politiko za podporo demokracije in človekovih pravic, da se ustvari mehanizem za izvrševanje klavzule o človekovih pravicah v vseh sporazumih s tretjimi državami. Strinjam se, da je treba v evropski sosedski politiki prednostno razvrstiti merila za neodvisnost sodstva, spoštovanje temeljnih pravic, pluralizem in svobodo tiska ter boj proti korupciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za to resolucijo, ki je korak v pravi smeri glede odziva Evropske unije na revolucijo, ki se v Libiji sprevrača v državljansko vojno. Revolucije so sanje, ki postanejo realnost, državljanska vojna pa je nočna mora. Ker nasprotniki izgubljajo nadzor zaradi napadov Gadafijevih čet in plačancev, polkovnik pa v evropske prestolnice pošilja poslanike, da bi rešil svoj režim, moramo Libijcem pokazati, da jih podpiramo.

Slišali smo poziv začasnega prehodnega nacionalnega sveta 5. marca. Naša dolžnost je, da podpremo to alternativo in zaščitimo Libijce pred silami režima. Ker na libijskem ozemlju nimamo vojaških sil, moramo razmisliti o območju prepovedi letov. Vendar bodo to odločitev sprejeli ZN. To možnost pa lahko predvidimo le ob izrecnem soglasju Arabske lige. Na politični in diplomatski ravni moramo zagotoviti, da bo polkovnik Gadafi osamljen, Libijcem pa pomagati, da bodo končno spet svobodni.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Demokratični dogodki v Libiji in severni Afriki še vedno vplivajo na meje Evrope: humanitarna kriza v Libiji se lahko spremeni v migracijski val, kot ga še ni bilo.

Glede na sedanje ocene bi lahko zaradi političnega pretresa v severni Afriki na južnih obalah Unije končalo približno 300 tisoč beguncev. Zato se strinjam in podpiram poziv, ki ga je sprožilo šest sredozemskih držav članic EU, k vzpostavitvi solidarnostnega sklada, s katerim bi ublažili posledice priseljevanja. Podpiram vzpostavitev skupnega evropskega azilnega sistema in pošteno porazdelitev stroškov med državami članicami zaradi priseljevanja. Da bi omejili množično priseljevanje v Evropo, pozivam, da razmislimo o pošiljanju humanitarne pomoči prizadetim prebivalcem, s čimer bi podprli proces demokratizacije in gospodarsko rast v regiji.

Pozivam Komisijo, naj pripravi načrt za izredne razmere, v katerem bi bilo prav tako predvideno, kako ravnati v najslabšem primeru, v katerem bi se veliko število priseljencev odločilo, da se odpravi proti severu na obale Evrope. Menim, da mora biti načrt za izredne razmere podprt z načelom solidarnosti med državami članicami EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Nedavni protesti v nekaterih arabskih državah so pokazali, da nedemokratični in avtoritarni režimi ne morejo zagotavljati verodostojne stabilnosti in da so demokratične vrednote osrednjega pomena za gospodarske in politične odnose. Pozivam k tesni vključenosti v delo delovne skupine, ustanovljene za usklajeno odzivanje EU na krizo v Libiji in v drugod v sredozemski regiji. Unija za Sredozemlje se mora prilagoditi sodobnemu času in okoliščinam ter mora preučiti nedavne dogodke in ukrepati na njihovi podlagi, da se pripravijo predlogi o tem, kako najbolje podpreti demokracijo in človekove pravice v državah članicah Unije za Sredozemlje in v tej regiji, vključno z Libijo, ter o možnih reformah, ki bi omogočile, da bi njena vloga postala pomembnejša, doslednejša in učinkovitejša.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za resolucijo „Južno sosedstvo, zlasti Libija, vključno s humanitarnimi vidiki“, saj verjamem, da mora polkovnik Gadafi nemudoma zapustiti položaj ter tako omogočiti miren politični prehod in preprečiti še večje prelivanje krvi. Močno obsojam kršitve človekovih pravic v Libiji, predvsem nasilno zatiranje prodemokratičnih demonstrantov, novinarjev in zagovornikov človekovih pravic, hkrati pa želim izraziti solidarnost z Libijci.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Danes, ko glasujemo o tej resoluciji, še vedno ni jasno, kako se bodo končale revolucije, namenjene strmoglavljenju avtoritarnih režimov, ki so bili zelo dolgo na položaju po vsem Sredozemlju. V primeru Libije so si novice o uspehu in neuspehu upornikov in sil, ki še vedno podpirajo Gadafijev diktatorski rešim, nasprotujoče in zdi se, da bo prišlo do resnične državljanske vojne. Kljub temu je veliko virov, ki potrjujejo izjemno kruto nasilje in zatiranje, ki ga vrši libijski režim in veliko število žrtev, ki jih je domnevno zakrivil. Združeni narodi so upravičeno obsodili zakrivljena grozodejstva. Jasno je, da uporniki ne želijo živeti pod režimi, ki ne spoštujejo njihovih pravic in ki ne spoštujejo pravil demokracije in pravne države. Evropska unija se ne more odmakniti od tega, kar se dogaja. Najprej mora zahtevati prenehanje nasilja, vztrajati pri obsojanju tega nasilja in izrekanju kazni za odgovore, podpreti tiste, ki se borijo za naše skupne vrednote in pokazati solidarnost, hkrati pa tesneje spremljati in bolje razumeti težnje, želje in namene gibanj, ki si želijo sprememb.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija je zaskrbljujoča in nesprejemljiva. To še posebej drži zaradi najnovejših dogodkov v Libiji, ki kažejo, kako nujna je mirna in politična rešitev brez zunanjega vmešavanja. Kljub nevarnemu in resnemu poteku dogajanj, ki je, namesto da bi prispeval k umirjanju napetosti, namenjen izvedbi agresije ZDA in NATA na Libijo, večina Parlamenta sprejema vmešavanje, agresijo in okupacijo v Libiji. Vsaka agresija proti tej državi, ne glede na izgovore in mandate, bi imela resne posledice za ljudi, ki že živijo v negotovih in napetih razmerah. Močno bi škodovalo vsem tistim v Libiji, ki se še naprej borijo za svoje pravice, demokracijo, suverenost in mir, hkrati pa bi prispevalo k resni nestabilnosti in sporom v regiji. Vsak vojaški poseg v Libiji, ki bi bil neločljivo povezan z namero obvladovanja naravnih virov Libije, bi bil uperjen proti Libijcem in vsem tistim ljudem v regiji, ki so se uprli in se še naprej borijo za svoje socialne in politične pravice, svobodo, demokracijo ter resnično suverenost in neodvisnost svojih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Izraziti želimo globoko zaskrbljenost zaradi nedavnih dogodkov v Libiji, hkrati pa zagovarjamo miroljubno in politično rešitev brez zunanjega vmešavanja. Žal resolucija Parlamenta zagovarja vojaško posredovanje, saj brez tega ni mogoče vzpostaviti območja prepovedi letov.

Zdi se, da je ta resolucija namenjena pripravi na agresijo ZDA, NATA in mogoče EU nad Libijo, ne pa miroljubnemu reševanju. Izraziti želimo odločno nasprotovanje vsakemu zunanjemu vojaškemu posredovanju v tej državi.

Vsaka agresija na Libijo, ne glede na izgovore in mandate, bi imela resne posledice za ljudi, ki že živijo v negotovih in napetih razmerah; močno bi škodovalo vsem tistim v Libiji, ki se še naprej borijo za svoje pravice, demokracijo, suverenost in mir, hkrati pa bi prispevala k resni nestabilnosti in sporom v regiji.

Vsak vojaški poseg ZDA in njenih zaveznic v Libiji, ki bi bil neločljivo povezan z namero obvladovanja naravnih virov Libije, bi bil uperjen proti Libijcem in vsem tistim ljudem v regiji, ki so se uprli in se še naprej borijo za svoje socialne in politične pravice, svobodo, demokracijo ter resnično suverenost in neodvisnost svojih držav. Podpiramo ta prizadevanja. Zaradi tega smo glasovali proti resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Ta resolucija, ki jo je sprejela velika večina in ki sem jo podprla tudi sama, kaže, da Evropski parlament ne bo nemo spremljal razmer v Libiji. Ravno nasprotno, poziva Evropsko unijo, države članice in baronico Ashton, naj podprejo njegove predloge. Obljublja podporo Libijcem in med drugim zagovarja priznavanje začasnega prehodnega nacionalnega sveta v Libiji ter podpira uvedbo območja prepovedi letenja v skladu z mandatom Združenih narodov in v sodelovanju z Arabsko ligo in Afriško unijo. Prav tako najstrožje obsoja kršitve človekovih pravic v Libiji, ki jih vrši rešim, in poziva polkovnika Gadafija, da nemudoma odstopi. Žal mi je le glede vprašanja beguncev in priseljencev, za katerega menim, da ni bilo ustrezno upoštevano in predstavljeno kot skupni izziv za te države in za Evropsko unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, saj mora EU sodelovati in podpreti južno sosedstvo ob posebnem sklicevanju na vzpostavitev pravne države, dobrega vodenja ter ustavnih in volilnih pogojev za stabilno, pluralistično in mirno demokracijo v regiji. Unija za Sredozemlje se mora prilagoditi sodobnemu času in okoliščinam ter mora preučiti nedavne dogodke in ukrepati na njihovi podlagi, da se pripravijo predlogi o tem, kako najbolje podpreti demokracijo in človekove pravice v državah članicah Unije za Sredozemlje in v tej regiji, vključno z Libijo, ter o možnih reformah, ki bi omogočile, da bi njena vloga postala pomembnejša, doslednejša in učinkovitejša.

 
  
MPphoto
 
 

  Filip Kaczmarek (PPE), v pisni obliki.(PL) Podpiram resolucijo o južnem sosedstvu, ki posebno pozornost namenja Libiji. V Libiji ubijajo ljudi, ki se borijo za svobodo svoje države. Moramo jim pomagati. Naša resolucija jim pomaga, saj jasno obsoja diktatorja in podpira tiste, ki želijo v Libiji izvesti korenite spremembe.

Ne vemo, kdaj in kako se bo končala državljanska vojna. Želimo, da bi se končala hitro in da bi v njej zmagale prodemokratične sile. Evropska unija mora nemudoma navezati stike z začasnim prehodnim nacionalnim svetom in začeti postopek za njegovo uradno priznanje. Prav tako bi morala spodbuditi Libijce k spremembam in prehodu na demokracijo. Hvala lepa.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam prizadevanja za demokracijo v Libiji in sosednjih državah. Pozivam k popolnemu spoštovanju človekovih pravic v regiji. Vzdržal sem se glasovanja o tej resoluciji, ker poziva k območju prepovedi letenja. Z uvedbo območja prepovedi letenja bi morali bombardirati protiletalsko zaščito, s čimer bi ogrozili življenja civilistov. Režim bi tako lahko trdil, da zahod napada Libijo, ne pa da poskuša obraniti Libijce.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Pogajanja, ki so potrebna zaradi dogajanj [v Libiji], moramo izvesti na ustrezen in dovzeten način. Na podlagi temeljitih analiz razmer bi tako lahko izvedli dodatne in ustrezne ukrepe. Z njimi bi lahko zagotovili neposredno rešitev in podporo v socialnem sektorju in na drugih področjih. Poiskati moramo rešitev, ki bo imela jasno, dobro utemeljeno dolgoročno vizijo, s katero bo mogoče ohraniti suverenost te države in ki bo upravičeno strpna do njenih običajev. Možnost uvedbe večkrat obravnavanega območja prepovedi letenja je korak, ki bo moral biti izveden predvsem za zaščito civilistov, kot je že bilo povedano. Pomembno je, da mandat jasno podpre čim več držav, predvsem bi moral biti v skladu z mandatom Varnostnega sveta ZN. Bogastvo naravnih virov v tej državi ne bi smel biti edini pomemben dejavnik pri pripravi predlogov resolucij.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za besedilo in predlagane ukrepe glede zračnega prostora, da bi pomagal ljudem pri delovanju proti tiranu, ki jih bombardira. Pri glasovanju sem upošteval strog okvir: odločitve o vseh vojnih operacijah, kot je uvedba območja prepovedi letenja, lahko sprejmejo le ZN. To ukrepanje mora biti izključno v pristojnosti vojaškega poveljstva ZN. Vse odločitve morajo biti sprejete ob posvetovanju z organizacijami Afriške unije in Arabske lige. Povsem nasprotujem ideji ZDA o preventivnem bombardiranju in posredovanju NATA. Drugačen potek dogajanj bi zahteval drugačno besedilo in drugačne določbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) To, kar se dogaja v Libiji, je povsem nesprejemljivo, mednarodna skupnost pa mora izvesti konkretnejše ukrepe, s katerimi bodo avtomatsko prekinjene vse oblike napadov na civiliste. Zdi se, da je državljanska vojna v Libiji neizogibna in to moramo preprečiti za vsako ceno. EU mora prevzeti vodilno vlogo v tem procesu in pomagati pri iskanju rešitev, ki ne bi še poslabšale konfliktov, ki zdaj obstajajo v tej državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Glasoval sem proti skupni resoluciji Evropskega parlamenta o Libiji, ker poziva k uvedbi območja prepovedi letenja v državi, kar pa je prvi korak k vojaškemu posredovanju. Ne moremo sprejeti vojaške rešitve krize v Libiji ali katere koli druge krize. Zelo kritični smo bili do vojaškega posredovanja v Iraku in Afganistanu in ne smemo ponoviti iste napake. Primera teh dveh držav bi nas morala naučiti, da nasilje vodi le v nasilje, ki pa ima uničujoče posledice za civiliste.

V primeru Libije obsojam nasilje, ki ga Gadafi izvaja nad svojim ljudstvom, in podpiram protestna gibanja ljudi. Menim, da moramo rešitev v Libiji iskati ob prenehanju nasilja in skozi diplomatske kanale.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Libijsko revolucijo so v imenu svobode, dostojanstva in demokracije sprožili mladi ljudje zaradi želje po suverenosti države. Te čudovite, spoštovanja vredne težnje lahko le podpiramo in odločno obsodimo tiste, ki jih poskušajo zatreti s silo, pri tem pa so pripravljeni ubiti in raniti več tisoč civilistov.

Močno upam, da bodo ZN, ob usklajevanju z Arabsko ligo in Afriško Unijo, dali mandat za uvedbo območja prepovedi letenja nad Libijo, da bi s tem zaščitili prebivalstvo pred morebitnimi napadi. Prav tako upam, da bo visoka predstavnica Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko baronica Ashton čim prej vzpostavila odnose z začasnim prehodnim nacionalnim svetom, da bo tako priznan kot zakonit sogovornik, ko čakamo na demokratične volitve.

V zadnjih nekaj tednih smo bili priča spektakularnemu in obetajočemu prevratu geopolitičnega okvira v tej izredno občutljivi regiji. Prepričan sem, da se odpira perspektiva, kot je še ni bilo in s katero bodo vzpostavljeni nujni pogoji za miroljubno reševanje sporov med Izraelom in Palestino. To priložnost moramo izkoristiti in na Bližnjem vzhodu razrešiti spor, ki je povzročil že preveč bolečine, tragedij, sovraštva in nerazumevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – „Vzhičen“ sem nad številnimi javnimi izjavami in izrazi obsodb! Kje ste bili do zdaj? Ali se je Gadafi rodil včeraj? Ali v Libiji ni bilo nasilja? Kritike nekaterih voditeljev EU vzbujajo občutek gnusa! Še do nedavnega so se vsi voditelji največjih držav članic EU dobrikali libijskemu voditelju in se mu prilizovali. Danes pa so ga pripravljeni križati! Ali ni bolje, da se ne vmešavamo v notranje zadeve drugih držav? Naj Libijci sami rešijo svoje težave, sicer lahko doživimo popolno vstajo v arabskih državah! Vzdržal sem se glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) V boju za ohranjanje moči Gadafi uporablja vse težjo artilerijo (kot je bombardiranje upornikov) in ga prav nič ne skrbi visoko število mrtvih. Zunanji svet je te ukrepe ostro obsodil, Evropski parlament pa poziva k uvedbi območja prepovedi letenja, da bi tako Gadafijevim bombnikom preprečili napade na civiliste, priznanju začasnega prehodnega nacionalnega sveta in prodemokratičnega gibanja kot zakonitih predstavnikov Libijcev in k prekinitvi vseh odnosov z Gadafijem. Videli bomo, ali bodo voditelji držav ali vlad upoštevali ta poziv. Zaradi morebitne ponovne naselitve in porazdelitve migrantov v Evropi sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, glasoval sem za to skupno resolucijo o sedanjih razmerah v Libiji.

Gadafijev režim je zakrivil preveč zlorab in resnih kršitev nad prebivalstvom in menim, da smo dolžni zavzeti skupno odločno evropsko stališče. Predlogi v sprejeti resoluciji so korak v pravo smer, skupaj z želenim zaprtjem zračnega prostora nad Libijo, in sicer uvedbo območja prepovedi letenja, da režim tako ne bi mogel napadati civilnega prebivalstva iz zraka.

Mednarodna skupnost, predvsem pa Evropska unija, je dolžna vzpostaviti odnose z začasnim prehodnim nacionalnim svetom upornikov, da bi tako pomagala pri izvedbi procesa demokratizacije v državi. Čas je, da Evropa odločno izrazi svoje stališče in konča te dramatične razmere, ki lahko imajo resne posledice v EU, tudi zaradi množičnega vala priseljencev, predvsem v Italijo in Evropo na splošno.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Zaradi resnosti razmer, s katerimi se borijo ljudje v Libiji, ki so žrtve nasilnega zatiranja Gadafijevega režima, krivega za številne smrti, ranjene in begunce, mora mednarodna skupnost odločno in usklajeno ukrepati, EU pa mora prevzeti vodilno vlogo in odločno obsoditi vse odgovorne za storjene grozote, in sicer s sprejetjem in izvedbo sankcij in ustreznih ukrepov, pa tudi s podporo zakonitih demokratičnih teženj teh ljudi.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – V tem besedilu sta še posebej pomembna odstavka 10 in 11 (kot sta bila spremenjena):

„10. poudarja, da morajo EU in njene države članice spoštovati odgovornost za zaščito, da bi rešile libijske državljane pred obsežnimi oboroženimi napadi; poudarja, da torej ni mogoče izključiti nobene od možnosti, ki jih določa listina Združenih narodov; poziva visoko predstavnico in države članice, naj bodo pripravljene na odločitev varnostnega sveta Združenih narodov o nadaljnjih ukrepih, vključno z možnostjo območja prepovedi preletov, katerega namen bi bilo preprečiti režimu, da napade civilno prebivalstvo; poudarja, da morajo biti vsi ukrepi, ki jih izvršijo EU in njene države članice, v skladu z mandatom Združenih narodov in biti usklajeni z Arabsko ligo in Afriško unijo; spodbuja obe organizaciji k usmerjanju mednarodnih prizadevanj.

11. poziva podpredsednico Komisije/ visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj vzpostavi odnose z začasnim prehodnim nacionalnim svetom in prične postopek, s katerim bi ti odnosi postali uradni, da bi se spodbudil prehod k demokraciji, zagotovila udeležba širokega obsega predstavnikov libijske družbe in vključevanje žensk in manjšin v tranzicijski proces, ter naj začasnemu prehodnemu nacionalnemu svetu ponudi podporo v osvobojenem območju, da bi priskočili na pomoč prebivalstvu in potešili njihove osnovne humanitarne potrebe, vključno z zdravniško pomočjo“.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Evropski parlament s to resolucijo poziva vlade EU, da začasni prehodni nacionalni svet priznajo kot uradni organ libijske opozicije.

Sprejeta resolucija poziva EU, naj se pripravi na morebitno uvedbo območja prepovedi letenja in tako polkovniku Gadafiju prepreči napade na prebivalstvo ter pomaga pri vračanju tistih, ki bežijo pred nasiljem. Prav tako menim, da je za visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko baronico Ashton strateškega pomena, da vzpostavi odnose s predstavniki začasnega prehodnega nacionalnega sveta ter tako pospeši proces uradnega priznanja tega organa. Čas je, da polkovnik Gadafi odstopi in preneha z načrtnim kršenjem človekovih pravic, ki poteka v njegovi državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Ernst Strasser (PPE), v pisni obliki.(DE) O odstavku 15: ob upoštevanju člena 80 Pogodbe o delovanju Evropske unije še naprej – prav tako kot avstrijska vlada – zagovarjam solidarnost na prostovoljni osnovi. Države članice bi morale imeti možnost, da same odločijo – na podlagi zmogljivosti –, kako obsežna bo ta solidarnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta o Libiji, ki je jasno sporočilo politične podpore libijski revoluciji. Evropski parlament je predvsem izrazil solidarnost z Libijci ter obsodil kršitve človekovih pravic in nasilno zatiranje, ki ga izvaja Gadafijev režim.

V odstavku 10 resolucije je predvideno območje prepovedi letenja in ga postavlja v okvir ZN, da bi režimu preprečili napade na civilno prebivalstvo ob uskladitvi z Arabsko ligo in Afriško unijo. Vendar pa si lahko ta odstavek razlagamo na različne načine. Za nekatere je le onemogočanje letalom Moamerja Gadafija, da bi streljali na civilno prebivalstvo. Ta razlaga mu lahko daje preventivno vlogo, pri tem pa gre tako daleč, da naj bi prepoved celo preprečila omenjenim letalom, da bi ubijali Libijce. Drugim pomeni prvi korak k morebitnemu vojaškemu posredovanju.

Vzdržala sem se glasovanja o tem dvoumnem odstavku.

Pozdravljam sprejetje resolucije, čeprav obžalujem, da ne navaja preteklih napak Unije v odnosih z Libijo, tudi glede priseljevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki.(DE) Glasovala sem za skupni predlog resolucije. Ključnega pomena je, da ljudem v severni Afriki kot neposredni sosedi in zaradi obveznosti glede upoštevanja načel mednarodnega prava, ki vključujejo tudi pravico ljudi do samoodločbe, zagotovimo pomoč pomagamo. Vendar pa moramo biti pri izbiri načina te pomoči previdni: zahtevo začasnega prehodnega nacionalnega sveta, da se vzdržimo vsakega neposrednega vojaškega posredovanja, moramo spoštovati, tudi zaradi tega, da ne bi še poslabšali humanitarnih razmer civilistov.

 
  
  

Poročilo: Bastiaan Belder (A7-0037/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Podpiram to poročilo, saj verjamem, da mora vlada v Iranu upoštevati upravičene zahteve svojih ljudi glede temeljnih svoboščin ter izboljšanja gospodarskih in socialnih pogojev, skupaj z željo po sodelovanju Irana z mednarodno skupnostjo. V pristopu, ki naj bi ga sprejela EU, morajo biti po eni strani človekove pravice upoštevane kot temeljni dejavnik, po drugi strani pa mora biti priznana vloga Irana, ki bi jo lahko imel pri stabilizaciji razmer v regiji, pod pogojem, da normalizira odnose s svojimi sosedami in drugimi mednarodnimi akterji, se odreče jedrskemu programu in izboljša humanitarne in demokratične razmere. Prav tako se strinjam s stališčem Sveta glede dvojnega pristopa k jedrskemu vprašanju: sankcije na eni strani in možnost za dialog na drugi strani. Na koncu želim povedati, da EU ne sme poenostavljati stvari in izpostavljati vprašanja Iranu le s sklicevanjem na njegov jedrski program, ampak mora upoštevati tudi vprašanja človekovih pravic in potencial, ki ga ima država pri umirjanju razmer v regiji.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. – (IT) Gospod predsednik, boleči del iranskega vprašanja so množične kršitve človekovih pravic, predvsem uporaba smrtne kazni kot načina kaznovanja.

Čeprav je EU 12. maja 2010 še enkrat pozvala Iran, naj uvede moratorij na smrtno kazen v skladu z Resolucijama generalne skupščine Združenih narodov 62/149 in 63/168, Iran še vedno usmrti največ otrok in žensk ter ljudi na podlagi spolne usmerjenosti.

Tudi sporni jedrski program vzbuja resne pomisleke zaradi pomanjkanja preglednosti, nesodelovanja z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo in nespoštovanja obveznosti iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja.

Dodatne težave so povezane z internetom in telekomunikacijami, ki so nenehno motene, kar je v nasprotju z mednarodno obveznostjo branjenja svobode obveščanja. Zato podpiram to poročilo in upam, da se bodo razmere že zelo kmalu izboljšale.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Islamska republika Iran (v nadaljevanju: Iran) se sooča z vrsto izzivov upravljanja – od boja za prevlado med različnimi frakcijami znotraj državne vladajoče elite do socialne in gospodarske ohromelosti, problematičnega stanja regionalne varnosti in rastočega nezadovoljstva domačega prebivalstva. Politike iranskega režima se ne odzivajo na upravičene zahteve iranskih državljanov. Priljubljeno nezadovoljstvo prebivalcev z iransko vlado zaradi hudih družbeno-gospodarskih razmer ter odsotnosti svobode in osnovnega spoštovanja človekovega dostojanstva v državi so glavni izziv za obstoj režima. V državi je poleg tega še vedno veliko kršitev človekovih pravic. Glede na letna poročila o smrtni kazni v Iranu je bilo število usmrtitev v letu 2009 najvišje v zadnjih desetih letih, kar Iran uvršča v sam svetovni vrh držav glede števila usmrtitev na število prebivalcev. Strinjam se s pozivom poročila, naj Iran dokončno odpravi smrtno kazen za kazniva dejanja, storjena pred 18. letom, in spremeni zakonodajo, ki krši mednarodne konvencije o človekovih pravicah, ki jih je Iran ratificiral, vključno s Konvencijo o otrokovih pravicah in Mednarodnim paktom o državljanskih in političnih pravicah in pozivom, naj Iran objavi uradno statistiko o uporabi smrtne kazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da mora Iran prenehati z vsemi oblikami diskriminacije, zaradi katere še posebej trpijo ženske. V Iranu so še vedno kršene človekove in temeljne pravice, ne da bi bil kdo kaznovan za to. Iranske oblasti morajo zavedno prenehati z vsemi oblikami mučenja in vsemi drugimi oblikami krutega in nečloveškega ravnanja v zakonodaji in praksi.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Iran ima dolgo in bogato zgodovino in posebno identiteto, ki jo moramo zdaj, ko se krepi zaskrbljenost glede političnih in socialnih dogajanjih v državi, upoštevati. Menim, da ne bi smeli prekiniti dialoga s Teheranom in da bi morali spodbujati spremembe, ki jih ta država tako nujno potrebuje, ne da bi se odrekli evropskim vrednotam in pomenu, ki ga namenjamo demokraciji in človekovim pravicam. Zaskrbljen sem zaradi nedavnih napadov na člane opozicije in upam, da se režim v Iranu zaveda, kako neproduktivno je takšno ravnanje in da bodo zaradi tega verjetno mednarodno osamljeni.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Še enkrat želimo poudariti, da nismo istega mnenja, ampak obsojamo omejevalni in poenostavljen pogled na človekove pravice. EU se do njih pogosto obnaša hinavsko, da bi s tem prikrila povsem drugačne cilje. Če to ne bi bilo res, bi številne navedene pomisleke in kritike namenili tudi drugim državam v regiji, kot sta Izrael in Saudova Arabija, zanje pa bi veljala enaka merila, kot jih zdaj uporabljamo za Iran.

Izpostaviti moramo, da v regiji ne more biti miru in varnosti zaradi izraelskega zasedanja palestinskega ozemlja in politike pomoči, ki jo zagotavljajo ZDA in NATO ob sodelovanju EU. Resolucija tega ne omenja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Kršitev človekovih pravic je graje vredno dejanje v Iranu ali v kateri koli drugi državi sveta. V tem poročilu se večina Parlamenta zateka k običajni hinavščini in izrablja domnevno varovanje človekovih pravic, da bi prikrila svoj cilj, in sicer zaščito strateško-ekonomskih interesov velikih sil, predvsem svoje nafte, ne pa svobode Irancev. Sklicevanje na to svobodo je le izgovor. Če bi bil cilj učinkovito spoštovanje človekovih pravic in varnost v regiji, bi morali te razmere razkriti tudi v drugih državah v regiji, kot sta Izrael in Saudova Arabija, in za njih uporabiti enaka merila.

Poleg tega poročilo prikriva grožnjo miru in varnosti zaradi izraelskega zasedanja palestinskega ozemlja in politike pomoči, ki jo zagotavljajo ZDA in NATO ob sodelovanju EU.

Nasprotujemo poseganju v notranje zadeve katere koli države, ne glede na to, ali so uperjeni proti nacionalni suverenosti ali pa mednarodnemu pravu. Zato nasprotujemo manipulacijam ali uporabi nekaterih sil ali iranskih opozicijskih strank, prav tako pa nasprotujemo kampanjam, s katerimi bi namesto interesov Irancev zaščitili interese EU in njenih zaveznic.

 
  
MPphoto
 
 

  Lorenzo Fontana (EFD), v pisni obliki. (IT) Poročilo gospoda Belderja na pragmatičen način poudarja vse stvari, s katerimi bi se morala ukvarjati EU v zvezi z Iranom. Nenadzirani jedrski poskusi, pomanjkanje temeljnih svoboščin, okolje, nenaklonjeno tujim naložbam, vladne zlorabe in razlikovanje med voditelji in civilno družbo. Menim, da so ti razlogi dovolj, da glasujemo za sprejetje pragmatičnega odnosa EU do pomembne akterke v regionalnih odnosih na Bližnjem vzhodu in podpremo poročilo gospoda Belderja.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, saj demokratičnih sprememb ni mogoče uvesti od zunaj ali z vojaškimi sredstvi, ampak jih je treba doseči z miroljubnim, demokratičnim procesom. Kot veste, nevarnost širjenja jedrskega orožja v zvezi z iranskim jedrskim programom še vedno vzbuja močno zaskrbljenost v Evropski uniji in mednarodni skupnosti, kar je jasno izraženo v številnih resolucijah Varnostnega sveta Združenih narodov. Stabilizacijski vpliv, ki bi ga Iran lahko spet imel, bi ugodno vplival na celotno regijo, pod pogojem, da normalizira svoje mednarodne odnose, predvsem s svojimi sosedi, za vedno odpravi vse pomisleke v zvezi z resničnimi cilji jedrskega programa in zagotovi spoštovanje človekovih pravic in demokracije.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ki obsoja razmere človekovih pravic v Iranu in poziva k izvedbi ukrepov, s katerimi bi preprečili, da bi Iran postal jedrska sila. Skrbi me, da resolucija priznava „pravico Irana do bogatenja urana“, kar seveda drži v skladu s pravili Mednarodne agencije za jedrsko energijo, vendar pa je glede na nenehne zastoje pri pogajanjih v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. (IT) Režim predsednika Ahmadinedžada še naprej nekaznovano tepta temeljne pravice Irancev, medtem ko vlado pretresajo številne negotovosti. Po eni strani prebivalstvo upa na demokratične spremembe, po drugi strani pa sta Iranska vlada in parlament zaskrbljena zaradi frakcij znotraj elit, ki se bojujejo za prevlado. Demokratičnih sprememb pa zagotovo ni mogoče uvesti od zunaj, ampak morajo biti rezultat demokratičnega in miroljubnega procesa, ki bo končno prisluhnil pozivom glede blaginje in svobode med nedavnimi množičnimi gibanji v Iranu. Tudi jedrsko vprašanje še naprej ostaja težava. Menimo, da bi morala EU iskati diplomatsko rešitev, ki bo temeljila na pristopu, v katerem bosta združena navaden dialog in pritisk. Dobro bi bilo, da Evropski svet prispeva k zamrznitvi premoženja posameznikov, povezanim z jedrskimi in oboroževalnimi programi. V prihodnje bi morali biti odnosi med EU in Iranom osredotočeni na analiziranje številnih kršitev človekovih pravic. Unija bi morala uporabiti vsa sredstva, ki jih ima na voljo, da bi pripravila enotno stališče Evropske unije in s tem Iračane obvestila, kaj mislimo o njihovi prihodnosti. Njihove človekove pravice so tudi naše pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Pri obravnavi sedanjega političnega in družbenega razvoja Irana moramo upoštevati njegovo preteklost in kulturno zgodovino. Nenehne kršitve človekovih pravic v Iranu so razlog za zaskrbljenost, vendar ne morejo preprečiti dialoga z njim, da bi odpravil takšne dogodke; pri iskanju rešitev, ki bodo te kršitve odpravile, moramo biti proaktivni. Nedavni napadi na člane opozicije so zaskrbljujoči in režimu v Iranu moramo pokazati, da takšno obnašanje vodi le v še večjo mednarodno osamitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Iranska vlada se je v zadnjem času spopadala z resnimi izzivi, kar je še povečalo nezadovoljstvo javnosti. Varnostne sile so se odzvale s surovo silo in skupinsko priprle miroljubne protestnike; sodišča so sprožila množične, zrežirane sodne postopke proti študentom, znanstvenikom, aktivistom za pravice žensk, odvetnikom, novinarjem in duhovnikom. Mnogi Iranci so bili usmrčeni zaradi političnih razlogov, še več pa jih je v zaporih. Iran je med prvimi tremi državami v svetu z največjih številom usmrtitev. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da bi čim prej odpravili negativno diskriminacijo in socialno zatiranje v Iranu, s tem pa zagotovili, da bo lahko država naredila prve korake k demokratičnim spremembam. Vendar pa tega ne moremo doseči od zunaj ali z vojaškimi sredstvi; proces mora biti miroljuben in demokratičen in ravno zato sem ta predlog podprl s svojim glasom.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Kljub dejstvu, da je bilo to poročilo s številnimi spremembami nekoliko izboljšano, sem glasoval proti, saj zagovarja politiko kaznovanja, ki po mojem mnenju ne bo izboljšala razmer Irancev; dejansko jih bo poslabšala. Mislim, da bi moralo poročilo Evropskega parlamenta zmanjšati napetosti, ne pa da jih še stopnjuje, saj če so izčrpani vsi diplomatski kanali, bo to še poslabšalo že tako zapletene razmere za ljudi v Iranu. Menim, da grožnje, ki jih je Iranu namenila mednarodna skupnost, niso najboljši način za iskanje razumnega kompromisa v sporu glede jedrskega programa. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Podprl sem to resolucijo, ker se poročevalec poleg jedrskega vprašanja ni ustrašil obravnave notranjih razmer v državi, prizadevanj ljudi za demokracijo in razmer na področju človekovih pravic.

Mlade generacije, generacije, ki želi živeti v demokraciji in spoštovati ideje drugih, ne smemo razočarati. Podpreti moramo ljudi, ki poskušajo oblikovati pravno državo, da bi tako prihodnjim generacijam zagotovili usodo, ki temelji na strpnosti, svobodi, pravičnosti in blaginji. Ostro moramo obsoditi posilstva, umore, množične usmrtitve, samovoljne aretacije in nadlegovanje.

Vsaka kršitev človekovih pravic je nesprejemljiva. Pa vendar se je od ponovne izvolitve predsednika Ahmadinedžada leta 2009 število takšnih kršitev povečalo. Iran ima najvišjo število usmrtitev na število prebivalcev v svetu. Ta država je tik za Kitajsko na področju izrekanja usmrtitev s kamenjanjem glede na število usmrtitev in prva glede na število prebivalcev. Čas je, da Iran začne izpolnjevati svoje obveznosti iz Mednarodnega pakta Združenih narodov o državljanskih in političnih pravicah, ki ga je ratificiral po svoji volji.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki. (SK) Iran je kot podpisnik Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja dolgo arogantno zavračal svoje obveznosti, predvsem s skrivanjem svojega jedrskega delovanja. Če želi Iran ohraniti dobre odnose z EU in drugimi demokratičnimi državami, mora jasno odpraviti vse dvome glede namena njegovega jedrskega programa.

Prav tako menim, da je EU lahko zaskrbljena zaradi utrjevanja odnosov med Iranom in Turčijo, ki Uniji sporoča, da Turčija priznava skupne vrednote v prizadevanjih za vstop v EU, hkrati pa izkazuje odprto naklonjenost iranskemu režimu.

Povedati želim, da ima Iran svetovni rekord v številu usmrtitev mladoletnikov in številu usmrtitev na prebivalca. Zrežirani sodni procesi za politične nasprotnike in zelo kruto kaznovanje s kamenjanjem, ki se v Iranu zakonito uporablja, kot tudi druge oblike krutega in nečloveškega mučenja, ravnanja in kaznovanja, so značilni za režim, ki si zasluži ostro moralno obsodbo.

Poleg tega, kar je že bilo omenjeno, morajo prednostne naloge EU vključevati tudi odločno vztrajanje pri izjavi o moratoriju na usmrtitve, vse dokler smrtna kazen ne bo odpravljena, poziv za prenehanje z nekaznovanim kršenjem človekovih pravic in seveda prenehanje z destabilizacijo regije.

 
  
MPphoto
 
 

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Smešno in hkrati zelo žalostno je govoriti o spoštovanju pravic in svoboščin v državi, ki ji vlada oseba, ki grozi s pokoli v Združenih državah Amerike, Evropi in Izraelu. Z njo se ni smiselno pogajati o človekovih pravicah, vrednotah in svoboščinah. Takšni ljudje razumejo le moč. Čas je, da prenehamo s slovesnimi izjavami in preidemo z besed na dejanja. Rezultate bomo dosegli le s popolno osamitvijo, strogimi sankcijami ter jasnim in doslednim stališčem. Mahmud Ahmadinedžad je nevaren za svetovno družbo.

 
  
MPphoto
 
 

  Cristiana Muscardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Pomanjkanje preglednosti in nesodelovanje z Mednarodno agencijo za jedrsko energijo in nespoštovanje obveznosti iz Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja vsekakor nista pomirjujoča.

Poslabšanje razmer na področju temeljnih človekovih pravic in zmožnost destabilizacije regije s Hamasom in Hezbolahom so elementi, ki še stopnjujejo zaskrbljenost, da se Iran krepi v svetu. Volilne prevare, nasilno zatiranje demokratizacije in usmrtitve, ki jih je bilo v letu 2010 680 (dvakrat toliko kot prejšnje leto), in aretacije voditeljev opozicije ne dopuščajo nobenih dvomov, da režim uporablja moč in nasilje. Sankcije EU z dne 26. julija 2010, ki so v skladu s sankcijami ZN, so bile ustrezne in nujne. Unija mora nameniti večjo pozornost iranski jedrski politiki, da bi spremljala dogajanja na področju spora.

EU mora podpirati mednarodno diplomacijo za zaščito človekovih pravic. Dvotirni pristop dopušča možnost za dialog, vendar sta za to potrebni dve strani, in ker Iran ni pripravljen na to, moramo okrepiti in bolje usmeriti sankcije. Ne smemo dopustiti, da se število usmrtitev še naprej povečuje in da mednarodna skupnost nima nadzora nad iransko jedrsko politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Mariya Nedelcheva (PPE), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za poročila gospoda Belderja. Predolgo že pozivamo k spremembi režima v Iranu. Voditelji sedanjega režima nenehno kršijo človekove pravice, ne glede na to, ali govorimo o sramotnih razmerah, v katerih so pridržani prebivalci opozicijskega centra Ashraf, nenehnih kršitvah človekovih pravic, diskriminaciji homoseksualcev, cenzuri umetnikov itd.

Na evropski ravni lahko uvedemo učinkovite sankcije proti voditeljem režima. Vendar uveljavitev sankcij ni dovolj. Spodbuditi moramo ljudi v državi, ki poskušajo zaščititi svoje človekove pavice. Ali ne bi morala Evropska unija podpirati vseh zagovornikov človekovih pravic v Iranu? Sedanja prizadevanja za demokracijo v severni Afriki se morajo razširiti tudi na Iran.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasoval sem za to poročilo, ki izpostavlja resne razmere v Iranu, obsoja prakse zatiranja in sistematične kršitve človekovih pravic, ki jih vršijo iranske oblasti, hkrati pa poudarja potrebo po iskrenem iskanju diplomatske rešitve za jedrsko vprašanje. Predvsem želim izraziti solidarnost z Iranci, ki utemeljeno pozivajo k demokratičnim spremembam v državi po predsedniških volitvah v letu 2009.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – To je v Parlamentu prvo poročilo o Iranu po poročilu gospoda Gahlerja v letu 2001. Ker vsa pogajanja o sporazumih med EU in Iranom stojijo že več let, lahko Parlament izrazi podrobneje stališče glede te države le s samoiniciativnim poročilom, ki je bilo pripravljeno na predlog stranke Zelenih. To nalogo je dobila EFD. Štiri politične skupine (Zeleni, S&D, ALDE in GUE) so pripravile skupne spremembe osnutka, ki so bile v veliki meri sprejete, čeprav s slabo večino.

Pomembna vprašanja so: stiki EU z Iranom (odstavek 32), kjer glede na ozadje spora zaradi tega, ali lahko delegacija EP za Iran potuje v Iran, besedilo zdaj poziva – v nasprotju z željami poročevalca – k stikom z najrazličnejšimi akterji, ne da bi se neposredno sklicevalo na delegacijo; sankcije (odstavek 42), kjer besedilo poziva k usmerjenim sankcijam proti glavnim kršiteljem človekovih pravic – do zdaj so uvedene le sankcije za osebe, povezane z jedrsko dokumentacijo; in odpiranje veleposlaništva EU v Teheranu – vzporedno s tem, da imajo skoraj vse države članice predstavništvo v državi.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Podpiram besedilo tega poročila, ker izpostavlja glavne vidike, zaradi katerih je Iran ena izmed najnevarnejših držav na mednarodnem prizorišču s humanitarnega in političnega vidika.

Država je opustošena zaradi samovoljne uporabe nasilja oboroženih sil, ki so z aretacijo več tisoč demonstrantov surovo zatrle miroljubne demonstracije. Ta brezpogojna uporaba nasilja je povzročila postopno poslabšanje osnovnih človekovih pravic Irancev, ki so nenehno izpostavljeni kazenskemu sistemu, ki deluje v nasprotju z vsemi konvencijami o državljanskih in političnih pravicah.

Kot da to ne bi bilo dovolj, se v tej državi še vedno uporablja smrtna kazen s kamenjanjem, število usmrtitev pa se povečuje, prav tako pa še vedno nimamo nobenega dokaza, da se jedrski objekti v državi uporabljajo izključno v miroljubne namene.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Naklonjeni smo temu poročilu, ker dovolj resno in strogo obravnava iransko vprašanje, pri tem pa izpostavlja nasprotja v državi in dejstvo, da se takšne razmere ne smejo več nadaljevati. Iranski režim nenehno zatira vse tiste, ki si drznejo upreti absolutizmu, običajno tako, da poseže po smrtni kazni.

Pravzaprav gre za državo, ki usmrti največ otrok in ljudi na število prebivalcev v svetu. Prav tako navajamo, da se smrtne kazni pogosto izvajajo s kamenjanjem že pri tako majhnih kaznivih dejanjih, kot so obtožbe prešuštva ali odpadništva. Poročilo prav tako izpostavlja zatiranje kristjanov in skupnosti Baha’i.

Iran še naprej zgublja mednarodni ugled zaradi politične retorike in agresivne podpore islamskega fundamentalizma. Prav tako želim poudariti nenehno fizično in psihično nasilje, ki ga iranska vlada neprekinjeno izvaja nad odpadniškimi begunci v centru Ashraf.

 
  
MPphoto
 
 

  Peter Skinner (S&D) , v pisni obliki. – Veseli me, da je gospodu Belderju uspelo predstaviti to poročilo v Parlamentu in vključiti elemente, povezane s človekovimi pravicami v Iranu, predvsem strogo obsodbo pridržanja voditeljev iranske opozicije Hosseina Mousavija in Mehdija Karroubija in njunih žena.

Se pa strinjam, da ima Iran „pravico do bogatenja urana“, kar je dovoljeno v skladu s pravili Mednarodne agencije za jedrsko energijo, vendar pa je glede na nenehne zastoje pri pogajanjih v nasprotju z resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Podprla sem to poročilo, saj sem trdno prepričana, da se mora iranska vlada pozitivno odzvati na zahteve Irancev po temeljnih svoboščinah ter boljših socialnih in gospodarskih razmerah. S tem poročilom Evropski parlament obsoja uporabo smrtne kazni in tudi številne druge zlorabe človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za poročilo gospoda Belderja o pristopu EU v odnosih z Iranom. Tako kot večina Evropejcev sem tudi sama zaskrbljena zaradi iranskega jedrskega programa in zagotovil iranskega režima, da se bo uporabljal le v civilne namene. Ne glede na to menim, da bi Evropska unija morala pri sodelovanju s tretjimi državami v energetskem sektorju uporabljati le obnovljive, zelene in varne vire energije – ter si prizadevati za cilje varovanja podnebja. Prav tako podpiram mnenje kolega poslanca, da bi morala EU pripraviti širšo strategijo do Irana, ki ne vključuje le jedrskega vprašanja, ampak obravnava tudi razmere na področju človekovih pravic in drugih pomembnih zadev.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za poročilo gospoda Belderja, ker menim, da kljub številnim težavam, povezanim z domačo in zunanjo politiko Irana, kot so na primer morebitna uporaba jedrskega orodja, nezadostna preglednost nekaterih vladnih odločitev, v nekaterih primerih pa tudi nespoštovanje temeljnih človekovih pravic, politika, ki bo temeljila izključno na sankcijah, ne prinaša veliko koristi.

Pomembno je, da Evropska unija ohrani in kjer je to mogoče, vzdržuje oblike dialoga z vlado v Teheranu.

 
  
  

Predlog resolucije RC-B7-0158/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Brezpogojno glasujem za to skupno resolucijo, ki izpostavlja pomembnost vprašanj v zvezi s pravicami ljudi, ki pripadajo manjšinam ter spodbujanjem varstva človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter otrokovih pravic ob hkratnemu boju proti terorizmu. Opozoriti želim na zaključke in strinjam se s tem, da si mora EU prizadevati za enotnejše mnenje, saj bi to povečalo njeno prepoznavnost in vpliv v vlogi globalne akterke, delegacije v Ženevi in New Yorku pa morajo povečati usklajenost, prepoznavnost in verodostojnost delovanja EU v Svetu Združenih narodov za človekove pravice. Strinjam se z resolucijo, ki navaja, naj države članice spodbujajo UNHCR k enakovrednemu obravnavanju diskriminacije na kakršni koli podlagi spola, rase, spolne usmerjenosti in vere ali prepričanja. Prav tako se strinjam s ponovnim pregledom, ki izpostavlja, da mora biti Svet OZN za človekove pravice mehanizem zgodnjega opozarjanja in preprečevanja, da bi tako podprl posebne postopke in varoval neodvisnost položaja visoke komisarke za človekove pravice in ohranil potrebno financiranje, s čimer bi ohranil svoje regionalne urade.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Evropska unija in njene države članice so se zavezale, da bodo v svojih politikah zagotavljale spoštovanje človekovih pravic. Zato je za EU zelo pomembno, da lahko zavzame trdno in vplivno stališče v mednarodnih organizacijah, predvsem v Svetu združenih narodov za človekove pravice, ter tako zagotovi učinkovito in dosledno mednarodno izvajanje politike človekovih pravic. Strinjam se, da moramo ponovno pregledati delo in mandat Sveta OZN za človekove pravice ter oceniti in okrepiti metode dela Sveta, da bi se tako lahko kar se da učinkovito in sistematično odzivanje na kršitve človekovih pravic. Zaradi pomanjkanja ustreznih instrumentov, Svet OZN za človekove pravice ob številnih priložnostih ni mogel hitro in pravočasno obravnavati resnih kršitev človekovih pravic. Zato bi moral biti Svet OZN za človekove pravice bolje opremljen za obravnavo tako dolgotrajnih kot nujnih razmer, morebiti z razširitvijo „zbirke orodij“ za človekove pravice, uporabo ugotovitvenih svetov ne le v okviru zasedanj, temveč tudi v obdobjih med zasedanji. Svet OZN za človekove pravice mora biti prednostna naloga EU, ki mora bolje usklajevati države članice, kar ji bo olajšalo odločanje v širšem sistemu OZN ter usklajevanje in sprejemanje odločitev na področju človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za ta predlog resolucije, ker bi morale Evropska unija in njene države članice zagotoviti spoštovanje človekovih pravic v svojih politikah, vloga Evropske unije v Svetu Združenih narodov za človekove pravice pa mora biti močnejša in učinkovitejša. Prednostne naloge za zasedanje Sveta Združenih narodov za človekove pravice in pregled v letu 2011 so nujni, saj bomo le tako lahko ocenili, kako je Svet OZN za človekove pravice izvajal svoj mandat in določili metode dela, ki jih moramo okrepiti, da bi bil Svet OZN za človekove pravice učinkovitejši in bi se hitro odzival na kršitve človekovih pravic. Evropski parlament obžaluje, da Svet OZN za človekove pravice doslej v mnogih primerih ni bil sposoben nujno in pravočasno obravnavati resnih razmer na področju človekovih pravic, in sicer zaradi pomanjkanja primernih instrumentov, ter si dejavno prizadeva za vzpostavitev namenskih mehanizmov Sveta OZN za človekove pravice za takojšen odziv na krizne razmere na področju človekovih pravic, kakršne so na Bližnjem vzhodu, v Iranu in Belorusiji. Zelo pomembno je, da je Svet OZN za človekove pravice bolje opremljen za obravnavo tako dolgotrajnih kot nujnih razmer, morebiti z razširitvijo „zbirke orodij“ za človekove pravice, uporabo ugotovitvenih svetov ne le v okviru zasedanj, temveč tudi v obdobjih med zasedanji. Parlament prav tako poziva države članice EU, da se dejavno posvetijo pregledu Sveta OZN za človekove pravice leta 2011, da bi okrepili spoštovanje njegovega mandata.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za to resolucijo, ker verjamem, da so na dnevnem redu 16. rednega zasedanja Sveta OZN za človekove pravice pomembna vprašanja, ki so še posebej ustrezna. Izpostaviti želim pomembnost dnevnega reda, ki vključuje poročila „o pravicah ljudi, ki pripadajo nacionalnim, etničnim, verskim ali jezikovnim manjšinam“ ter o „uveljavljanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu“, pa tudi številna srečanja o pravicah otrok.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE) , v pisni obliki. – (PT) Šestnajsto zasedanje Sveta Združenih narodov za človekove pravice bo potekalo v zelo burnem zgodovinskem obdobju, ki ogroža njegovo sestavo, saj nekatere njegove članice še zdaleč ne delujejo v skladu z določbami Splošne deklaracije Organizacije združenih narodov o človekovih pravicah ter ne varujejo in zagovarjajo človekovih pravic v skladu z njegovo misijo. Evropska unija mora dejavno sodelovati na tem zasedanju in storiti vse, kar je v njeni moči, ter zagotoviti, da bo njen univerzalni pogled na človekove pavice, ki temelji na osebnem dostojanstvu, postal vse bolj razširjen in učinkovito izvajan v vseh državah sveta. Imenovanje evropske visoke predstavnice za človekove pravice lahko prispeva k večji prepoznavnosti stališč Unije in vztrajanju držav članic Sveta pri strategiji „enega sporočila z več glasovi“ in lahko okrepi podporo evropskim stališčem.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Evropski parlament že dolgo izvaja politiko dvojnih meril glede človekovih pravic. Prav tako je dobro znano, da ima omejeno in sebi prikrojeno doumevanje deklaracije, ki jo je leta 1948 sprejela Generalna skupščina Združenih narodov: Splošno deklaracijo človekovih pravic. V tem poročilu je očiten selektiven način, na katerega so omenjene različne države. Države, s katerimi EU vzdržuje gospodarske in diplomatske odnose in katerim pripisuje strateški pomen, so bile izpuščene zaradi strateških interesov kljub resnim kršitvam človekovih pravic. Primeri teh držav so Izrael, Kolumbija in Maroko, če navedem le tri na različnih celinah. Menimo, da nimamo omejenega pogleda na človekove pravice.

Celotno vsebino deklaracije jemljemo resno, saj je po našem prepričanju največ pripomogla k političnemu posredovanju. Nasprotujemo zamisli, da bi imela Evropska unija stalni sedež v Generalni skupščini Združenih narodov, saj to ne bi bilo smiselno zaradi duha in načel organizacije, navedenih v Ustanovni listini Združenih narodov. Združeni narodi so in morajo biti še naprej organizacija neodvisnih in suverenih držav.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Selektivnost, ki obdaja v tem poročilu kritizirane države, in prikrojena narava te razprave sta očitni. Hinavska uporaba tega poročila je očitna, saj države, s katerimi ima EU dobre gospodarske in diplomatske odnose in tiste, ki so strateško pomembne, niso kritizirane, kljub kršitvam človekovih pravic, vključno s Kolumbijo in Hondurasom. Nihče ne poziva k prenehanju maroške okupacije Zahodne Sahare ali izraelske okupacije Palestine.

Ne moremo podpreti zamisli, da bi imela Evropska unija stalni sedež v Generalni skupščini Združenih narodov, saj so Združeni narodi organizacija, ki jo sestavljajo suverene in neodvisne države, Evropska unija pa glede na Ustanovno listino Združenih narodov ni država.

Varstvo človekovih pravic, tudi dejstvo, da so nedeljive in jih ni mogoče razvrščati ter da so pogoj za spoštovanje pravic ljudi in pristno socialno pravičnost, mir, svobodo in demokracijo, je okvir naših političnih dejanj. Lahko računate na nas, da bomo varovali človekove pravice, ne bomo pa podpirali hinavščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker je Svet OZN za človekove pravice edinstvena platforma, specializirana za splošne človekove pravice, in poseben forum, ki se ukvarja s človekovimi pravicami v sistemu OZN; ker sta mu zaupani pomembna naloga ter odgovornost za krepitev uveljavljanja, varstva in spoštovanja človekovih pravic v svetu. Poudariti želim pomen 16. zasedanja Sveta OZN za človekove pravice ter zlasti njegovega pregleda, ki nudi edinstveno priložnost za oceno izvajanja njegovega mandata, Svetu pa daje priložnost za izboljšanje delovnih metod za bolj učinkovito in sistematično odzivanje na kršitve človekovih pravic. Odobravam, da so na dnevnem redu 16. rednega zasedanja med drugim poročila o pravicah ljudi, ki pripadajo nacionalnim, etničnim, verskim ali jezikovnim manjšinam ter o uveljavljanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu, pa tudi številna srečanja o pravicah otrok.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Šestnajsto zasedanje Sveta OZN za človekove pravice je edinstvena priložnost za presojo načina, na katerega Svet opravlja svoj mandat, in hkrati priložnost, da izboljšamo način metode dela Sveta, da bi tako zagotovili njegovo učinkovitejše in bolj sistematično odzivanje na kršenje človekovih pravic. Ključnega pomena je, da kot del Sveta Evropske unije vzpostavimo delovno skupino za človekove pravice, v kateri bodo sodelovali strokovnjaki za človekove pravice iz vseh 27 držav članic EU in bo imela sedež v Bruslju.

Prav tako bi bilo zelo koristno, če bi imenovali posebnega visokega predstavnika EU za človekove pravice. Upam, da bo služba ESZD, predvsem delegacija EU v Ženevi in New Yorku, v prihodnje izboljšala usklajenost, okrepila ugled in verodostojnost ukrepov EU v Svetu OZN za človekove pravice s tem, ko bo zagotovila zmožnost EU, da posreduje in sodeluje na medregionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Thomas Mann (PPE), v pisni obliki. – (DE) Glasoval sem za Resolucijo Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah v zvezi s 16. zasedanjem Sveta OZN za človekove pravice. Naša resolucija je še posebej pomembna zato, ker smo se danes spomnili zatiranja miroljubnih protestov nad nasilno okupacijo Tibeta pred 52 leti. Dalai Lama je včeraj napovedal svoj odhod iz političnega življenja – to je zgodovinska izguba. Le malo je ljudi, ki bi ga lastno ljudstvo in cel svet tako cenili in bi ga hkrati imeli tako radi kot njegovo visokost. Dalai Lama se z umikom iz političnega življenja nikakor ne odpoveduje svojim obveznostim. Navedel je, da še naprej ostaja predan svoji duhovni vlogi v zvezi s skrbmi Tibetancev. Njegova visokost bo politične pristojnosti, določene v tibetanski ustavi, prenesla na svobodno izvoljeno vlado v izgnanstvu. Tako bo ponovno okrepila demokracijo izgnanih Tibetancev, ki so posejani po vseh celinah sveta. Dvajsetega marca bosta izvoljena nov predsednik vlade in parlament. Volitve bom spremljal v Švici kot opazovalec. Evropejci moramo prispevati k nadaljnji krepitvi demokracije in človekovih pravic Tibetancev.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to resolucijo, ki poudarja medsebojne odvisnosti državljansko-političnih, ekonomskih, socialnih in kulturnih pravic, hkrati pa izpostavlja, da je dostop do pitne vode človekova pravica. Še posebej pozdravljam sprejetje spremembe 10, ki poziva k spremljanju poročila gospoda Goldstona.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V teh težkih časih, s katerimi se srečujemo, predvsem v regijah severne Afrike, je 16. zasedanje Sveta OZN za človekove pravice zelo pomembno. Evropska unija bo morala na tem zasedanju odigrati resnično dejavno vlogo in storiti vse, kar je v njeni moči, da bodo njenemu univerzalnem pogledu na človekove pavice, ki temelji na osebnem dostojanstvu, sledile vse države sveta. Za EU je prav tako pomembno, da je imenovan visoki evropski predstavnik za človekove pravice, da bi se razširili njeni pogledi na varstvo človekovih pravic.

 
  
MPphoto
 
 

  Willy Meyer (GUE/NGL), v pisni obliki. (ES) Žal nisem mogel glasovati za resolucijo Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah v zvezi s 16. zasedanjem Sveta OZN za človekove pravice, saj vključuje številne točke, s katerimi se ne strinjam.

Resolucija poziva k usklajevanju z Združenimi državami Amerike na področju človekovih pravic, pozdravlja imenovanje Maroka kot sousmerjevalca v Svetu Združenih narodov za človekove pravice in spodbuja EU, da ohranja „skupna stališča“ glede nekaterih držav. Prav tako vztraja na vrednotah finančnih instrumentov EU, ki so le primer, kako EU manipulira s tako pomembnim vprašanjem, kot so človekove pravice, saj financira tiste skupine, ki v tretjih državah ščitijo evropske interese.

Menim, da je to dovolj, da ne glasujem za resolucijo, zato sem se vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki.(DE) Nemiri v državah Magreba nas močno opozarjajo na to, da ni lahko varovati človekovih pravic in da je to pogosto v nasprotju z gospodarskimi in/ali vojaškimi interesi. Prav tako se v imenu boja proti terorizmu izvajajo ukrepi, ki niso skladni s človekovimi pravicami. V zvezi s tem mora tudi EU preučiti svoje obnašanje – spomnimo se primera nezakonitih preletov organizacije CIA. Kljub pomanjkljivostim je še naprej pomembno, da predvsem EU ostaja zavezana varstvu človekovih pravic. Evropska unija mora skrbeti za varstvo pravic manjšin, predvsem izboljšanje razmer kristjanov in drugih verskih manjšin v muslimanskih državah, kjer so grobemu pregonu in verskemu nasilju izpostavljeni predvsem kristjani. Zaradi tega sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. (LT) Za to resolucijo sem glasoval, ker ima Svet OZN za človekove pravice zelo pomembno vlogo v svetu pri reševanju vprašanj, povezanih s človekovimi pravicami. Postopek pregleda je odločna priložnost za oceno izvajanja njegovega mandata Sveta. Strinjam se s predlogom, da mora EU pri reševanju vprašanj nastopati enotno. Poleg tega morajo države članice dejavno sodelovati v pregledu dela Sveta. Odobravam, da so na dnevnem redu 16. rednega zasedanja poročila o pravicah ljudi, ki pripadajo nacionalnim, etničnim, verskim ali jezikovnim manjšinam ter o uveljavljanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu, pa tudi številna srečanja o pravicah otrok. Da pa bi izboljšali življenjske razmere, morajo biti na zasedanju obravnavana tudi vprašanja, povezana s pravico do pitne vode in sanitarij. Zagotoviti moramo učinkovit mehanizem za izvajanje in varstvo temeljnih človekovih pravic. Storiti moramo vse, kar je v naših močeh, in zagotoviti, da se bodo zaveze na tem področju izvajale na mednarodni ravni in da bodo vsi ljudje imeli dostop do čiste pitne vode in sanitarij.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Spoštovanje, spodbujanje in varstvo univerzalnosti človekovih pravic so del etičnega in pravnega reda Evropske unije ter eden od temeljev evropske enotnosti in celovitosti. Po najboljših močeh se moramo potruditi za povečanje prepoznavnosti in učinkovitosti ukrepov Evropske unije in njenih držav članic, prav tako pa je ključnega pomena, da Evropska unija dejavno sodeluje na tem pomembnem 16. zasedanju Sveta OZN za človekove pravice in pri pregledu, ki bo opravljen v letu 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Dobro poročilo, v katerem med drugim Parlament odobrava, da so na dnevnem redu 16. rednega zasedanja med drugim poročila o „pravicah ljudi, ki pripadajo nacionalnim, etničnim, verskim ali jezikovnim manjšinam“, ter o „uveljavljanju in varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin v boju proti terorizmu“, pa tudi številna srečanja o pravicah otrok; prav tako pa odobrava letošnje imenovanje posebnih poročevalcev za te ključne teme in je seznanjen s poročili, ki jih morajo predstaviti posebni poročevalci, o mučenju in drugem krutem, nečloveškem ali ponižujočem ravnanju ali kaznovanju, o svobodi vere ali prepričanja ter o položaju zagovornikov človekovih pravic; poziva države članice EU, naj se dejavno vključijo v te razprave.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Glasovala sem za to resolucijo, ker izpostavlja pomembno vlogo, ki jo ima EU pri delu s Svetom OZN za človekove pravice. Glede na nedavne dogodke v Libiji je ključnega pomena, da še naprej zagotavljamo in varujemo človekove pravice na mednarodni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) Zaradi vsebinskih in postopkovnih razlogov sem se vzdržala končnega glasovanja o tej resoluciji.

Besedilo resolucije krepi zamisel o politiki EU dvojnih meril v zvezi s človekovimi pravicami, predvsem pri vprašanju kršitev človekovih pravic na zasedenem palestinskem ozemlju. Nekaj sprememb, predloženih glede tega vprašanja, ki sem jih podprla, ne skriva dejstva, da Unija ne želi izvesti priporočil smernic iz poročila gospoda Goldstona.

Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice je predložila svojo resolucijo, ki podpira univerzalnost človekovih pravic na vseh družbenih, gospodarskih in kulturnih področjih.

Po drugi strani je bil izziv pri tej resoluciji tudi glasovanje o mandatu delegacije Evropske unije v Svetu OZN za človekove pravice na 16. zasedanju, čeprav se je začelo že 28. februarja, ko je baronica Ashton opravila številne govore.

Glasovanje o tej resoluciji, ko zasedanje Sveta OZN za človekove pravice ni smiselno; Evropski parlament bi moral pojasniti svoje nasprotno stališče.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za Resolucijo Evropskega parlamenta o prednostnih nalogah v zvezi s 16. zasedanjem Sveta OZN za človekove pravice. Tudi sama menim, da bi Svet OZN za človekove pravice lahko bil zelo dragocen kot neke vrste „sistem zgodnjega opozarjanja“ in preventivni mehanizem, prav tako pa pričakujem, da bo Evropska služba za zunanje delovanje v skladu s tem tudi delovala v tem organu. Tudi v zvezi s pregledom Sveta OZN za človekove pravice podpiram poziv po vsesplošnem, predvsem pa preglednem postopku.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – S tem se je čas obrazložitev glasovanja zaključil.

 
Zadnja posodobitev: 21. julij 2011Pravno obvestilo