Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2612(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B7-0166/2011

Razprave :

OJ 10/03/2011 - 118

Glasovanja :

PV 10/03/2011 - 14.1
PV 10/03/2011 - 15.1
CRE 10/03/2011 - 14.1

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0098

Razprave
Četrtek, 10. marec 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

14.1. Pakistan - umor ministra za manjšine Šabaza Batija
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucije o Pakistanu – umor ministra za manjšine Šabaza Batija(1).

 
  
MPphoto
 

  Jean Lambert, vlagatelj. – Gospod predsednik, mislim, da smo bili vsi globoko pretreseni in zgroženi zaradi umora ministra Šabaza Batija, tudi zaradi tega, ker ga v Parlamentu poznamo: obiskal nas je, srečal se je z mnogimi izmed nas; pa tudi zaradi tega, ker gre za še en zelo simboličen umor osebe, ki si je prizadevala za spravo in delo z vsemi manjšinami v Pakistanu.

Prav tako izrekamo sožalje njegovi družini in vsem družinam tistih, ki so bili ubiti v terorističnih napadih v Pakistanu. Ta teden sta bila dva taka napada, v katerih je bilo ubitih in ranjenih več ljudi kot na primer v bombnih napadih v Londonu.

Trpi celotno prebivalstvo, ustrahovanje pa ogroža demokracijo v Pakistanu. Opažamo demografske spremembe v nekaterih volilnih okrajih, na primer v Quetti, saj se ljudje zaradi ustrahovanja izseljujejo.

Naša resolucija je pomembna z vidika pripravljenosti za nadaljevanje in podporo delu, z vidika strpnosti in medsebojnega razumevanja. Izpostaviti želim, da to potrebujemo tudi v Evropski uniji, vendar pa nekatere nedavne izjave ministrov k temu niso pripomogle. V Pakistanu in Evropski uniji torej pričakujemo vodenje.

 
  
MPphoto
 

  Marietje Schaake, vlagateljica. – Gospod predsednik, morilcu je 2. marca uspelo ubiti pakistanskega ministra za manjšine Šabaza Batija, kljub temu, da je po številnih grožnjah zahteval večjo zaščito. Sožalje izrekamo njegovim najbližjim in vsem Pakistancem, ki si prizadevajo za strpnejšo družbo. To je hud udarec za Pakistan in za celotno človeštvo.

Zakaj so palestinske oblasti zavrnile ministrovo zahtevo po neprebojnem uradnem vozilu, pa tudi njegovo zahtevo, da si izbere telesne stražarje, ki jim zaupa? Ker je pozival k reformam krutih zakonov o bogokletstvu in je bil zagovornik človekovih pravic.

Prav tako želimo počastiti delo Naima Sabirja Džamaldinija, koordinatorja Odbora za človekove pravice Pakistana, ki je bil umorjen 1. marca.

Potrebujemo praktične ukrepe, kot so preiskave, tudi znotraj vlade. To mora potekati v skladu z mednarodnimi standardi, saj mora nekdo odgovarjati za ta dejanja. Evropska unija mora spremljati razmere in si prizadevati za financiranje civilne družbe z instrumentom za demokracijo in človekove pravice.

 
  
MPphoto
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg, vlagateljica. – (PL) Gospod predsednik, Evropski parlament je v zadnjih 10 mesecih sprejel skupaj tri resolucije o verski svobodi v Islamski republiki Pakistan.

Maja 2010 smo se o tem pogovarjali v Strasbourgu v družbi ministra za manjšine Šabaza Batija. Danes v Parlamentu razpravljamo o okoliščinah njegove smrti. Umor visokega državnega uradnika, ki se je zgodil 2. marca, pomeni le eno: v Pakistanu ni nihče varen pred radikalnimi islamisti. Ogroženi niso le tisti, ki kritizirajo zastarele zakone, ki določajo smrtno kazen za bogokletstvo, ampak tudi tisti, ki se javno zavzemajo za žrtve nestrpnosti, kot je bil gospod Bati.

Po 10 mesecih lahko vidimo, da veljavna politika Evropske unije do Pakistana ne prinaša želenih rezultatov. Zato podpiram idejo v naši resoluciji o okroglih mizah o položaju manjšin v Pakistanu. Menim, da se mora novoustanovljena Evropska služba za zunanje delovanje jasno odzvati na dogodke v Islamabadu, še preden bo to prepozno in bo življenje izgubilo še več ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Eija-Riitta Korhola, vlagateljica.(FI) Gospod predsednik, Šabaz Bati in njegova družina so osupljiv primer, kaj lahko dosežejo pogumni, načelni in zvesti ljudje. Svojo funkcijo je opravljal le šest mesecev, ko je pakistanski parlament sprejel pomembno reformo, ki je manjšinam v državi zagotovila 5 % kvoto na političnih položajih. To je bila le ena izmed številnih demokratičnih reform, za katere si je prizadeval Bati in na katere mora biti pakistanska vlada zelo ponosna.

Verjetno je najpomembnejši „dialog za medversko harmonijo“, ki ga je sprožil na lokalni ravni in ki je namenjen pomirjanju napetosti in reševanju težav, ki so posledica terorizma. V zamisli sem videla sestavine za Nobelovo nagrado za mir in upam, da se delo za spodbujanje človekovih pravic in demokracije v Pakistanu ne bo končalo, čeprav so ekstremisti začasno zmagali, ko so ubili najbolj strateškega zagovornika človekovih pravic v državi. Če bo dialog uspel v državi, ki je središče radikalnega Islama, se bodo pozitivni učinki razširili povsod po svetu.

Z gospodom Batijem sem se srečala pred približno enim mesecem. Pogovarjala sva se o njegovi morebitni smrti. Ni bil naiven. Zelo dobro se je zavedal, kaj lahko pomeni pogum. Rekel je: „Kmalu bom umrl, medtem pa bom poskušal čim bolj spremeniti nepravično zakonodajo. Umrl bom, vendar bo zakon ostal in vplival na življenja milijonov.“

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Peter van Dalen, vlagatelj.(NL) Gospod predsednik, bojim se, da se razmere v Pakistanu slabšajo. Zdi se, da se napadi vrstijo drug za drugim, vlada pa je izgubila voljo, da bi posredovala. Januarja lani je bil ubit guverner Tasir, prejšnji teden pa je bil ubit tudi edini krščanski zvezni minister, gospod Bati. Evropska unija in države članice na različne načine vzdržujejo stike s Pakistanom. Poteka sodelovanje glede Afganistana, v državo se steka več sto milijonov pomoči za izobraževanje in obnovo, prav tako pa potekajo prizadevanja za lažji medverski dialog.

Vendar je zdaj čas, da udarimo po mizi. Pakistanski izobraževalni sistem je treba reformirati, prav tako pa je treba otrokom nehati pridigati o sovraštvu do krščanstva. Pomoč za obnovo po poplavi je treba razdeliti pošteno, tudi nemuslimanom. To ni le v interesu zahoda. Če pakistanska vlada in varnostne službe ne bodo obvladale razmer, se bo država pogreznila v močvirje ekstremizma. Na voljo je le malo časa, da se to spremeni.

 
  
MPphoto
 

  Rui Tavares, vlagatelj.(PT) Gospod predsednik, z našimi resolucijami o nujnih zadevah lahko pogosto dosežemo le malo, vendar pa moramo v primerih, kot je ta, ko sta vsaj dve vprašanji glede svobode govora in verske svobode v državah, kot je Pakistan, doseči vsaj dve stvari, da bi se slišal naš glas.

Zagovornikom strpnosti in zagovornikom verske svobode v Pakistanu želim povedati, da niso sami. To je zelo skromen cilj, vendar menim, da je prvi korak k nekaj dostojanstva in spoštovanja v razpravi, to sporočilo pa bo doseglo tiste ljudi v Pakistanu, ki podpirajo versko svobodo, zato jim želim povedati, da niso sami.

Drugo, kar želim storiti, je, da tej pakistanski vladi jasno povem, da ekstremistom v Pakistanu ne more preprečiti mišljenja, da govorijo v imenu vseh, saj je to začaran krog, v katerega se države večkrat ujamejo, ko govorimo o zakonih o bogokletstvu, kar se zdaj dogaja v Pakistanu ali kot se je dogajalo na primer v Indoneziji. Opravka imamo z manjšino zelo zgovornih ekstremistov, ki so zelo glasni in ki dejansko verjamejo, da govorijo v imenu vseh, saj jim je uspelo ustrahovati preostalo družbo. Če v tem primeru vlade niso najbolj prizadevne pri varovanju svoboščin v svojih državah in se ne borijo proti nekaznovanju in če vlade ne zagotavljajo utrdbe dostojanstva, celotni državi grozi nestrpnost.

Zato mora pakistanska vlada preiskati umor Šabaza Batija in to početi tako dolgo, dokler ne bodo pripravljeni sklepi, kot so bili v primeru guvernerja Pandžaba. Vsekakor ne sme dopustiti, da se v preiskave vpletajo koruptivne prakse, ki so jih pri preiskavah uporabljale pakistanske tajne službe in policija in ki so uničile preiskave, vključno s tisto, povezano z umorom nekdanje predsednice vlade Benazir Bhutto. Zato je ključnega pomena, da pakistanska vlada zagotovi, da ekstremisti ne bodo prevzeli javne razprave, mi pa moramo ohraniti solidarnost z zagovorniki strpnosti v državi.

 
  
MPphoto
 

  Mario Mauro, v imenu skupine PPE.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, Šabaza Batija je zaradi tako imenovanih zakonov o bogokletstvu ubila skupina fundamentalistov, ki v imenu boga vse pogosteje zagovarja svoje načrte, da bi se dokopala moči.

S to resolucijo želimo čestitati in se zahvaliti Šabazu Batiju za zgled, ki ga je postavil v zadnjih letih. Upam, da bo to, kljub boleči izgubi, opozorilo vladam v Evropski uniji in visoki predstavnici za zunanjo politiko, da bo mogoče s posebnimi ukrepi nadomestiti tistih nekaj besed, ki so bile do zdaj nič kaj prepričljivo izgovorjene.

V zadnjih mesecih je Evropska unija, oziroma Svet in Komisija, v nasprotju s Parlamentom čas zapravljala za razpravo, ali naj vključi besedo „kristjan“ v prazne obsodbe, medtem ko kristjane še naprej brutalno pobijajo, pogosto samo zaradi tega, ker so se približali zahodu, čeprav glede njih ni nič zahodnega. Zato menim, da bi bilo dobro, če bi Komisija in Svet tokrat upoštevala Parlament.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Stihler, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, tudi sama se želim pokloniti pogumu in delu Šabaza Batija. Vem, da so se mnogi kolegi v Parlamentu z njim osebno srečali, njegova odločnost pri prizadevanjih za skupnosti manjšin v Pakistanu, da bi podprl njihove pravice, pa je za zgled vsem nam. Dejstvo je, da je žrtvoval svoje življenje; vedel je, da se grožnje stopnjujejo, in izpostaviti moramo njegov pogum. Izgubil je življenje, v Parlamentu pa smo zgubili prijatelja.

Kaj nam torej preostane? Menim, da ta resolucija vsebuje številne pomembne točke. Zelo pomemben je odstavek 13 o pozivih pristojnim institucijam EU, naj vključijo vprašanje verske strpnosti v družbi v svoj politični dialog. Prav tako pozivam Komisijo, da med pogovori in pri trgovinskih vprašanjih izpostavlja človekove pravice. Pomemben je tudi odstavek 19 o institucijah in vladi v Pakistanu, saj poziva k priznavanju demokracije in človekovih pravic.

Menim, da si vsi želimo izreči sožalje, in upam, da bo predsednik Parlamenta poslal osebno pismo materi Šabaza Batija. Njegov pogreb je bil prejšnji teden in menim, da je tudi to pomembno.

 
  
MPphoto
 

  Anneli Jäätteenmäki, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, umor gospoda Batija je drugi umor pakistanskega uradnika na visokem položaju v dveh mesecih. Umora gospoda Batija in guvernerja Salmana Tasirja je treba temeljito preiskati, storilce pa pripeljati pred sodišče.

Poleg umora gospoda Batija želim izpostaviti še drugo pereče vprašanje človekovih pravic v Pakistanu, in sicer razmere v provinci Baločistan. Manjšina Baločev je še vedno sodno preganjana, glede na podatke organizacije Amnesty International pa je izginilo ali je bilo umorjenih vsaj 90 aktivistov Baločev – učiteljev, novinarjev in odvetnikov. Sodnega pregona in groženj so bili deležni tudi drugi ljudje, kot so humanitarni delavci, učitelji, novinarji in vladni uslužbenci.

Evropski parlament in EU morata Pakistanu poslati jasno sporočilo in pozvati pakistansko vlado, da stori vse, kar je v njeni moči, da bi se izognila takšnim razmeram.

 
  
MPphoto
 

  Nicole Kiil-Nielsen, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, ti uboji so seveda nedopustni, še bolj nedopustno pa je ozračje nekaznovanja, ki obstaja, kljub povečanju napadov. Žal državljani Pakistana in družine žrtev ne morejo pričakovati veliko od pravosodnega sistema, ki ga pestijo korupcija, ustrahovanje in slabo usposobljeni preiskovalci in sodniki. Preiskave potekajo več let in temeljijo na diskriminacijskih zakonih. Predvsem je treba reformirati kriminalni vidik pravnega sistema, da bi tako pridobil ugled doma in v tujini.

Glede na ankete, ki jih je na univerzah opravljala fundacija Heinricha Bölla, mladi Pakistanci verjamejo, da je verodostojnost pravnega sistema pomembnejša za preživetje države kot vojaška sila ali parlamentarni sistem.

Evropska unija mora uporabiti vse potrebne instrumente, ki jih ima na voljo, da bi okrepila pravosodno sodelovanje s Pakistanom.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, glasovi reform in napredka v Pakistanu ugašajo drug za drugim. Šabaz Bati je vedel, da je v nevarnosti kot kristjan v državi, kjer je zelo razširjena verska nestrpnost, in kot minister za manjšine, ki je neustrašno odpravil obsodil krute zakone o bogokletstvu v svoji državi. Ni pa se pustil ustrahovati islamskim fanatikom, ki so mu grozili s smrtjo.

Le dva meseca pred tem so guvernerja Pandžaba Salmana Tasirja umorili njegovi telesni stražarji, Bati ni imel niti telesnih stražarjev in je bil najlažja tarča težko oboroženim teroristom, ki so ga pokosili na poti na zasedanje kabineta.

Zakaj gospoda Batija niso tesno spremljali oboroženi stražarji? To je eno izmed številnih vprašanj, ki jih moramo zastaviti predsedniku Zardariju. Upam, da bo lahko odgovoril nanje. Upam, da bo podpredsednica/visoka predstavnica pritisnila nanj, naj bo za vzgled in se upre zaskrbljujočemu radikalizmu pakistanske družbe.

Predvsem pa gre za človeško tragedijo. Pogumen in načelen moški je izgubil življenje in kot demokrati mu v današnji razpravi izrekamo spoštovanje in izkazujemo čast za njegove dosežke. Njegovim najbližjim v tem trenutku žalosti izrekamo sožalje.

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška, v imenu skupine EFD.(SK) Gospod predsednik, določbe islamskega šeriatskega prava dobesedno navajajo, da je treba vse, ki žalijo islam, obsoditi na smrt.

Ne vem, kakšna dejanja v islamskem svetu štejejo kot žalitev islama, vendar nam primeri umorov zagovornikov človekovih pravic in verske svobode v Pakistanu kot tudi v drugih državah kažejo, da nekateri islamski duhovni voditelji na naše civilizirane vrednote gledajo kot na grožnjo njihovi veri in se v skladu s svojimi zakoni ne obotavljajo pri razglašanju fatve za ljudi, ki odkrito spodbujajo spoštovanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin na njihovem ozemlju.

Šabaz Bati, minister pakistanske vlade, Salman Tasir, guverner province Pandžab ali Sabir Džamaldini, koordinator Odbora za človekove pravice Pakistana. so za nas nedolžne žrtve fanatičnega izvajanja islamskega prava. Te žrtve so namenjene ustrahovanju Palestincev, ki si prizadevajo za več svobode in vodilnih politikov, ki želijo reformirati politični sistem, da bi še naprej spoštovali pravila, ki izvirajo iz srednjeveškega časa.

Vendar če ne želimo, da bi reformistični politiki v islamskih državah prišli v spor z njihovimi verskimi oblastmi, menim, da bi si morali prizadevati za iskanje platforme, namenjene konstruktivnemu dialogu z islamskimi verskimi voditelji glede mirnega sobivanja civilizacij …

(Predsednik je prekinil govornika)

 
  
MPphoto
 

  Ryszard Czarnecki (ECR).(PL) Gospod predsednik, govorimo o umoru vladnega ministra in človeka, ki je cenil svoje krščanske korenine in je bil katolik. Govorimo o še enem umoru v Pakistanu, ki dokazuje, da tamkajšnje oblasti ne nadzorujejo razmer, in to je težava. Ne govorimo, da sta predsednik ali vlada Pakistana zlonamerna. Naša kritika je povezana z dejstvom, da ne morejo zagotoviti niti varnosti za ljudi, ki so del vladnih struktur, ki pa so druge vere kot preostala država. Gre za tragedijo v državi, ki postaja vse bolj agresivna in polna sovraštva do vseh drugih ver. To je resna težava. Prepričan sem, da bi se o tem morali pogovoriti.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Zdaj bomo prešli na postopek „catch the eye“.

Ker se je priglasilo zelo veliko poslancev – in ker je navzočih nekaj predsednikov in podpredsednikov skupin, bom to omenil zdaj – biti moramo prožnejši, ko gre za te nujne razprave in ko posamezna tema več kot očitno zanima toliko poslancev. Nekoliko bom upošteval, kolikokrat so poslanci navedeni kot govorniki v kasnejših razpravah.

 
  
MPphoto
 

  Michael Gahler (PPE).(DE) Gospod predsednik, s Šabazem Batijem sem v njegovi pisarni v Islamabadu govoril teden dni, preden je bil umorjen, in zavedal se je nevarnosti, ki mu je grozila. Bolj pa ga je skrbel njegov občutek, predvsem v zadnjih mesecih, tudi v povezavi z umorom Salmana Tasirja, guvernerja Pandžaba, da so se mnogi ljudje ustrašili izziva, ki ga pomenijo ekstremisti. Ministri, parlamentarci, novinarji, odvetniki, celo zagovorniki človekovih pravic, ki so prej vedno sodelovali, nimajo več poguma, da bi se uprli izzivu, ki ga pomenijo ekstremisti.

Menim, da moramo pozvati vse v Pakistanu, da se uprejo tej nestrpnosti, sicer bodo odrinjeni na stran skupaj ali posamezno. Še posebej je ogrožena Šeri Rehman, pogumna političarka, ki je predlagala spremembe zakonov o bogokletstvu. Zato pozivam pakistanski parlament, da jo zaščiti in odločno izvede spremembe zakonov o bogokletstvu, ki jih je predlagala. To bi vsekakor bilo jasno sporočilo o skupnem stališču proti ekstremizmu.

 
  
MPphoto
 

  George Sabin Cutaş (S&D).(RO) Gospod predsednik, umor pakistanskega ministra za manjšine, gospoda Batija, je bil izveden ravno sredi sporov glede spremembe zakonov, ki predvidevajo smrtno kazen za bogokletstvo v državi, sredi spremembe, ki jo je podpiral. Menim, da je nestrpnost, na kateri temeljijo zakoni o kaznovanju bogokletstva, pripeljala tudi do zahrbtnega umora vodilnih akterjev, ki so se borili za svobodo izražanja in svobodo veroizpovedi v Pakistanu. Hkrati je usmrtitev gospoda Batija obsodila tudi velika večina pakistanskih politikov, mediji in ljudje različnih narodnostnih pripadnosti in verskih prepričanj, kar je pozitivno. Zato je vlada v državi dolžna preprečiti ponavljanje nasilnih dogodkov, ki temeljijo na strpnosti in si še naprej prizadevati za spoštovanje demokratičnih pravic, ki so zapisane v pakistanski ustavi, univerzalnih načel človekovih pravic in svobode misli.

 
  
MPphoto
 

  Constance Le Grip (PPE).(FR) Gospod predsednik, tudi mene je 2. marca 2011 globoko pretresla strahopetna usmrtitev gospoda Šabaza Batija, krščanskega ministra za manjšine v pakistanski vladi.

Ta teroristična usmrtitev je sledila drugim usmrtitvam pogumnih, strpnih Pakistancev, ki so prisegali na človekove pravice in so bili zagovorniki človekovih pravic žensk in moških.

Še enkrat pozivamo vlado v Pakistanu, naj stori vse, kar je mogoče, in razišče strahopeten umor ter zagotovi, da bo varovanje ljudi, ki jim grozijo fanatični verski ekstremisti, res učinkovito. Seveda tu predvsem mislim na gospo Šeri Rehman.

Še enkrat odločno pozivam vse pristojne institucije Evropske unije, da v pogajanja, namenjena pripravi prihodnjih sporazumov o sodelovanju, tudi v sporazum o sodelovanju med Unijo in Pakistanom, vključijo klavzulo, s katero bo zagotovljeno spoštovanje verske svobode in človekovih pravic.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE).(PL) Gospod predsednik, spet razpravljamo o vprašanju kršitev človekovih pravic v Pakistanu, tokrat zaradi nedavnega umora vladnega ministra Šabaza Batija, ki je nasprotoval zakonodaji o bogokletstvu in zagovarjal pravice verskih manjšin. Nasprotoval je nestrpnosti in verski diskriminaciji.

Resolucija Evropskega parlamenta o tem surovem umoru je naš izraz nasprotovanja vse bolj surovemu verskemu iztrebljanju v Pakistanu, hkrati pa jasno priča o tem, da verskih manjšin, katerih pravice so zelo pogosto kršene, ne prepuščamo samim sebi. Dolžni smo obsoditi nezakonita dejanja, ki ogrožajo svobodo in življenje ljudi. Zato želim poudariti, kako pomembno je, da podpremo nevladne organizacije, ki se borijo za človekove pravice in njihova prizadevanja za večjo demokratizacijo Pakistana in prenehanje nasilja.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Hahn , član Komisije. – Gospod predsednik, januarja smo obsodili umor guvernerja province Pandžab, Salmana Tasirja.

Nekaj tednov kasneje, 2. marca 2011, se je nasilje nadaljevalo z usmrtitvijo gospoda Šabaza Batija, ministra za manjšine v pakistanski vladi.

Podpredsednica Ashton je ostro obsodila umor in izrazila globoko zaskrbljenost zaradi nasilja in nestrpnosti v Pakistanu, ki je povezano z razpravo o spornih zakonih o bogokletstvu.

Gospod Bati je bil edini kristjan v vladi Pakistana in dobro poznan zagovornik človekovih pravic in verske svobode. Bil je eden redkih, ki so si drznili na glas spregovoriti, čeprav je po umoru Salmana Tasirja vedel, da je njegovo življenje ogroženo. To ga ni odvrnilo pri zagovarjanju pravic, ki so zapisane v pakistanski ustavi.

Podpredsednica Ashton je vlado v Pakistanu pozvala, da prevzame odgovornosti in zagotovi ustrezno varstvo za vse ogrožene na uradnih položajih ali v civilni družbi.

EU pozdravlja izjavo predsednika vlade Jamalija, da bo vlada storila vse, kar je v njeni moči, da bodo storilci odgovarjali za dejanje. Gospodu Jamaliju izrekamo spoštovanje, ker se je udeležil pogreba gospoda Batija.

Vlada mora zdaj izpolniti svoje obveznosti in obsoditi storilce in pobudnike takšnih zločinov. Gospod Bati in gospod Tasir sta bila odkrita kritika zakonov o bogokletstvu in v samem ospredju prizadevanj za njihovo spremembo. Vendar pa so bile spremembe zaradi vzdušja, ki je zavladalo po umoru Tasirja, umaknjene iz parlamenta.

Zakoni o bogokletstvu, ki vključujejo smrtno kazen, niso skladni s skupnimi vrednotami, ki jih želimo spodbujati v naših odnosih s Pakistanom. Prav tako so pripeljali do zlorabe pravosodja in diskriminacije verskih manjšin.

Čeprav močno podpiramo demokratično vlado v Pakistanu in bomo storili vse, kar je v naši moči, da bi ji pomagali pri obvladovanju vala terorističnih dejanj, kot jih še ni bilo, se morajo njeni člani zavzemati za načela, pod katera so se podpisali. Svoboda veroizpovedi ali prepričanja je univerzalna človekova pravica; z njo pa je povezana tudi svoboda izražanja mnenja.

Svet je pravkar sprejel zaključke, v katerih ponavlja zavezo EU glede varovanja teh temeljnih pravic in krepitev prizadevanj za spodbujanje in varstvo teh pravic povsod in za vse.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Prejel sem šest predlogov resolucije(2), predloženih v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo ob koncu razprav.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Krzysztof Lisek (PPE), v pisni obliki.(PL) Izraziti želim sožalje družini umorjenega pakistanskega ministra za manjšine Šabaza Batija. Upam, da bodo storilci tega zločina hitro aretirani in ustrezno kaznovani. Ta surov dogodek, žrtev katerega je bil državni uradnik na visokem položaju, ki se je boril za enake pravice manjšin v Pakistanu, je še en dokaz, kako težke so razmere v tej državi. Žal naša sedanja politika ni prinesla želenih rezultatov. Glede na to mora Evropska unija izvesti posebne ukrepe, s katerimi bo pomagala k večjemu spoštovanju zakonodaje in demokracije v Islamski republiki Pakistan.

Menim, da lahko znatna okrepitev našega dela z organiziranjem in prirejanjem letnih srečanj EU-Pakistan o razmerah manjšin v Pakistanu, ob sodelovanju Evropskega parlamenta, prinese oprijemljive rezultate. V skladu z besedilom resolucije, ki smo jo danes sprejeli, v celoti podpiram našo finančno pomoč, namenjeno organizacijam, ki se borijo za človekove pravice in proti zakonom o bogokletstvu. Upam, da bomo lahko okrepili obseg te podpore. Prav tako upam, da bomo ob pomoči ustreznih diplomatskih instrumentov prepričali vlado v Pakistanu, da bo spoštovala določbe, zapisane v klavzuli o demokraciji in človekovih pravicah Sporazuma o sodelovanju med Evropsko unijo in Islamsko republiko Pakistan.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. – Šabaz Bati, minister za manjšine v Pakistanu, si je prizadeval za reformo zakonov o bogokletstvu v državi in je bil ubit. Po poročanju so odgovornost za umor prevzeli pakistanski talibani in enako usodo napovedali vsem drugim kritikom zakonov o bogokletstvu. Čas je za odločno ukrepanje, da bi zavarovali reformatorje in zagovornike človekovih pravic, ki tvegajo svoja življenja za svobodo. Pozivam Svet in Evropsko službo za zunanje delovanje, da zagotovita varstvo za ogrožene zagovornike človekovih pravic v Pakistanu ter pravočasno in učinkovito preiskavo usmrtitve ministra Šabaza Batija. Krivci morajo biti privedeni pred sodišče, odziv vlade pa mora biti odločen, da bo imel odvračalni učinek.

 
  
MPphoto
 
 

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Izguba enega zagovornika svobode veroizpovedi je nesreča; izguba kar dveh je nepremišljenost. Ko smo govorili o umoru guvernerja Salmana Tasirja, sem posvarila pred naraščanjem verskega ekstremizma v Pakistanu. Manj kot dva meseca kasneje se je zgodila še ena tragedija. Odgovornost za umor ministra Šabaza Batija je prevzelo talibansko gibanje v Pandžabu. Pakistanske oblasti so zavrnile njegovo zahtevo po uporabi neprebojnega vozila. Zaradi takšnega zanemarjanja so oblasti sostorilke v tem umoru. Upam, da bo Evropska unija z oblastmi v Pakistanu obravnavala umore uradnikov na visokih položajih in jih pozvala, da odpravijo zakone o bogokletstvu, ki so razlog za zaostritev verskega nasilja.

 
  
MPphoto
 
 

  Tadeusz Zwiefka (PPE) , v pisni obliki. – (PL) Pred dvema mesecema na plenarni seji, ko smo govorili o človekovih pravicah, smo obsodili napad na guvernerja province Pandžab, Salmana Tasirja. Tema razprave je bila enaka, kot je danes – poskus reforme sporne zakonodaje o bogokletstvu. Dva tragična dogodka sta med sabo tesno povezana, saj sta žrtvi sodelovali v imenu narodnostnih manjšin v Pakistanu, tudi v imenu verskih manjšin, in sta branili tiste, ki so bili žrtve ideologije nestrpnosti, ki jo širijo talibani.

Žal je zahodni svet le opazoval zaostrovanje radikalizacije odnosov v državi, v kateri je pred komaj desetletjem Benazir Bhutto izvedla demokratične reforme. Pakistan se pogreza v kaos – talibani ustrahujejo državo in vse pogosteje izvajajo napade, kot je bil na primer napad v Pandžabu 8. marca, v katerem je bilo ubitih 25 ljudi.

Pojavila so se poročila o naslednji osebi, ki so jo ekstremisti obsodili na smrt – poslanki pakistanskega parlamenta, nekdanji novinarki in zagovornici pravic žensk, verskih manjšin in svobode govora, Šeri Rehman. Ravno ona je pakistanskemu parlamentu predložila osnutek sprememb zakonodaje o kaznovanju za bogokletstvo. Ali bomo na naslednjem delnem zasedanju obsojali napad na njo?

 
  

(1) Glej zapisnik
(2) Glej zapisnik

Zadnja posodobitev: 21. julij 2011Pravno obvestilo