Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2644(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0224/2011

Predložena besedila :

B7-0224/2011

Razprave :

PV 23/03/2011 - 17
CRE 23/03/2011 - 17

Glasovanja :

PV 24/03/2011 - 6.15
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0118

Razprave
Sreda, 23. marec 2011 - Bruselj Edition JOIzdaja UL

17. Razmere na Japonskem, vključno s preplahom zaradi jedrskih elektrarn (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o razmerah na Japonskem, vključno s preplahom zaradi jedrskih elektrarn.

 
  
MPphoto
 

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu. Gospa predsednica, v imenu Sveta želim najprej izraziti naše sožalje prebivalcem Japonske, tistim, ki so izgubili ljubljene osebe, in mnogim drugim, ki so se jih tako ali drugače dotaknili tragični dogodki pred 10 dnevi. Prav tako se želim pokloniti pogumu in trdnosti tistih, ki se zdaj borijo za reševanje posledic grozovitega potresa in cunamija, pa tudi tistih, ki si prizadevajo za obvladovanje posledic jedrske nesreče.

Evropska unija stoji ob strani prebivalcem Japonske v tem izredno težkem in zahtevnem obdobju. Japonski smo že zagotovili zelo oprijemljivo pomoč. Ravno na dan potresa je Evropski svet od visoke predstavnice in Komisije zahteval uporabo vseh ustreznih oblik pomoči. Evropski mehanizem za civilno zaščito je bil aktiviran za pomoč pri usklajevanju pomoči, ki so jo ponudile države članice.

V zelo kratkem času se je Evropska unija odzvala na prošnje japonske vlade za pomoč. Evropska unija se je pripravljena še naprej odzivati na klice za humanitarno pomoč, kakršno koli tehnično pomoč ali bolj specializirano pomoč, za katero bi lahko japonske oblasti menile, da je primerna.

V imenu Sveta bi se rada zahvalila zlasti komisarki Georgievi in visoki predstavnici za hiter, celovit in zelo usklajen odgovor na nesrečo. Ekipa civilne zaščite EU, ki je nameščena na Japonskem, ima našo popolno podporo. Posamezne države članice so bile tudi pripravljene ponuditi zelo radodarno pomoči.

Prav tako je pomembno omeniti, da bo moral Svet spremljati makroekonomski vpliv japonske krize. Ministri so že imeli uvodno razpravo o tej zadevi na zajtrku sveta Ecofin, ki je bil 15. marca.

Očitno so ena glavnih skrbi za vse nas razmere v jedrski elektrarni Fukušima Daiči. Rada bi poudarila dejstvo, da je madžarsko predsedstvo ukrepalo brez odlašanja in da je upoštevalo resnost dogodkov in morebitne učinke v Evropi, zlasti glede jedrskega tveganja.

Nemudoma smo sklicali delovno skupino za atomska vprašanja in izredno sejo Sveta za energijo, da bi ocenili razmere na Japonskem, pa tudi njihove možne posledice za EU, in da bi premislili o odzivu EU.

Rada bi izpostavila, da je bilo prvo sporočilo Sveta sporočilo solidarnosti, sočutja in pripravljenosti zagotoviti humanitarno in tudi tehnično pomoč. To sporočilo je tudi sporočilo spoštovanja trdnosti in vzdržljivosti Japoncev, zlasti tistih, ki se še vedno borijo, da bi obvladali razmere v Fukušimi.

Zaradi njihove trdnosti v izredno zahtevnih razmerah lahko zdaj vidimo upanje v zvezi z razmerami v tej jedrski elektrarni, čeprav še naprej ostajajo resne. Glavni problem je zdaj visoka raven onesnaženosti, ki je bila izmerjena v bližini elektrarne.

Naša podpora Japonski se mora nadaljevati. Več držav članice prispeva v dvostranskem smislu ali v okviru različnih mehanizmov usklajevanja, ki jih vodi Komisija ali Mednarodna agencija za atomsko energijo. Kakor je bilo madžarskemu ministru za razvoj podeželja Sándorju Fazekasu povedano na zasedanju ministrov za okolje, za zdaj dogodki v jedrski elektrarni Fukušima nimajo posledic na prebivalstvo v EU. Stopnje sevanja v vseh državah članicah so običajne in pripravljene so ustrezne kontrole glede živil, uvoženih iz Japonske. Vendar pa nesreča v jedrski elektrarni Fukušima kliče k učinkovitemu odzivu EU.

Iz te nesreče se moramo naučiti nekaterih stvari. Izvajanje in stalno izboljševanje visokih standardov jedrske varnosti je glavna prednostna naloga regulatorjev in izvajalcev EU; a sama zamisel stalnega izboljševanja kaže na to, da moramo iz tega najprej potegniti nauke, kljub dejstvu, da so nesrečo povzročili zunanji dejavniki in ne okvara elektrarne. Več držav članic in industrijskih subjektov se je že odločilo pregledati varnost jedrskih elektrarn, kar bi bilo treba pozdraviti.

Po izredni seji sveta ministrov za energetiko, ki je potekala 21. marca, je madžarski minister za nacionalni razvoj Tamás Fellegi napisal poročilo za predsednika Van Rompuya o predlogu za teste izjemnih situacij za jedrske elektrarne in da se druge države, zlasti naše sosede, poveže s to vajo. Obseg in načine tega testa bi bilo treba razviti ob upoštevanju nedavnih dogodkov in pri tem v celoti izkoristiti strokovno znanje, ki je na voljo. Glede obsega, ob upoštevanju, da ima vsaka jedrska elektrarna svoje posebnosti, bi lahko bila v oceni morda obravnavana naslednja temeljna področja: poplavna ogroženost, potresna ogroženost, podporni sistemi in postopki v sili.

Evropska skupina za jedrsko varnost bo ob popolni udeležbi držav članic opredelila načine te ocene v posvetovanju z zadevnimi zainteresiranimi stranmi. Medtem ko je težko določiti dokončen datum za to oceno, pa je jasno, da jo je treba čim prej izvesti.

Vprašanje varnosti jedrskih elektrarn se očitno ne ustavi na mejah EU. Zato je pomembno vključiti sosednje tretje države. Ocena mora zajemati obstoječe in načrtovane elektrarne in mora v celoti izkoristiti mednarodne organizacije in organe, kot je Mednarodna agencija za atomsko energijo, in druge mednarodna združenja, kot je G20, da se vključijo še druge države.

Očitno je pomembno, da je sporočilo za javnost glede razmer na Japonskem jasno. Glede tega imam dve pripombi. Prvič, verodostojnost vaje je odvisna od tega, ali bomo pregledni v zvezi z načini in izidom ocene. Drugič, ne glede na to, kako resne so razmere na Japonskem, ne smemo dajati vtisa, da se vprašanje jedrske varnosti obravnava nesistematično in samo zdaj. Pomembno je, da se zapomnimo, da v Evropi že več kot 25 obstaja pravno zavezujoč okvir. Kar zadeva specifično jedrsko vprašanje, bo Svet očitno tesno spremljal razvoj dogodkov in se junija v vsakem primeru vrnil k tej zadevi.

Evropski svet bo konec tega tedna ocenil razmere na Japonskem v posledicah te tragedije. Nedvomno bodo želeli naši voditelji držav in vlad izraziti svojo stalno solidarnost s prebivalci Japonske, kakor zdaj to počnem jaz. Evropska unija bo še naprej pripravljena ponuditi kar koli lahko, da jim pomaga prebroditi te težke čase. Še enkrat, pozdravljam njihov pogum in odločnost.

 
  
MPphoto
 

  Günther Oettinger, član Komisije. (DE) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, Komisija je izrazila solidarnost Evropske unije s prebivalci in vlado Japonske. Izrazili smo svoje globoko sožalje. Verjamemo, da sta pogum in miren odnos Japoncev vredna našega največjega spoštovanja in občudovanja.

Prizadevanja za pomoč smo usklajevali v okviru Centra za nadzor in obveščanje, da bi ponudili skupno pomoč EU. 13 držav članic je kot del začetnega skupnega svežnja pomoči EU zagotovilo odeje, žimnice, zalogovnike vode, šotore in opremo za higieno. Čakamo na nadaljnje ponudbe in na Japonskem bomo pošiljke pomoči dostavili in razdelili v prihodnjih dneh: v četrtek – z drugimi besedami jutri – in v petek. Osebno bo pri tem prisotna komisarka Georgieva.

Prav tako smo ponudili pomoč v kompleksu jedrske elektrarne, a pomoči še niso zahtevali. Kar zadeva jedrsko elektrarno, smo v tesnem stiku z Mednarodno agencijo za atomsko energijo na Dunaju in tesno spremljamo, ocenjujemo in analiziramo varnostne razmere na Japonskem. Preden bomo lahko ocenili vpliv nesreče v jedrski elektrarni, potrebujemo dodatne informacije. Zdaj predvidevamo, da bodo japonski inženirji in tehniki ter japonska vlada ponovno vzpostavili nadzor nad tem kompleksom jedrske elektrarne in da se bomo lahko izognili dodatni škodi zaradi nesreče.

Ocenjujemo, kaj bi se morali iz tega naučiti za Evropo. Za ta namen smo imeli prejšnji torek konferenco na visoki ravni – z vsemi državami članicami, z vsemi energetskimi družbami, ki upravljajo jedrske elektrarne, z vsemi družbami, ki proizvajajo jedrske elektrarne, in z vsemi organi držav članic za atomsko energijo. V ponedeljek je potekala izredna seja Sveta za energijo, ki ga je sklical gospod Fellegi.

Razumeti moramo, da obstajajo velika razhajanja med razmerami in stališči evropskih držav članic glede jedrskih elektrarn. Štirinajst držav upravlja z jedrskimi elektrarnami; za 13 od teh držav je to del njihove dolgoročne energetske politike, medtem ko ima ena – Nemčija – strategijo, kako bo postopoma odpravila jedrsko energijo. Trinajst držav nima jedrske energije, od katerih dve – Poljska in Italija – zdaj razmišljata o tem, da bi začeli ali nadaljevali proizvodnjo jedrske energije. Z izjemo obnovljive energije – z njenim 20-odstotnim ciljem – je mešanica energetskih virov v pristojnosti nacionalne zakonodaje in politike. To spoštujemo.

Razmere v različnih delih Evrope se močno razlikujejo – na splošno Evropa ustvarja 30 % svoje energije iz jedrske energije, a v Avstriji se ta delež približuje 0 % in v Franciji je 80 % –, a imamo dva skupna imenovalca. Prvi, h kateremu se bomo vrnili tekom leta, je infrastruktura. Ne glede na to, katero smer naj bi ubrala energetska politika, širjenje infrastrukture za elektriko, plin in zmogljivost shranjevanja – v smislu kakovosti in zmogljivosti – je treba pospešiti. Drugič, varnost. Varnost industrijskih obratov na splošno, infrastrukture na splošno in zlasti jedrskih elektrarn je skupna skrb za dobrobit delavcev v elektrarnah, državljanov Evrope in evropske narave.

Zato predlagamo, da preverimo, ali je smiselno in primerno ob upoštevanju že razpoznavnih vzrokov in informacij, ki prihajajo na dan glede vzrokov dogodka na Japonskem, da izvedemo preverjanje varnosti – test izjemnih situacij; z drugimi besedami izjemni test, ki temelji na skupnih standardih in merilih s ciljem, da se še bolj zmanjšajo tveganja v 143 jedrskih elektrarnah, ki obratujejo v Evropski uniji, pa tudi za gradnjo novih elektrarn v Evropski uniji.

Varnost koristi vsem državljanom, ne glede na to, ali imajo države članice, v katerih živijo, jedrsko energijo, načrtujejo jedrsko energijo, jo odpravljajo ali pa je nimajo. Tu bi se preverila posebna merila, kot so poplave in tveganja za obratovanje in varnost, potresi in znanje, pridobljeno na Japonskem, sistemi hlajenja in njihovo delovanje in predmet oskrbe z energijo ter pomožna energija v zamaknjeni konfiguraciji, da bo lahko ohranjenega več ohlajevanja s električnimi in pomožnimi električnimi enotami, tudi tam, kjer je tveganje za potrese in poplave. To bi vključevalo splošna merila za vse jedrske elektrarne, pa tudi posebna merila za vsak poseben projekt, starost, lokacijo, potresno nevarnost, poplavno nevarnost in druge dejavnike. Ta posebna revizija bi morala vključevati tudi teme, kot so letalske nesreče, kibernetski napadi in teroristični napadi.

Komisija je državam članicam ponudila, da bo to pripravila in usklajevala skupaj z organi za atomsko energijo. To je le ponudba; njeno sprejetje je prostovoljno. Države članice so same odgovorne za to, da se odločajo, ali želijo izvesti splošne in posebne skupne teste izjemnih situacij v Evropi.

Predhodna govornica je omenila sosednje države, ki so ravno tako pomembne za našo varnost; osrednja med temi je poleg Ukrajine, Armenije, Turčije in Ruske federacije Švica. Imel sem dolg telefonski pogovor z ukrajinskim ministrom za energetiko. Izjavil je, da bi z zadovoljstvom sodeloval, če bi obstajal splošni test izjemnih situacij za Evropsko unijo – z drugimi besedami, ponudba z njegove strani. Jasno je, da bo naš vpliv v zvezi s testi izjemnih situacij zunaj Evropske unije in njenih držav članic v veliki meri odvisen od tega, ali bomo lahko to skupaj organizirali v Evropi. Če nekatere države članice ne bodo želele sodelovati, potem bomo imeli manj vpliva, ko bomo povabili Turčijo, Ukrajino, Rusijo in Švico, kot pa če bodo vse države članice zavzele skupno stališče, da je to pomembna varnostna naloga.

Zato bomo v prihodnjih tednih pripravili ta varnostna merila in z veseljem bomo sodelovali ne le s Parlamentom, ampak tudi z vsemi udeleženimi v Evropski uniji – z nevladnimi organizacijami, energetskimi družbami, delavci, tehniki, inženirji v elektrarnah – s ciljem doseči največje mogoče dodatno zmanjšanje tveganja in povečanje varnosti. Hvaležni smo, da želi predsednik Sarkozy obravnavati to celotno temo na srečanju G20 in da ne bomo od tega odnesli le nauke za jedrske elektrarne v Evropi, ampak tudi za tiste po svetu.

Takšne so razmere za nas. Z veseljem bomo Parlamentu kadar koli zagotovili informacije o tem, kako nadaljevati preko njegovih strokovnih odborov – kot smo že storili v zadnjih dneh v Odboru za okolje, javno zdravje in varnost hrane in v Odboru za industrijo, raziskave in energijo – in veselimo se ustrezne podpore Evropskega sveta, ki bo jutri in pojutrišnjem tu v Bruslju.

 
  
MPphoto
 

  Elmar Brok, v imenu skupine PPE.(DE) Gospa predsednica, predsedujoča Svetu, komisar, gospe in gospodje, ponovno nas je narava spomnila na svojo moč in priča smo mejam človeških zmogljivosti in temu, kako smo prepuščeni na milost ali nemilost tem mogočnim naravnim silam. V takšnih trenutkih lahko le pokažemo solidarnost z Japonci – solidarnost, ki je izražena v naših mislih in molitvah, pa tudi v praktični pomoči. Ko komisar omenja, da zagotavljamo pomoč, poskušamo zagotavljati pomoč in podporo ljudem, je to pomemben ukrep, ki ne zagotavlja le neposredne pomoči, ampak tudi nekaj utehe. Vem tudi, da niso le državne organizacije tiste, ki to počnejo, ampak da so pripravljeni tudi mnogi državljani Evrope prispevati, dati svoj lasten denar. Samo v mojem domačem mestu – kjer sem pokrovitelj – je bilo v treh dneh zbranih 50 tisoč EUR in denar še prihaja. To se dogaja povsod po Evropi. To je znak visoke ravni podpore.

Obenem bi se morali ustaviti in pomisliti ter ne začeti takoj pritiskati na gumbe za notranje politične namene. Vendar pa bomo nedvomno obravnavali vajo, ki smo jo imeli, in nauke, ki smo se jih naučili iz te jedrske nesreče, in izvesti bomo morali test izjemnih situacij in upam, komisar, da bomo to storili na evropski ravni – ker so meje nesmiselne, ko se zgodijo take nesreče. Zagotoviti moramo, da bomo ustvarili potrebne infrastrukture za druge možnosti in da bodo izvedene raziskave morebitnih novih energetskih projektov, ki bi morali enako obravnavati vprašanja, kot so podnebne spremembe, delovna mesta in konkurenčnost.

Prav tako moramo spoznati, da bosta besedi „dodatno tveganje“ igrali drugačno vlogo. Ljudje ne bodo več verjeli, da bodo podjetja upoštevala vse predpise, in nič ni takega, kar se ne bi dalo izračunati. Japonska bo spremenila naš način razmišljanja o teh vprašanjih in posledično moramo ponovno premisliti o vprašanju dodatnega tveganja; sprejeti bodo novi sklepi in zaradi njih morajo nastati novi premisleki in nove politike. O tem bi morali razpravljati z zbranostjo, ki jo to zahteva.

 
  
MPphoto
 

  Marita Ulvskog, v imenu skupine S&D.(SV) Gospa predsednica, ena najbolj razvitih držav na svetu v gospodarskem in tehničnem smislu je bila potisnjena v humanitarno krizo. V prvi vrsti je to predvsem tragedija za vse tiste ljudi, ki jih je to prizadelo. Slike iz Japonske trgajo srce. Dati jim moramo vso podporo in vse mogoče oblike pomoči, ki jih lahko damo. Vendar pa ta nesreča kaže tudi ranljivost vseh sodobnih družb. To, kar se je zgodilo na Japonskem, bi se lahko zgodilo na drugih delih sveta – celo tu. Celo v državah z izredno visokimi zahtevami na področju varnosti se lahko ta varnost izkaže za varljivo.

No, seveda ne moremo preprosto odmisliti jedrske energije. Zagotovo so v Evropi nekatere države, ki nimajo jedrske energije, a večina je izredno ali popolnoma odvisna od nje. Nekatere gradijo nove jedrske elektrarne in druge jih razgrajujejo. V takšnih razmerah smo – z drugimi besedami, v različnih državah članicah so razmere glede ranljivosti drugačne, ampak vseeno smo v tem skupaj in sprejeti moramo dolgoročni pristop za našo oskrbo z energijo.

Preprosto moramo zamenjati naše energetske sisteme, da bomo zmanjšali tveganja in enostranski značaj teh sistemov. Resno si moramo prizadevati, da bi dali prednost raziskavam in razvoju ter naložbam v dolgoročne trajnostne in obnovljive vire energije in njihovo širitev. Tu ima Evropa veliko neizkoriščenih možnosti, ki bi morale delovati proti dejstvu, da bomo zaradi gradnje novih jedrskih elektrarn postali odvisni od njih še mnoga desetletja – z drugimi besedami, nove naložbe v jedrsko energijo so sredstvo za prelaganje in preprečevanje širjenja obnovljive energije, način zastavljanja prihodnosti.

Namesto tega bi morali imeti zdaj resno razpravo glede dviga ciljev in ambicij EU v zvezi z obnovljivo energijo in se takoj, ko bo mogoče, odločiti o zavezujočih ciljih za energetsko učinkovitost ter dolgoročnem načrtu za našo oskrbo z energijo – prehodu k obnovljivi energiji. Skupni test izjemnih situacij za jedrske elektrarne v vseh državah je zato nujen, a potem potrebujemo dolgoročni pristop.

 
  
MPphoto
 

  Lena Ek, v imenu skupine ALDE. Gospa predsednica, slike hudega potresa in cunamija v severovzhodni Japonski so grozljive; naše misli in iskreno sožalje so namenjeni tistim, ki so izgubili domove in ljubljene osebe.

Seveda pozdravljamo sveženj pomoči EU. V Fukušimi ljudje še vedno delajo na kraju jedrske elektrarne, da bi preprečili dodatno onesnaženje s sevanjem in to je seveda treba temeljito oceniti po vsej Evropski uniji – tudi v Bruslju.

Pozdravljam test izjemnih situacij, ki ga predlaga Komisija, ampak mislim, da je treba dodati, da ne moremo imeti le testa izjemnih situacij, ki bo temeljil na tehnologiji in geografiji. Potrebujemo še dva druga ukrepa. Eden je povezan s kulturo varnosti, kjer je bilo očitno nemogoče predvideti več tveganj. Drugi pa je povezan z institucionalnim okvirom, vključno z nadzorom odnosov med nacionalnimi regulativnimi organi in jedrskimi družbami. Dalje, organom oblasti ne bi smelo biti dovoljeno, da preverjajo same sebe.

Nazadnje, ko ocenjujemo posledice te nesreče, bi morala naša razprava temeljiti na informacijah in znanju. Morda bodo nujni koreniti ukrepi – mislim, da so nujni. A nekaj bi moralo biti očitno: reformirati moramo svojo proizvodnjo energije in biti namesto nje odvisni od obnovljive energije in to moramo storiti zdaj.

 
  
MPphoto
 

  Giles Chichester, v imenu skupine ECR. Gospa predsednica, dovolite mi, da izrazim svoje občudovanje mirne japonske vzdržljivosti, ko se spopadajo z mogočnimi naravnimi silami. Zapomniti si moramo izredno moč potresa in cunamija.

Pozdravljam preventivne teste izjemnih situacij za evropske jedrske elektrarne, hkrati pa se spominjam, da je jedrska industrija že zdaj najbolj pravno urejena in zavedna glede varnosti na svetu, in omenjam izjavo, ki jo je v začetku tega leta podalo združenje WENRA, Združenje evropskih jedrskih upravnih organov, o tem, da bi poskrbeli še za večjo varnost novih reaktorjev kot pri obstoječih. Dobro je primerjati varnostne dokumente premogovnih in naftnih industrij ter hidroelektrarn z dokumenti jedrske industrije v smislu nesreč, kjer je udeležena izguba življenj.

Gospa predsednica, mislim, da bo za tem dežjem na Japonskem posijalo sonce – namreč, da bodo rekonstrukcija in obnova v tej državi, prispevek globokih žepov zavarovalnic, močno spodbudili njihovo gospodarstvo in to bo dobro za preostali svet.

Zahvaljujem se ministrici in komisarju za njune prijazne pripombe in državam članicam in vsem drugim želim povedati naslednje: ne postanite zdaj negotovi glede jedrske energije, preveč jo potrebujemo.

 
  
MPphoto
 

  Rebecca Harms, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, seveda te razmere zahtevajo, da bi morali Japonski pomagati v čim večji meri in z vsemi sredstvi, ki jih imamo na razpolago. Država, ki jo prizadene taka nesreča, kot je prizadela Japonsko, potrebuje vso pomoč, ki jo lahko dobi. Vendar pa menim, da je neverjetna nestanovitnost, s katero zasipavamo s pohvalami japonske junake. Mislim, da nam ne uspe priznati, da ljudje, ki jih imenujemo „junaki“, bolje kot vsi drugi vedo, da nosijo glavo naprodaj, in da so mnogi od tistih, ki se borijo proti taljenju jedrske sredice v Fukušimi, že tako živi mrtveci. Japonci bolj kot kateri koli drug narod na svetu vedo, kakšno opustošenje lahko povzroči jedrska nesreča. V njihovi zgodovini prevladujeta Hirošima in Nagasaki. Vsak otrok na Japonskem se zaveda posledic taljenja jedrske sredice. Tega bi se morali zavedati, ko razpravljamo o Japonski. Japonci bolje kot kdor koli drug poznajo vse grozote, ki jih pomenijo ne le te razmere, ampak tudi vse, kar še pride. Morda so Ukrajinci, ki so bili priča opustošenju dela njihove države zadnjih 25 let, edini, ki imajo pravico govoriti o tem.

Po mojem mnenju bi morale sedanje evropske razprave v nasprotju s tistimi pred 25 leti upoštevati politične posledice, ko bomo odkrili, da imamo v naših lastnih državah tehnologijo, ki lahko uide našemu nadzoru in ne bo le popolnoma uničila preteklosti v nekaterih regijah ali uničila sedanjosti, ampak bo potuhnjeno segala tudi v prihodnost vseh tistih, ki živijo v bližini teh elektrarn, pa tudi v širši okolici. Ne verjamem, da to počnemo, ko govorimo o testih izjemnih situacij, gospod Oettinger. Mnogo bolj iskreni moramo biti in priznati, da smo bili v Evropski uniji pogosto postavljeni pred razmere, ki so mejile na taljenje jedrskih sredic v elektrarnah, ki jih upravljamo. Naj navedem kratek seznam: Tihange v Belgiji, Civaux v Franciji, Philippsburg v Nemčiji, Kozloduj v Bolgariji, Paks na Madžarskem, Brunsbüttel v Nemčiji, kjer je prišlo do eksplozije vodika, Forsmark na Švedskem, Barsebäck na Švedskem, Blayais v Franciji, Krümmel v Nemčiji – to je seznam najbolj izstopajočih nesreč, ki so se zgodile z vrsto različnih vzrokov od Černobila, kjer smo se znašli na pragu taljenja jedrske sredice.

Kako naj se spoprimemo z dejstvom, da bi lahko do taljenja jedrske sredice prišlo v kateri koli od elektrarn, ki jih upravljamo mi? Ali naj to storimo s testi izjemnih situacij? Po mojem mnenju so ti testi smiselni le, če nas pripeljejo do tega, da izdelamo načrt, v katerem bo določeno, h katerim elektrarnam in h katerim opredeljenim tveganjem naj se najprej obrnemo, ko bomo obrnili svoje hrbte tej izredno tvegani tehnologiji. Če so ti testi izjemnih situacij namenjeni za pomirjanje javnosti in znova za namigovanje, da se v Evropi ne moremo nikoli spopasti s takšnimi razmerami, kakršne so tiste, ki jih zdaj doživlja Japonska, potem menim, da so ti testi napačni. Mimogrede, zelo bi cenili priložnost, da bi imeli besedo pri odločanju, kdo opredeljuje teste izjemnih situacij – te zadeve ne moremo prepustiti samim upravljavcem jedrskih elektrarn – pa tudi glede tega, kdo izvaja te teste in kdo jih ocenjuje. Doslej odgovorni organi oblasti so prepogosto zamižali na eno oko glede težav, s katerimi so se srečevali v evropskih elektrarnah, in so odobrili elektrarne, ki ne bi smele nikoli uspešno opraviti postopka ocene skladnosti, kakor je bilo s Pogodbo Euratom na primer storjeno v primerih Belene in Mochovce.

 
  
MPphoto
 

  Bairbre de Brún, v imenu skupine GUE/NGL.(GA) Gospa predsednica, kot drugi govorniki želim tudi jaz izraziti svoje sožalje ljudem, ki jih je prizadela tragedija na Japonskem, tragedija, ki še traja. Storiti moramo vse, kar je v naši moči, da pomagamo Japoncem.

Glede naukov, ki se jih moramo naučiti v Evropi, je vprašanje jedrske varnosti zdaj vsekakor na vrhu dnevnega reda. Zlasti glede testov izjemnih situacij, ki naj bi se izvajali za jedrske elektrarne v Evropi. To, kar se je zgodilo na Japonskem, ima resne posledice za energetsko politiko EU v prihodnosti.

Humanitarna nesreča nam kaže pomembnost pomikanja v smeri nejedrske Evrope. Potrebujemo moratorij na jedrsko energijo in potrebujemo ogromne naložbe v trajnostno in obnovljivo energijo. Potrebna je tudi revizija regulativnega sistema na področju jedrske energije.

 
  
MPphoto
 

  Fiorello Provera, v imenu skupine EFD. (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, tudi jaz bi rad izrazil svoje sožalje in občudovanje dostojnosti, odločnosti in enotnosti, ki so jo pokazali Japonci ob spopadanju s katastrofo, ki jo svet redko doživi v smislu obsežnosti in resnosti. Vedenje Japoncev je resnično navdih vsem in zaslužijo si našo pomoč.

Nauk, ki se ga je treba naučiti iz te izkušnje, je potreba po okrepitvi evropskega sistema civilne zaščite v okviru tesneje usklajenih ukrepov in širše razpoložljivosti ljudi in sredstev, da bomo lahko ob nesrečah hitro ukrepali.

Glede jedrske možnosti bi bilo o tej temi narobe razpravljati ob navalu čustev v zvezi s sedanjimi dogodki: ta tema je preveč pomembna in jo je treba reševati z znanstvenim pristopom. Popolnoma prav je okrepiti varnostne ukrepe za sedanje elektrarne in elektrarne prihodnje generacije in za razgradnjo tistih, ki so starejše in manj varne, a, kakor je dejal gospod Brok, izogniti se moramo političnemu izkoriščanju in biti moramo previdni. Ne smemo pozabiti, da se je na istem območju Fukušime med potresom sesul jez, kjer je bilo veliko žrtev, a zaradi tega ne razmišljamo o uničenju jezov ali gradnji novih, torej pozivam k previdnosti, pozornosti in odprtosti za prihodnost.

 
  
MPphoto
 

  Bruno Gollnisch (NI).(FR) Gospa predsednica, grozna nesreča, ki je prizadela območje Tōhokuja v severovzhodni Japonski, je seveda vzbudila sočutje in sožalje Evropejcev. Poleg tega občutka moramo seveda sodelovati pri prizadevanjih na področju reševanja, ker menim, da so na Japonskem razmere daleč od stabilnih. Japonska je izjemna država in izredno dostojanstvena, močna in pogumna država, ki se zaveda svojih dolžnosti, a tako kot drugod ima birokracija tudi tam učinke, ki lahko ohromijo pobude.

Eden od naukov, ki se jih je treba naučiti iz te nesreče je, da je najučinkovitejša pomoč na koncu tista, ki prispe po morju. Seveda je za to potrebna zadostna infrastruktura v bližini.

Razmere niso stabilne in mnogi brezdomci še vedno trpijo zaradi mraza in lakote. Menimo, da so nauki iz te tragedije naslednji: prvi je ta, da se vedno zgodi najhujše, da se nazadnje vedno zgodi najhujše. Titanik je bil zgrajen kot ladja, ki ne more potoniti. „Niti Bog je ne more potoniti,“ se je govorilo. A potonila je na svoji prvi plovbi, kljub neprepustnim predelkom, ker inženirji niso predvideli, da bi lahko nastala tako obsežna razpoka.

No, vedno se zgodi najhujše, potres skupaj s cunamijem, to je bil seveda najslabši scenarij. Vendar pa bodo še drugi potresi, zgodil se bo velik potres v Kantu, ki ga pričakujemo vsak čas. Lahko bo potres v Kaliforniji, v Italiji ali na Karibih. Zato moramo biti na to pripravljeni, kakor je bilo povedano, z okrepitvijo civilne zaščite.

Drugi in zadnji nauk je, da nas vseeno ne sme prevzeti panika. Obenem pa se nam ne sme govoriti, da moramo opustiti jedrsko energijo zaradi tega, ker so radioaktivne padavine nevarne, medtem ko se nam hkrati govori, da moramo prenehati uporabljati fosilna goriva, ker se v ozračje izpušča CO2. Odločiti se bo treba.

 
  
MPphoto
 

  Sandra Kalniete (PPE).(LV) Gospa predsednica, nesreča, ki so jo doživeli Japonci, je ogromna. Želim, da se zabeleži moje najgloblje sožalje družinam tistih, ki so trpeli, in tistih, ki so umrli, ter njihovih bližnjih. Plemenitost in umirjenost, ki jo kažejo Japonci v tem obdobju preizkušenj, sta vredni največjega spoštovanja in sta vzor celemu svetu. Japonska se spopada z intenzivno nalogo obnove svojih opustošenih ozemelj, ki bo zahtevala znatna sredstva, vključno z notranjimi naložbami. Zato pozivam vrhovno srečanje med Evropsko unijo in Japonsko, ki je načrtovano za 25. maj, naj sprejme odločitev za začetek pogajanj o sporazumu o prosti trgovini med Evropsko unijo in Japonsko. Ta sporazum bi moral prinesti koristi obema stranema; zagotoviti bi moral enake pogoje tržnega dostopa za obe partnerici, in sicer v pretoku blaga in storitev, pa tudi v zvezi s kmetijskimi proizvodi. Sporazum o prosti trgovini bi lahko postal eden od instrumentov za tretje odprtje Japonske, kakor je to slikovito poimenoval japonski predsednik vlade, gospod Kan. Nesreča, ki jo je povzročil cunami v jedrski elektrarni Fukušima, je vzrok za zaskrbljenost po celem svetu. Skloniti moramo glave v spoštovanje in zahvalo tistim junakom, ki si prizadevajo za stabilizacijo razmer v jedrskem reaktorju in s tem tvegajo svoja življenja. Izkušnje, ki jih zdaj pridobivajo japonski inženirji in strokovnjaki na področju jedrske energije pri preprečevanju nesreč, so edinstvene. Pomembno je, da se iz teh izkušenj uči svet. Izkušnje Fukušime morajo služiti človeštvu tako, da postanejo osnova za testiranje jedrskih elektrarn in za razvoj izboljšanih varnostnih meril. Za zaključek želim še enkrat potrditi, da mora Evropska unija storiti vse, kaj je mogoče, da pomaga Japonski, eni naših najtesnejših partneric. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Nessa Childers (S&D). - Gospa predsednica, po tragičnih dogodkih, ki so prizadeli Japonsko pred 12 dnevi, sta prišli na dan dve temi. Prva je bila japonski odziv, ki je bil v smislu strukturne pripravljenosti v mestih, hitrega odzivanja enot za ukrepanje v nujnih primerih in navdihujoče vzdržljivosti, ki so jo pokazali Japonci, vzoren in bi moral služiti kot model za druge države, nagnjene k potresom. Vendar pa je druga tema, to je tema jedrskih padavin v Fukušimi, zahtevnejša.

Medtem ko se bo Japonska nedvomno hitro učila iz teh dogodkov, mora tudi Evropa sprejeti ta nauk in naš odziv je mogoče razdeliti na dve področji. Prvi je brez najmanjšega dvoma zagotoviti varnost jedrskih elektrarn, ki delujejo v EU. Pozdravljam načrte za teste in rada bi opozorila, da morajo biti sklenjeni s skupnimi pravili med državami članicami v zvezi z varnostjo jedrskih elektrarn in skladiščenjem zelo strupenih jedrskih odpadkov. To je zlasti pomembno v mojem vzhodnem volilnem okrožju Irske. Največja zbirka takšnega materiala je skladiščena v jedrski elektrarni Sellafield v Angliji, le 280 kilometrov od okraja Louth.

Naš drugi odziv bi moral biti povezan z značajem jedrske energije kot celote. V zvezi s tem se je treba dogovoriti za popolno ustavitev gradnje novih jedrskih elektrarn. Da bi zagotovili stalno zagotavljanje zadostne energije za EU, je treba odobriti tudi naložbe v proizvodnjo obnovljive energije in povečano energetsko učinkovitost.

 
  
MPphoto
 

  Johannes Cornelis van Baalen (ALDE). - Gospa predsednica, podpiram besede kolegov delegacije za odnose z Japonsko – gospoda Gollnischa in gospe Kalniete – besede spoštovanja in sožalja Japoncem. Vendar pa se moramo tudi učiti in to pomeni, da bi morala imeti ta morebitna jedrska katastrofa mednarodne razsežnosti. Potrebna je popolna preglednost. Ugotoviti moramo, zakaj opozorilu Mednarodne agencije za atomsko energijo ni sledilo nadaljevanje; ni bilo razprave o tem opozorilu. Ugotoviti moramo, kaj se je zgodilo.

Strinjam se z vsemi ostalimi, ki pravijo, da moramo nadaljevati z našimi prizadevanji za obnovo. Zato ima sporazum o prosti trgovini posebno vrednost in ta sporazum bi morali skleniti čim prej.

 
  
MPphoto
 

  Mirosław Piotrowski (ECR).(PL) Gospa predsednica, kot član delegacije Evropskega parlamenta za Japonsko bi rad najprej izrazil sožalje in solidarnost japonskemu narodu, ki se spopada s to ogromno katastrofo. Zahtevala je skoraj 10 tisoč življenj, več kot 16 tisoč ljudi je pogrešanih in te številke se neprestano spreminjajo. Potres in cunami sta povzročila uničenje, ki si ga ni mogoče predstavljati. Izgube se že ocenjujejo na 300 milijard USD.

Čeprav Japonska še ni prosila Evropske unije za pomoč, ne smemo ostati pasivni spričo razsežnosti te katastrofe. Največjo skrb vzbuja škoda na jedrski elektrarni Fukušima. Po mnenju nekaterih strokovnjakov so te razmere resne in njihova posledica je lahko ponovitev tistega, kar se je zgodilo po Černobilu. Izjava madžarskega predsedstva in gospe Ashton glede humanitarne in strokovne pomoči mora čim prej dobiti vsebino v tesnem sodelovanju z japonsko vlado.

 
  
MPphoto
 

  Claude Turmes (Verts/ALE).(DE) Gospa predsednica, še pred 14 dnevi so japonska družba Toshiba in drugi, ki so gradili jedrske elektrarne, v svojih promocijskih brošurah pisali, da imajo najvarnejše jedrske elektrarne na svetu – toliko o trditvi, da imamo v Evropi zagotovo najvarnejše jedrske elektrarne.

Verjamem, da bi morala ta izredno resna in tragična nesreča na japonskem zelo jasno pokazati, kako nesmiselno je enačiti jedrske elektrarne z elektrarnami na veter, energetsko učinkovitostjo ali sončnimi elektrarnami, ko razpravljamo o boju proti podnebnim spremembam. Še več, ta zamisel nizkoogljične tehnologije je preprosto napačna. Obravnavati je treba splošna tveganja vseh tehnologij. Moje specifično vprašanje za vas, gospod Oettinger, se glasi: ali ni skrajni čas, da vključite vsaj en scenarij v načrt Energija 2050, ki preprosto kaže, kaj lahko dosežemo, če združimo 100-odstotno obnovljivo energijo z energetsko učinkovitostjo? To je najmanj, kar lahko pričakujejo državljani Evrope.

Dovolite mi, da v zvezi s testi izjemnih situacij izjavim, da smo naklonjeni takim testom, a biti morajo obvezni in biti morajo evropski. S prvim testom izjemnih situacij za banke so nacionalni organi oblasti pretirano manipulirali, tako da je bilo nekaj bank izključenih. Potrebujemo drugi krog testov izjemnih situacij, da bo vse tako, kot mora biti. Drugi ključni element je „neodvisno strokovno osebje“. Gospa Lauvergeon iz družbe Areva in gospod Teyssen iz družbe E.ON, uslužbenci Komisije v okviru Euratoma, jedrski strokovnjaki na Dunaju in vsekakor nacionalni nadzorni organi so vsi pristranski. Celo nacionalni organi oblasti ne bodo priznali, da varnostni testi, ki so bili izdelani pred šestimi meseci, niso več pravilni. Z drugimi besedami, potrebujemo neodvisne strokovnjake. Drugače tvegate, da boste poslušali le pristranska mnenja.

Za konec bi rad dodal še nekaj. Priporočam previdnost, gospod Oettinger, ko gospoda Sarkozyja navajate kot velikega zmagovalca v boju za svetovno jedrsko varnost. Na vašem mestu bi bil nekoliko bolj previden.

 
  
MPphoto
 

  Sabine Wils (GUE/NGL).(DE) Gospa predsednica, Japonski še vedno grozi taljenje jedrske sredice. Sevanje iz jedrske elektrarne v Fukušimi se dramatično povečuje. To je še en grozovit prikaz tega, kako nemogoče je nadzirati jedrsko energijo. Zato pozivamo k takojšnji opustitvi jedrske energije. Jedrska energija polni žepe energetskih družb, a ko pride do nesreče, so ljudje tisti, ki plačajo. Zaradi tega mora EU takoj določiti zahtevo, da morajo upravitelji jedrskih elektrarn imeti obvezno javno zavarovanje odgovornosti. Zagotoviti je treba ustrezno zavarovanje za vsakršno obliko škode za zdravje, lastnino in drugo premoženje v vseh državah članicah. Evropska unija bi morala na koncu ustaviti spodbujanje jedrske energije in prekiniti pogodbo Euratom. Več milijard davkoplačevalskega denarja še vedno priteka v nevarno, izredno tvegano tehnologijo, medtem ko varne druge možnosti, kot so obnovljive energije, ostajajo premalo financirane.

 
  
MPphoto
 

  Mario Mauro (PPE). - (IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, mislim, da bi bila resna napaka, če bi to razpravo spremenili v nekakšno sojenje proti tveganjem sodobnosti. Priznati moramo, da nam znanost in tehnologija omogočata, da živimo dlje, v boljših razmerah, da živimo z bolj samozavestnimi obeti in ob upoštevanju, da so se razmere na področju zanesljive preskrbe s hrano izboljšale, da so se izboljšale razmere naših sistemov socialnega varstva, da so se izboljšali sistemi našega sveta, ki je obrnjen v prihodnost, in sicer ravno zato, ker je lahko uporabil in izkoristil znanost in tehnologijo.

Seveda to stališče ni brez tveganj, a ta tveganja je mogoče obvladati, če lahko združimo svoje moči in vsakodnevno rešujemo probleme, s katerimi se spopada mednarodna skupnost. Zlasti gospod Brock je prav povedal, ko je rekel, da je skrivnostnost našega odnosa s stvarmi tista, zaradi katere ugotavljamo, da nismo vsega doumeli, in ne glede na to, kako napredni smo morda, nimamo odgovora na vse probleme, ki jih narava postavlja ljudem, in razsežnost tega potresa nas spominja natanko na to. Zelo verjetno je, da sta slabša tehnologija in znanost ne toliko časa nazaj ali pred sto leti, na primer v Messini, pripeljali do dogodka, ki je povzročil več kot 100 tisoč smrtnih žrtev, kljub mnogo manj intenzivnemu potresu.

To bi nam moralo dati jasne smernice za prihodnost: znanost in tehnologija sta orodji in za njuno popolno uporabo je potrebna dobra politika. Zato bo potrebna dobra politika, ki jo ustvarjamo skupaj kot institucije, da bomo ugotovili, ali imamo zdaj rešitve, da presežemo današnjo atomsko dobo in gremo v prihodnost ali pa moramo še naprej dolgoročno upoštevati ta orodja, da bomo omogočili prihodnji razvoj, ki ga vsi potrebujemo.

Vendar pa se nas danes poziva, da storimo nekaj precej drugačnega, v bistvu, da ukrepamo in pomagamo v zvezi z bolečino in potrebami ljudstva. V tem parlamentu ne slišim veliko o tem, ker nas vse skrbi politična razprava, ki poskuša načeti prihodnje skrbi, ki v resnici nimajo ničesar opraviti s tem, kar je na dnevnem redu.

 
  
MPphoto
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D).(RO) Gospa predsednica, kriza, ki se zdaj odvija na Japonskem, sproža skrbi v zvezi z varnostjo jedrskih elektrarn po svetu. Naša dolžnost je, da se vprašamo, kako odporne in varne so jedrske elektrarne, zgrajene na našem ozemlju.

Prihajam iz Romunije in državljani v moji matični državi so po pravici zaskrbljeni zaradi varnosti jedrske elektrarne Cernavodă, zlasti zaradi tega, ker so bila nedavno o njej sprožena mnoga vprašanja v tisku.

Trdno verjamem, da se splošna javnost sprašuje, ne le v Romuniji, ampak tudi v številnih državah članicah, ali bo ustrezno zaščitena v primeru naravnih nesreč, ki bi lahko prizadele jedrske elektrarne.

Prejšnji teden se je Nemčija odločila, da bo izvedla podroben pregled svojih sistemov za proizvodnjo jedrske energije. Ob upoštevanju dogodkov na Japonskem je popolnoma nujno izvesti nujen pregled razmer na področju jedrske varnosti po celotni Evropski uniji. Vse države članice bi morale opravljati strog in popoln nadzor teh elektrarn.

Evropska komisija mora zagotoviti, da se bo ustrezno izvajala direktiva o jedrski varnosti, prav tako pa mora skupaj s pristojnimi organi v državah članicah pozorno spremljati v kakšnem stanju so te elektrarne.

Tragične razmere na Japonskem ponovno izpostavljajo potrebo, da si po najboljših močeh prizadevamo za ustvarjanje mehanizmov za hitro odzivanje za reševanje katastrof.

 
  
MPphoto
 

  Charles Goerens (ALDE). - (FR) Gospa predsednica, nekaj besed o Japonski. Prvič, storiti je treba vse, da bi olajšali trpljenje teh Japoncev, ki si zaslužijo vse naše sočutje in solidarnost.

Drugič, poleg dveh naravnih nesreč – potresa in cunamija – je tu še tretja nesreča, ta pa je jedrska in kot tako jo je ustvaril človek. Vse, kar je bilo povedano o tej zadevi, lahko povzamemo z eno besedo: vrzel. Da, srečujemo se s spremembo paradigme, ki nas na koncu pripelje do dveh vprašanj: kaj je treba spremeniti in drugič, kaj lahko najprej spremenimo v zvezi s proizvodnjo energije?

Lahko smo prepričani, da bi lahko zelo hitro dobili točnejšo sliko glede možnosti za razvoj virov obnovljive energije, če bi nam zmanjkalo fosilnih goriv in jedrske energije. Od Evropske unije pričakujemo, da bo na novo opredelila svojo strategijo v zvezi s tem vprašanjem Da bi se to zgodilo, potrebuje vizijo, moč volje in podroben načrt.

 
  
MPphoto
 

  Bas Eickhout (Verts/ALE). - (NL) Gospa predsednica, najprej bi čestital gospodu Oettingerju, ker je dobro začel. Res ste zelo dobro začeli prejšnji teden, a od takrat kaže, da ste šli navzdol. Vendar pa se morate tega zdaj res lotiti in razjasniti svoje stališče, ker ste prejšnji teden dejali, da bi morali imeti razpravo o Evropi in o prihodnosti Evrope brez jedrske energije. Tega od takrat niste ponovili, čeprav bi moralo biti to zdaj tema naše razprave. Vedno znova je mnogo študij, znanstvenih študij, pokazalo, da lahko vaše okoljske cilje dosežete brez uporabe jedrske energije. Evropo je mogoče v celoti upravljati s trajnostno energijo. To bi morala biti tema naše današnje razprave.

Stvar politične izbire je, ali je nekdo za ali proti jedrski energiji. Ne bi nam smelo biti treba utemeljevati, zakaj smo proti jedrski energiji. Tisti, ki so naklonjeni jedrski energiji, so tisti, ki bi se morali domisliti utemeljitev. Zaradi tega je test izjemnih situacij pomemben.

Gospod Oettinger, za vas imam dve vprašanji, dve pomembni vprašanji. Najprej: kako bomo določili merila? Kako bomo zagotovili, da bodo neodvisna? Drugič, kaj se bo zgodilo, če jedrska energija ne bo uspešno opravila testa izjemnih situacij? Kakšne bodo potem posledice?

 
  
  

PREDSEDSTVO: Libor ROUČEK
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Lena Kolarska-Bobińska (PPE).(PL) Gospod predsednik, dogodki na Japonskem so nas vse močno prizadeli. Čast izkazujemo ljudem, ki – tvegajoč svoja življenja – rešujejo učinke treh dogodkov, ki so se zgodili skupaj – potresa, cunamija in nesreče v jedrski elektrarni. Ta tragedija je vzbudila veliko sočutja in s tem sprožila tudi razpravo, ki smo ji zdaj priča v Evropi, o prihodnosti jedrske energije in energetski strategiji Evrope. Nedavno smo sprejeli energetsko strategijo za Evropo do leta 2020. V tem trenutku je nekako omajana, čeprav v tej strategiji sprejemamo jedrsko energijo. Pravimo, da bi jo morali preprosto spremljati strogi varnostni pogoji. Vendar pa je sprejemljivi del mešanice energetskih virov številnih držav.

Zdi se mi, da bi morala ta razprava okrepiti tudi evropsko sodelovanje v zvezi z energijo – in to smo zahtevali v našem poročilu. Poleg tega, da moramo danes izboljšati varnostne pogoje, moramo okrepiti tudi Evropsko skupnost za atomsko energijo in se pomikati v smeri Evropske energetske skupnosti. Evropska komisija mora zahtevati boljše sodelovanje med državami članicami in za evropeizacijo jedrske politike. Testi izjemnih situacij ne bi smeli biti prostovoljni – nekatere države jih bodo uporabljale, če bodo želele, druge pa jih ne bodo. To mora biti del zgradbe, ki bi morala biti navsezadnje skupna politika o jedrski energiji.

Podpreti bi morali tudi nove tehnologije. Celotna strategija Evrope temelji na decentralizaciji in raznolikosti. Ker je tako, bi morali razmišljati o spodbujanju malih in srednje velikih jedrskih reaktorjev. Manj stanejo, zgrajeni so kot moduli in posledično jih je lažje testirati v smislu varnosti. Morda bo ta oblika bolj sprejemljiva za javnost, ker ne bomo mogli popolnoma izločiti take energije.

 
  
MPphoto
 

  Zigmantas Balčytis (S&D). - (LT) Gospod predsednik, Japonska je doživela učinek naravne nesreče in jedrske nesreče, ki si ga ni mogoče predstavljati. Prebivalci Litve dejavno zbirajo sredstva in poskušajo na vsak možen način prispevati za pomoč žrtvam v tej državi. Spomnimo se in vedno se bomo spominjali bolečih posledic jedrske nesreče v Černobilu, ki jih prebivalci tega območja še vedno čutijo, tudi po treh desetletjih. Katastrofa na Japonskem nas sili, da ponovno temeljito premislimo o vprašanju jedrske varnosti. Ne moremo nadzirati naravnih katastrof, zato bi morali vsaj poskrbeti, da naravne nesreče ne bodo povzročale dodatnih in posebno bolečih jedrskih nesreč. Strinjam se s pregledom obstoječe infrastrukture in s tem, da se ustvarijo nove zmogljivosti, a temeljito moramo analizirati dogodke v japonski jedrski elektrarni, zlasti v smislu černobilskega precedensa. Sprejeti moramo sklepe in ukrepe, ki nam bodo omogočili znatno okrepitev jedrske varnosti po vsej Evropi.

 
  
MPphoto
 

  Chris Davies (ALDE). - Gospod predsednik, mojo skrb v zvezi z jedrsko industrijo je zasenčila moja skrb glede podnebnih sprememb in zdaj verjamem, da mora jedrska energija igrati vlogo pri našem boju proti podnebnemu segrevanju. To je veljalo pred nesrečami na Japonskem in velja še zdaj. Očitno moramo priti do nekaterih spoznanj. Težave so pri konstrukciji, neustrezni zakonodaji, nezadostni neodvisnosti in očitno: ne gradite jedrskih reaktorjev na potresnih območjih.

A živimo v svetu nevarnosti; naša mesta imajo vsevprek kemične tovarne, vse te predstavljajo velika morebitna tveganja, a obvladujemo ta tveganja, živimo z njimi. Skozi desetletja so se dogajale grozovite železniške nesreče; zaradi tega ne zapiramo železnic. Pridemo do spoznanj; uporabimo jih in izboljšamo varnost. To moramo storiti tudi v zvezi z jedrsko industrijo.

 
  
MPphoto
 

  Romana Jordan Cizelj (PPE). - (SL) Če mislimo resno z našimi podnebnimi cilji, potem bo jedrska energija ostala del naše energetske mešanice. Zato naši pogovori ne smejo biti ideološki, ampak potrebujemo najprej odgovore na številna vprašanja. Kot recimo, kaj je bil osnovni vzrok za nesrečo in kako bi jo bilo možno preprečiti? Je sistem odgovornosti, izvajanja in nadzora popustil? Je bila varnostna kultura v eni od elektrarn slaba? Kako bi bilo možno bolj varno shraniti izrabljeno jedrsko gorivo? Je bil regulatorni organ prešibek, da bi pravočasno ukrepal? In tako naprej. Potrebujemo odgovore na ta vprašanja, potem pa bomo lahko odgovorno politično ukrepali.

In kaj pomeni to – odgovorno politično ukrepanje? Doseči moramo družbeni dogovor o sprejemljivih tehnologijah, med drugim o vlogi jedrskih elektrarn. Poskrbeti moramo za izvajanje načela „varnost je na prvem mestu“. Oblikovati moramo zakonodajni okvir, ki bo zagotavljal ustrezne finančne in človeške vire za varno obratovanje kompleksnih tehnologij. Omogočiti moramo razvoj odlične in neodvisne jedrske stroke, njeno kontinuirano izobraževanje in prenos znanja s starejših na mlajše generacije. Oceniti moramo usposobljenost in neodvisnost regulatornih organov, ki igrajo ključno vlogo pri zagotavljanju varnostne kulture, in poskrbeti moramo za varno odlaganje visoko radioaktivnih odpadkov in izrabljenega jedrskega goriva.

In nazadnje, naj spregovorim še o skupnih kriterijih varnosti. Danes se vsi strinjamo, da jih res potrebujemo, ampak spomnite se na leto 2009, ko smo obravnavali direktivo o jedrski varnosti. Že takrat je Evropski parlament potrdil skupne evropske kriterije, ki jih žal Svet ni potrdil. In takrat se je pokazalo pravilno delovanje Evropskega parlamenta. Zato mislim, da je skrajni čas, da Evropski parlament dobi več pristojnosti na področju jedrske energetike, in da bi morali doseči nek medinstitucionalni sporazum, da bi imeli pristojnost soodločanja.

 
  
MPphoto
 

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE).(HU) Gospod predsednik, prvič, rada bi izrazila svoje globoko sožalje, drugič, moje spoštovanje Japoncev in japonskega naroda in tretjič, moje veliko občudovanje in cenjenje japonskih junakov, ki zdaj delajo v elektrarni. Zgodila se je tragedija, ki se je bomo vedno spominjali v zgodovini Japonske in sveta. Država, ki jo je prizadela katastrofa, je prosila za pomoč Evropske unije pri uvodnem usklajevanju pomoči, ki jo ponujajo države članice.

Hiter odziv Komisije je bil zadovoljujoč, enako pa velja za dejstvo, da je komisar potrdil, da bo Japonska dobila vso pomoč in da skoraj pol milijona ljudi po uničujočem potresu in cunamiju živi v začasnih zatočiščih. Trdno sem prepričana, da je poleg tega treba storiti vse, da bi preprečili posledice nesreče in obnoviti življenjske pogoje. Vendar pa bi obenem rada izrazila mnenje, da ni ugodno primerjati take tragedije in podobnih tragedij z uporabo jedrske energije. Vseeno pa morajo biti jedrske elektrarne opremljene z največjim varnostnim sistemom in potem jih je treba stalno pregledovati v skladu z najstrožjimi predpisi.

Predlog Komisije, da se organizira široko evropsko posvetovanje, je treba pozdraviti. Podpiram tudi, ker verjamem, da je to nujno, da Komisija pripravi smernice, ki predstavljajo temelje dobro delujočega varnostnega sistema, usklajenega na evropski ravni, in zagotavljajo stalno varno proizvodnjo jedrske energije v prihodnosti. Vedenje Japoncev je vzorno in določa precedens za vse nas. Trdno sem prepričana, da si zasluži vso podporo. Hvala, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 

  Edit Herczog (S&D).(HU) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, danes je v vsakem od nas malo Japonca. Tudi sredi naravne nesreče moramo priznati, da ima jedrska varnost človeški obraz. Načrtovanje, gradnja, delovanje, razgradnja in kot zdaj v elektrarni v Fukušimi reševanje nesreč so preizkus moči človeškega znanja in predanosti. Evropski test izjemnih situacij je pomemben korak, da bomo lahko načrtovali tisto, česar si do zdaj nismo mogli predstavljati za prihodnost. Komisar, delavcem v Fukušimi lahko najbolje izkažemo čast, če bodo evropski strokovnjaki vključeni v sprejemanje evropskih strokovnih in političnih odločitev. Udeleženi bi morali biti tisti jedrski delavci, katerih predanost in znanje sta nepogrešljiva.

Pomembno je, da se ohranja jedrsko znanje in da se srednjeročno širi, ker je to pravo zagotovilo varnosti. Poleg tega bi rada ponovno pritegnila pozornost k temu, kar je povedala gospa Ulvskog. Jedrske raziskave in razvoj morajo zagotoviti odgovore, boljše kot zdaj, glede tega, kako ravnati z jedrskimi odpadki in z njihovo vedno prisotno 60-letno zgodovino. Hvala, da ste mi prisluhnili.

 
  
MPphoto
 

  Paul Rübig (PPE).(DE) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil komisarju Oettingerju, ker je k temu vprašanju pristopil tako resno in odgovorno.

Premisliti bi morali, ali bi bilo treba Združenje evropskih jedrskih upravnih organov (WENRA) nadgraditi na položaj evropskega regulativnega organa za 27 držav članic. Premisliti bi morali o tem, ali morajo postati standardi Mednarodne agencije za atomsko energijo (IAEA) pravno zavezujoči in ali bi moral ta novi regulativni organ dobiti pooblastila, da naroči takojšnje zaprtje, če standardi niso izpolnjeni. Premisliti bi morali tudi o reformiranju pogodb Euratom, osredotočanju na varnostne predpise, pa tudi o vprašanju pokrivanja stroškov za razgradnjo in končno skladiščenje, ki ga je treba rešiti zdaj.

Menim, da je to občutljiva tema. Tu v Evropi moramo izkoristiti priložnost, da izvedemo medsebojni pregled in da uvedemo najnovejše standarde, da zdravje prebivalstva ne bo še dodatno ogroženo.

 
  
MPphoto
 

  David Martin (S&D). - Gospod predsednik, seveda pozdravljam hitro pomoč, ki smo jo dali Japoncem, ko jo potrebujejo, in pozdravljam sožalje, ki je bilo izraženo Japoncem, ter se strinjam z njim. Vendar pa vseeno mislim, da bodo iskrenost naših pripomb o solidarnosti nekoliko omilila dejanja nekaterih naših držav članic.

Glede naših časopisov, vidim, da je španska vlada zahtevala, da se blago iz Japonske pozorno preveri glede morebitnega sevanja; da je nizozemska vlada posvarila pristaniške delavce, naj skrbno ravnajo z vsemi zabojniki iz Japonske; da je francoska vlada pozvala k preverjanju vsega uvoza; in da nemški organi oblasti zahtevajo redne preglede vsega blaga, uvoženega iz Japonske, vključno z avtomobili. To je blago, ki je Japonsko zapustilo dva ali tri tedne – in v nekaterih primerih dva ali tri mesece – pred potresom.

V takšnih dejanjih je izražene malo solidarnosti in sočutja in Svet in Komisijo bi prosil, naj poskusita govoriti z državami članicami in jim povesta, naj ne objavljajo tako alarmantnih zgodb, če želijo izraziti solidarnost.

 
  
MPphoto
 

  Fiona Hall (ALDE). - Gospod predsednik, presenečena sem, da se zdi komisar tako optimističen glede spravljanja razmer v Fukušimi pod nadzor v nekaj dneh, ko pa so jedrski strokovnjaki govorili o tednih in mesecih; med tem pa elektrarna še vedno oddaja sevanje, ki še naprej pronica v zaloge hrane in vode.

Pozdravljam poziv za teste izjemnih situacij, a ti ne predstavljajo odgovora na pomembnejša vprašanja. Vprašanje je: ali želimo sprejeti vedno večja tveganja jedrske energije v svetu, kjer so zapletene naravne nesreče in skrajni vremenski pojavi zelo v porasti? Varnosti jedrskih reaktorjev preprosto ni mogoče v celoti zagotoviti v primeru kakršne koli obsežne naravne nesreče, kjer je več ravni motenj, kjer je prekinjena oskrba z električno energijo, z vodo, komunikacijami in kjer je prekinjen fizični dostop. To je vprašanje: ali res želimo tvegati, ko pa imamo druge možnosti?

 
  
MPphoto
 

  João Ferreira (GUE/NGL).(PT) Gospod predsednik, tu bi radi izrazili svojo popolno solidarnost z Japonci in tudi mi izražamo svoje sožalje žrtvam nesreče, ki je prizadela to državo.

Vemo, da je ta nesreča sprožila resne nesreče v jedrski elektrarni Fukušima, katerih posledic še ni mogoče v celoti oceniti. Nesreče v reaktorjih te jedrske elektrarne so posledica kombinacije izredno malo verjetnih dejavnikov, res je; vendar pa so se združili in mogoče je, da se to ponovi v drugih jedrskih elektrarnah.

Zato moramo priti do pomembnih spoznanj iz tega, kar se dogaja v Fukušimi. Nujno je treba pregledati in po potrebi prilagoditi odvečne zadeve v smislu varnostnih sistemov elektrarn, zlasti glede sistemov hlajenja.

Nujno je ponovno oceniti lokacije obstoječih jedrskih elektrarn, zlasti glede potresne ogroženosti in tveganja za pojav cunamija. Vendar pa se moramo kot družba lotiti tudi široke razprave o energetskem vprašanju, o naših sedanjih in prihodnjih potrebah in kako jih je mogoče izpolniti, pri čemer moramo jasno in obveščeno reševati tveganja, vplive, možnosti in omejitve različnih virov energije.

 
  
MPphoto
 

  Oreste Rossi (EFD).(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bi rad izrazil svojo solidarnost z Japonci, ki jih je močno prizadela ta naravna katastrofa. Presenečeni smo bili, ko smo ugotovili, da japonska tehnologija ni bila v koraku z dogodki, ki se stalno ponavljajo na teh območjih. Ohranjanje delovanja tehnološko zastarele jedrske elektrarne vsekakor ni manj pomembna zadeva in te stvari bi nas morale pripraviti k premisleku o evropskem programu jedrske energije.

Ne smemo si dovoliti, da bi postali žrtev strahu in danes sprejemali nepremišljene odločitve: potrebujemo splošni dogovor o tem, da poskrbimo za varnost obstoječih jedrskih elektrarn in da pregledamo tiste, ki se gradijo. Evropa se ne more vzdržati pomoči Japoncem, ne le zaradi nujnosti zadeve, ampak tudi zaradi morebitne finančne krize, ki je povezana s tem groznim katastrofalnim dogodkom.

Kratkoročno je treba izvesti korake za reševanje gospodarske upočasnitve v Tokiu in verjetnih posledic za države, ki so najtesneje povezane z Japonsko. Ne smem pozabiti, da je bila vlada šibka že pred katastrofo in da brez večine v zgornjem domu, kar pomeni, da je morda na obzorju kriza izvršne oblasti.

 
  
MPphoto
 

  Angelika Werthmann (NI).(DE) Gospod predsednik, najprej bi rada izrazila svoje sočutje vsem tistim, ki so jih prizadele te pogubne razmere. Tragična nesreča na Japonskem je pripeljala do jedrske katastrofe, ki jo zdaj znana vsem nam. Evropa se je odzvala dokaj hitro in združeno, čeprav obstaja zavest, ki jo upajmo delijo vsi, ki podpirajo jedrsko tehnologijo, da radioaktivnost ne pozna nacionalnih meja in da narava ne priznava varnostnih standardov, ne glede na to, kako visoko so morda zastavljeni. Priča smo bili Černobilu – neuspelemu tako imenovanemu testu izjemnih situacij – in zdaj imamo Fukušimo. Prišel je čas, da tisti, ki zagovarjajo jedrsko energijo pred vse finančne interese postavijo dobrobit in zdravje ljudi in naravnega okolja. Premisliti bi morali o odpravi na ravni Evrope in spodbujanju obnovljivih virov energij.

 
  
MPphoto
 

  Alajos Mészáros (PPE).(HU) Gospod predsednik, cunami po potresu na Japonskem je bil neposredni vzrok nesreče v jedrski elektrarni, ki je postala predvsem vprašanje varnosti tako stroke kot javnosti. Zato je bila sprejeta pravilna odločitev, da se naše delujoče jedrske elektrarne podvrže strogemu testiranju. Postalo je jasno, da potrebujemo celovito in temeljito razpravo, da bi dosegli razumno odločitev glede prihodnosti jedrske energije. Prav tako se moramo zavedati, da bo ljudi po takšni grozoviti tragediji bolj strah, in ravno zaradi tega moramo poskrbeti, da bodo podane objektivne in resnične informacije ter da bodo okrepljeni varnostni ukrepi.

Vendar pa bi rad poudaril, da so jedrske elektrarne v Evropi predmet popolnoma drugačnih okoljskih dejavnikov kot tiste na Japonskem. Evropi ne grozi nevarnost cunamijev ali močnih potresov, zato ne smemo sklepati neposredno na podlagi te nesrečne tragedije. Naša infrastruktura je pripravljena na morebitne učinke nanjo in jedrska energija lahko ostane sestavni del naših energetskih virov tudi v prihodnosti. Na koncu bi rad izrazil sočutje in spoštovanje našim japonskim prijateljem. Hvala.

 
  
MPphoto
 

  Günther Oettinger, član Komisije.(DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, pozorno sem poslušal vaše prispevke in rad bi se vam zahvalil za objektivnost, ki ste jo prikazali v zvezi z nesrečo in njenimi posledicami. Slišali smo izraze solidarnosti in sočutja, pa tudi ponudbe pomoči. Temu nimamo več kaj dodati. To nas spodbuja, da morata predsedstvo Sveta in Komisija opraviti svoje delo.

Splošno vprašanje, za katerega gre tu, je odziv na nesrečo. Če obravnavamo Haiti in Pakistan in kraje drugih nedavnih naravnih nesreč, potem menim, da sporočilo Komisije o izboljšanem evropskem odzivu na nesreče, ki ga je decembra lani odobril Svet, kaže pot naprej. Izboljšati moramo sodelovanje v okviru postopkov za odziv na nesreče na ravni EU in temu moramo nameniti ustrezne finančne in človeške vire, pa uskladiti pa moramo tudi prizadevanja na evropski ravni. Ne dvomim, da bo gospa Georgieva Parlamentu in Svetu med letom podala nekatere oprijemljive predloge.

Ko gre za energetsko politiko v Evropi in nauke, ki jih moramo črpati iz novih informacij, ki prihajajo iz Japonske, menim, da si moramo najprej iskreno pogledati dejstva in resnice. Dovolite mi, da vzamem primer nemške vlade in njenih koalicijskih strank, ob tem pa vas spomnim, da sem član ene od teh strank. Naša vlada je naznanila znatne spremembe smeri. Sedem jedrskih elektrarn je bilo zdaj v Nemčiji odstranjenih iz omrežja. Ta ukrep je bil deležen kritik „ker ni bil verodostojen“ ali ker je „značilen prikaz nemškega strahu“. Menim, da se moramo spomniti, da mora biti spoštovanje različnih stališč izhodiščna točka za razprave. Rad bi izrazil svoje spoštovanje Parlamenta, ki je pred nekaj leti jasno podprl stalno uporabo jedrske energije v evropski mešanici energetskih virov, a je nedvomno začel ponovno razmišljati o svojem stališču. Drugič, rad bi izrazil svoje spoštovanje do regulativnih organov EU. Ponovno sem zelo pozorno prebral Pogodbo Euratom in prav tako sem si pozorno ogledal direktivo o jedrski varnosti, ki sta jo junija pred dvema letoma sprejela Svet in Parlament. V drugem dokumentu je mnogo uradnih priporočil o vzpostavitvi organov oblasti, informacijah in obveznostih poročanja ter o drugih zadevah, vendar skoraj ne ponuja posebnih, materialnih priporočil za izgradnjo ali operativnih tehnik ali celo najbolj splošnih tehničnih specifikacij.

Če Parlament danes predlaga razširitev evropske zakonodaje, sem pripravljen na to, da ne čakam na poročila držav članic do leta 2014 preden predložim poročilo Komisiji, ampak da vztrajam, da mora ta direktiva postati nacionalni zakon najkasneje do julija letos – to bi bilo nujno za države članice –, da bo mogoče, ko se bodo zbirale dodatne informacije iz Japonske in iz celovitih testov izjemnih situacij, razpravljati o predlogu Komisije za dodatne posebne, materialne zahteve za jedrsko varnost tu v Bruslju v naslednjem letu in ne kasneje.

Rečeno je bilo, da moram „ukrepati odločno“. Vendar pa se s tem ne strinjam. K temu vprašanju bom pristopil dosledno in vprašal, kakšne pristojnosti so mi dali evropski zakonodajalci in kakšnih ne. Ko tudi v sedanjem vzdušju slišim kritike nekaterih vlad zaradi preveč dramatičnega ocenjevanja razmer in naukov, ki se jih je treba iz tega naučiti, drugi pa pravijo, da je skrajni čas za odločne ukrepe, potem grem raje po srednji poti. Vedno mi je ustrezala sredina. Ko te kritizirata obe strani, morda stvari dejansko počneš prav.

Mnogo od 143 evropskih jedrskih elektrarn bo čez deset let še v omrežju in če si sedanje vlade ne bodo premislile, bodo mnoge, čeprav ne vse, še vedno delovale tudi v naslednjem desetletju. Posledično bo v interesu vseh nas, da vztrajamo na najvišjih varnostnih ravneh, novih standardih in dodatnem zmanjšanju tveganj za tiste jedrske elektrarne, ki bodo še vedno delovale srednje- in dolgoročno.

Drugič, predvidevam, da bodo v Evropi pod okriljem držav članic, njihovih nacionalnih parlamentov in vlad zgrajene nove jedrske elektrarne. Če upoštevamo referendum, ki bo junija izveden v Italiji, potem lahko vidimo, kaj je pred nami in ugotavljam, da z izjemo Nemčije nobena od trinajstih držav članic, ki upravljajo jedrske elektrarne, ni spremenila svoje politike v zvezi s tem vprašanjem. Pozorno sem spremljal razprave na nacionalni vladni in parlamentarni ravni in v medijih.

Razumeti moramo, da čeprav je to evropsko vprašanje, obstaja tudi globalna razsežnost. V interesu vseh nas je, da zagotovimo uporabo najvišjih standardov, ne le na naših ozemljih, ampak tudi po svetu, saj se bo jedrska energija navsezadnje uporabljala še več desetletij. Zaradi tega pozdravljam...

(Medklici)

Gospod Turmes, resnično se trudim ostati miren in objektiven. Predlagam, da storite enako tudi vi. Ko pravite, da ne zaupate gospodu Sarkozyju, lahko rečem le to, da verjamemo, da bo to točko predložil za razpravo na vrhovnem srečanju G20. To je samo po sebi velik uspeh: razprava o vprašanju bo potekala na forumu, ki se ga bodo udeležili Američani, Kitajci, Rusi in drugi, ki že upravljajo jedrske elektrarne, načrtujejo izgradnjo novih elektrarn ali pa so velike industrijske koncerne pooblastili za izgradnjo jedrskih elektrarn v njihovih državah. Zato verjamem, da so ponovna ocena tveganj in višji varnostni standardi nujni, ne glede na to, ali smo za ali proti jedrski energiji, ker bo jedrska energija ostala del naše globalne prihodnosti.

(Medklici)

Zdaj ni čas, da se vračamo na teme, ki so bile obravnavane v razpravah pred dvema letoma. Nisem prava oseba, s katero bi imeli opravka v zvezi s tem rezultatom. Zaželeno je, da pokažete svoja stališča, ko bodo govorili drugi. Menim, da tega vprašanja ne naslavljate na pravega nosilca javne funkcije.

Dovolite mi, da se posvetim vprašanju energetskega načrta 2050 in kritiki, ki smo jo slišali, da ta ne spodbuja in financira dovolj obnovljivih virov energije. V tem primeru podcenjujete moč svojih lastnih resolucij, čeprav poskušamo spremljati in zagotavljati skladnost s takšnimi odločitvami. 20 % obnovljivih virov energije v samo devetih letih dejansko ustreza 35 % na ključnem področju proizvodnje električne energije, kjer se v prvi vrsti uporabljajo trajnostni viri. Smo na dobri poti do proizvodnje 35 % električne energije iz obnovljivih virov energije – in države članice pri tem igrajo svojo vlogo – medtem ko se obeta, da bodo obnovljivi viri energije nadomestili jedrsko energijo in premog pri proizvodnji energije v štirih do petih letih. To pomeni, da smo na poti do tega, da postanejo obnovljivi viri energije najpomembnejši viri energije v Evropi. Svoje zamisli in scenarije za energetski načrt 2050 bomo predstavili pozno spomladi. Vendar pa so poleg leta 2050 še drugi pomembni datumi, ki se morda zdijo zelo oddaljeni – obstajajo tudi vmesni cilji za leti 2025 in 2030, z drugimi besedami, za obdobje, ki zdaj zahteva naložbe v infrastrukturo in proizvodne zmogljivosti. Na tej točki ne želim sprejemati oprijemljivih zavez, a do leta 2030 bomo zagotovo presegli 35 % obnovljivih virov energije in dosegli številko, ki presega 40 % ali celo 60 % oziroma nekje vmes. Če se izkaže, da bo tako, potem ne bo mogel nihče trditi, da obnovljivi viri energije niso imeli dovolj podpore; obnovljivi viri energije bodo igrali odločilno vlogo v mešanici energetskih virov v našem življenju.

(Prekinitev gospe Harms)

Gospa Harms, govorim o energetskem načrtu, vi pa govorite o načrtu za CO2. To sta dve različni vprašanji. Nismo znižali ciljev za leto 2020. Ti niso spremenjeni – 20-odstotni samostojni cilj in 30-odstotni cilj, če nas bodo posnemale druge države. Stališče Parlamenta, Sveta in Komisije je bilo vedno takšno in takšna je globalna ponudba. Sprememb ni bilo. Tu govorimo o obnovljivih virih energije in tu bomo dosegli več kot 40 %. Zato smo ustvarili osnovo za zagotavljanje, da mešanica energetskih virov ne bo več le zadeva držav članic, ampak da imajo pri tem države članice 50-odstotno odgovornost ali pa še malo večjo. Drugič, določili smo zahteve za vzpostavitev načel za subvencije in kako naj bi se z našim sodelovanjem določala finančna in tehnična sredstva v državah članicah.

Gospod Turmes, lahko ste prepričani, da bodo v teh scenarijih resno obravnavano nekaj, kar so predlagali različni organi, namreč, da se pomaknemo k 100-odstotni uporabi obnovljivih virov energije. Vendar pa si morate potem pogledati zakonodajo, zlasti člen 194, ki navaja, da je mešanica energetskih virov stvar držav članic. Lizbonske pogodbe ne štejem za dokončno. Vendar pa zagotavlja okvire mojih dejavnosti, ki določajo pravice držav članic. Te pravice so ljubosumno zaščitene, najsi bo to v Berlinu, Luxembourgu, Parizu ali Londonu.

Imam še zadnjo pripombo. Zelo pozorno sem poslušal, kar sta imela povedati gospod Davies in gospod Hall. Oba sta iz iste stranke. Oba prihajata iz iste države članice. Vendar pa imata vseeno, kakor smo slišali, popolnoma nasprotni stališči. To spoštujem. Ko ima lahko majhna stranka v veliki državi prostor za tako različni mnenji, kot sta ju izrazila ta dva spoštovana poslanca, in ko je ista stranka nasprotovala jedrski energiji v svoji državi pred volitvami, ampak jo lahko zdaj, ko so bile volitve izvedene, sprejme, to kljub temu spoštujem. Vendar pa to kaže na ekološko, gospodarsko in politično razsežnost tega vprašanja, zaradi česar bodo vedno nesoglasja. Del procesa je vedno globalnega značaja.

 
  
MPphoto
 

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu. (HU) Gospod predsednik, komisar, spoštovani poslanci, obljubljam, da bom kratka. Sožalje in razsodnost sta po mojem mnenju dve stvari, ki bi morali zdaj voditi naše ukrepe. Skozi sožalje lahko pomagamo Japoncem pri vsem, kar potrebujejo; lahko jim prisluhnemo in ukrepamo tam, kjer tudi oni menijo, da je potrebno, razsodnost pa je potrebna za sprejemanje pravočasnih pravilnih odločitev o naši prihodnosti. O tako pomembnem vprašanju ne smemo odločati pod vplivom dogodkov. Eno, kar je gotovo, in temu ni oporekal nihče v tej sejni dvorani, je, da si moramo na vso moč prizadevati, da bi dosegli največjo možno varnost.

Poleg tega je naša dolžnost, da izčrpno obveščamo državljane, da bodo razumeli, o čem poteka razprava in kdaj, o čem in kako se odločamo. Zelo pomembno je, da izpeljemo sklepe in da pridemo do spoznanj. Dogodke bi morali preučiti tako, da nismo počasni niti prehitri in da ne podajamo izjav, ki morda čez nekaj tednov ali mesecev ne bodo več veljale. V zvezi s testi izjemnih situacij želim preprosto opozoriti, da zdaj na podlagi sedanje ureditve obstaja prostovoljna možnost za njihovo izvedbo. Več vas je omenilo spremembo pravne podlage, danes veljavnih okvirov, česar sem trdno prepričana, da Evropski svet ne bi izključil. To je treba dodelati in predložiti ustrezen predlog. Ni treba hiteti, a seveda se mora delo začeti.

Komisar Oettinger je opozoril tudi, da je mešanica energetskih virov v nacionalni pristojnosti. Vsaka država članica se suvereno odloči o tem, katere vire energije bo uporabljala za pokrivanje svojih energetskih potreb. Polovica držav članic, polovica v smislu obsega, uporablja jedrsko energijo. Ko bomo imeli ustrezno pravno osnovo, bomo lahko uveljavili obveznost v zvezi z varnostjo za vse, a ta možnost in odgovornost za izbiro je stvar držav članic. V vsakem primeru z zadovoljstvom pozdravljam to, da bo lahko Komisija, kakor je omenil komisar Oettinger, pripravila poročilo do julija 2011. Še zadnja misel, ogromno govorimo o raziskavah in razvoju, ki sta tudi temeljni kamen strategije Evropa 2020. Naša naloga je ustvariti najboljše mogoče pogoje za raziskave in razvoj v Evropski uniji. Res je, na tem področju moramo storiti še mnogo. S pomočjo raziskav in razvoja bi morali najti najvarnejše in najbolj okolju prijazne oblike proizvodnje energije. Poskrbimo, da bo znanost služila ljudem in največji varnosti ljudi. Najlepša hvala, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Prejel sem en predlog resolucije1, predložen v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri (četrtek, 24. marca 2011).

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  János Áder (PPE), v pisni obliki. – (HU) Najprej mi dovolite, da izrazim svoje globoko sožalje Japoncem in sorodnikom žrtev v zvezi z izjemno naravno in industrijsko nesrečo, ki se je zgodila pred komaj 12 dnevi. Japonska tragedija nas spominja, da se lahko naravne in industrijske nesreče zgodijo kjer koli in kadar koli, tudi v Evropi. Vprašanje je le, kdaj in kje se bodo zgodile. Natanko zaradi tega verjamem, da je pomembno, da ima Evropska unija v primeru morebitne industrijske nesreče v Evropi na voljo ustrezen finančni instrument za takojšnje in učinkovito posredovanje in za olajšanje škode. Seveda so prizadevanja EU, usmerjena v preprečevanje, zelo pomembna, ampak zdaj Evropska unija nima finančnega instrumenta, ki bi lahko zadovoljil prej omenjeno potrebo. Zamisliti si moramo le, kaj bi se zgodilo, če bi nesreča prizadela državo članico, ki je težkem finančnem položaju. Poleg grozljivih socialnih in okoljskih posledic bi to močno prizadelo proračun take države in tudi evropskega gospodarstva. Po mojem mnenju potrebuje Evropa zaradi tega nov načrt za zavarovanje v primeru nesreč, ki bi na podlagi načela obveznega zavarovanja odgovornosti zagotovil dodatna sredstva v višini približno 4 do 5 milijard EUR na leto od plačil morebitnih onesnaževalcev, da bi razširili hitro finančno pomoč v primeru industrijskih nesreč. Poleg tega so lahko plačniki tudi upravičenci tega programa zaradi podpore, ki bi jo lahko zahtevali s predložitvijo ponudbe za naložbe v varnost in zaščito okolja iz neporabljenih sredstev.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. (IT) Vedno večje povpraševanje po energiji zahteva raznolikost oskrbe alternativnih virov energije za nafto, kot so obnovljivi sončni, vetrni in jedrski viri.

Po mojem mnenju proizvodnja energije iz jedrskih virov ni utemeljitev, o kateri bi morali razpravljati v tako čustveno napolnjenem obdobju, kot je zdaj. Dejansko se bojim, da običajni nasprotniki jedrske energije, ki jih pogosto financirajo naftne družbe, poskušali izkoristiti dogodke na Japonskem, da bi spodbujali odvisnost Italije od nafte in njenih stranskih proizvodov. Več kot 8 tisoč ljudi v Italiji in več kot 350 tisoč ljudi v Evropi vsako leto umre zaradi onesnaženja, ki ga povzroča sežiganje stranskih proizvodov nafte.

Poleg tega v zvezi z identifikacijo morebitnih lokacij na tem območju poudarjam, da pri izbiri pomagajo tehnične in znanstvene smernice, ki jih ustvarjajo strokovnjaki, ki bodo upravljavcem omogočili najbolj primerne izbire, s katerimi bodo zagotovili javno varnost in okoljsko trajnost. Upam, da je mogoče razprave o alternativnih virih energije poleg nafte obravnavati objektivno ter tako evropskim državljanom zagotoviti ustrezne in točne informacije, da bi preprečili enostavne manipulacije, zaradi česar bi postali bolj odvisni od nestabilnih držav, ki proizvajajo nafto.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Strinjam se s čustvi kolegov poslancev, ki so izrazili svoje sožalje Japonski in Japoncem po tragediji, ki jo prestajajo. EU mora podpreti Japonsko z vsemi zmogljivostmi, ki jih lahko zbere za začetek in vodenje programov obnove. Pozorno sem spremljal razpravo, ampak povedati moram, da se ne morem strinjati s tem, da se taka tragedija spremeni v kampanjo proti jedrski energiji. To je poceni, zeleni vir energije in zaradi tehnološkega napredka je vedno bolj varen. Na primer letalska nesreča je podobno tragična, a menim, da to ne predstavlja zadostnega razloga, da bi dvomili v korist in varnost letal. Pravilna rešitev je: da testom izjemnih situacij, da nadzoru in ne demoniziranju jedrske energije.

 
  
MPphoto
 
 

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Gospa predsednica, rada bi izrazila svoje najgloblje sožalje Japoncem, ki so prejšnji teden utrpeli grozovito naravno nesrečo. Japonska dobiva pomoč iz Evropske unije, pa tudi iz držav članic. Evropska unija bo nadaljevala z vsako vrsto pomoči, za katero japonska vlada meni, da je primerna in jim bo pomagala prebroditi to grozno krizo.

Vendar pa je preplah zaradi jedrskih elektrarn v Fukušimi sprožil čustveno obarvano razpravo o uporabi jedrske energije v Evropski uniji na splošno. Vsem bi svetovala, da o svojih stališčih premislijo nepristransko in upoštevajo, da uporaba avtomobilov ni bila prepovedana, ko je 31. avgusta 1869 irsko znanstvenico Mary Ward vrglo iz parnega avtomobila njene sestrične, ki jo je povozil.

Namesto tega bi se morali iz tega nekaj naučiti in povečati naložbe v jedrsko varnost in inovativne raziskave. Viri fosilnih goriv so omejeni, obnovljiva energija pa je še vedno v veliki meri na poskusni ravni. Jedrska energija pa bi lahko na drugi strani predstavljala ključ do naše prihodnosti. Če bi se prvi jamski ljudje bali ognja, bi še vedno živeli v kameni dobi.

 
  
MPphoto
 
 

  Vladimír Remek (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Predvsem bi se rad pridružil vsem tistim, ki so izrazili sožalje Japoncem, ki sta jih prizadela uničujoči potres in cunami. Naravna nesreča je vzela življenja več tisoč ljudi, kar je grozna izguba. Dodatnih več deset tisoč ljudi je ostalo brez domov, osebnega imetja in premoženja in tako so se za več let dramatično spremenila njihova življenja. Tega ne smemo pozabiti, čeprav se mediji namesto tega osredotočajo na vprašanja jedrske energije. Problemi poškodovane elektrarne Fukušima skoraj zasenčijo vse drugo. Vendar pa bi rad povedal – v povezavi s paničnimi scenariji –, da atomski bombi, ki sta bili odvrženi na Hirošimo in Nagasaki, še vedno predstavljata največjo jedrsko katastrofo doslej. Največja grožnja za človeštvo je vojaška jedrska zaloga. Kljub mnogim dobrim namenom se ta širi in primanjkuje ji stalnega in temeljitega javnega nadzora, ki smo mu priča pri jedrskih elektrarnah. Poleg tega bodo po dogodkih na Japonskem varnostne zahteve in standardi zagotovo še bolj okrepljeni. Zato se moramo držati razumnega stališča in se izogniti vsakemu nepremišljenemu ali celo histeričnemu odzivu na dogodke na Japonskem. Zdaj ni alternativne možnosti za jedrsko energijo, ki nam zagotavlja prepotrebno, dostopno energijo brez emisij. Vesel sem, da Češka republika, Finska, Francija in druge države k temu vprašanju pristopajo realistično. To je v nasprotju z državami, kjer je postala jedrska energija lutka v predvolilnih bitkah do te mere, da je skoraj neetična, če upoštevamo razmere na Japonskem.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Rada bi podala pripombe o razmerah na Japonskem. Humanitarna pomoč za Japonsko je očiten in nujen odziv Evropske unije v odgovor na tragično katastrofo, ki je prizadela to državo. Menim, da bi morale Japonska in druge prizadete države dobiti vso potrebno pomoč (tehnično, upravno in organizacijsko), pa tudi finančno podporo. Poleg nujne pomoči bi morali premisliti tudi o razvoju modela za sistematično sodelovanje z vsemi državami, ki so ogrožene zaradi različnih vrst nesreč, vključno z državami, ki niso del Evropske unije. Rada bi prosila službe Komisije in Svet, ki so odgovorni za to področje, naj pregledajo ustrezno zakonodajo in podajo predloge za izmenjavo učinkovitih praks na področju upravljanja kriz.

Vedno večje število držav, vključno z državami Evropske unije, vedno pogosteje trpi zaradi posledic naravnih nesreč. Zato je nujno imeti stalno in visoko razvito mednarodno sodelovanje. Pomembno je tudi izvesti pregled obstoječih pravnih in regulativnih okvirov za varnost in zaščito jedrskih objektov. V zvezi s tem bi rada pozornost pritegnila zlasti na dve zadevi: spremljanje popolnega prenosa direktive o varnosti jedrskih objektov in sprejetje direktive o radioaktivnih odpadkih.

 
  
MPphoto
 
 

  Debora Serracchiani (S&D), v pisni obliki. (IT) Po potresu 11. marca so posledice krize na Japonskem za jedrsko varnost in globalno gospodarstvo pretresle Evropsko unijo, ki se že spopada z nestabilnostjo v severni Afriki.

Pozdravljam odločitve, ki so bile sprejete na posebnem srečanju ministrov za energetiko, izvedenem za preučitev posledic nesreče v elektrarni Fukušima, in zaupam odločnosti držav članic, da se izvajanje testov izjemnih situacij za jedrske elektrarne v Evropski uniji razširi na neevropske države in zlasti na sosednje države. V tem smislu in ob pripisovanju pomembnosti odločitvi, ki so jo nekatere države članice sprejele glede jedrskega moratorija, ter dejstvu, da se bližajo javna posvetovanja o razvoju na področju energije, je pomembno, da Komisija poroča o varnostnih razmerah v evropskih jedrskih elektrarnah, ki bi lahko prizadele sosednje regije držav članic, če bi prišlo do nesreče.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Stavrakakis (S&D), v pisni obliki.(EL) Tudi jaz bi rad izrazil svoje sožalje in podporo Japoncem, ki trpijo zaradi nesreče, katero sta povzročila močan potres in cunami, ki sta zahtevala več tisoč življenj in za sabo pustila znatno škodo. Seveda sta znanost in tehnologija v največji meri pomagali pri varnosti običajnih pomembnih struktur in seveda imamo zelo stroga pravila za zmanjšanje njihove ranljivosti; vendar pa so nedavni močan potres in sledeči katastrofalni cunami, ki sta zahtevala več tisoč življenj in povzročila uničenje svetopisemskih razsežnosti, ter zelo resna škoda na jedrskih reaktorjih v Fukušimi takšni, da moramo pregledati in spremeniti splošno mnenje o varnosti jedrskih elektrarn. Umeščene in načrtovane morajo biti na podlagi meril, ki so ravno tako skrajna kot naravni pojavi, katerim bi lahko bile izpostavljene. Znanstveniki z veliko stopnjo verjetnosti ocenjujejo, da se bodo lahko srednje- ali dolgoročno pojavljali močni potresi. Zato politiki pod nobenim pogojem ne smejo načrtovati jedrskih elektrarn na potresno aktivnih območjih. Obstajajo sodobni, uspešni, pametni in učinkoviti načini, da lahko države na potresnih območjih zadostijo svoje energetsko ravnotežje. Drugače bi to ustvarjalo vtis, da se človeško življenje uporablja za protiutež energetskemu problemu.

 
  
MPphoto
 
 

  Csanád Szegedi (NI), v pisni obliki.(HU) Najprej bi rad izrazil svoje sožalje Japoncem v imenu Jobbika, gibanja za boljšo Madžarsko, in celotnega madžarskega prebivalstva. Madžari so bili Japoncem vedno prijateljsko naklonjeni, zaradi česar je ta nesreča še zlasti grozljiva. Evropska unija je dolžna Japoncem pomagati in dati je treba vso pomoč, ki jo Japonska potrebuje. Obenem je treba zbrati vse posledice te nesreče, ki človeštvu jasno kažejo, da je globalizirani svet, ki je odtujen od narave, izredno krhek. Obstaja madžarski pregovor, ki pravi, da se pametni učijo na nesrečah drugih. Evropski narodi morajo iz te nesreče priti do spoznanj in se vrniti kolikor je mogoče nazaj k naravi, k naravnim živilom in k naravnim energetskim virom ter zaščititi naše okolje za prihodnje generacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Vilija Blinkevičiūtė (S&D), v pisni obliki. (LT) Najprej bi rada izrazila sožalje Japoncem po potresu in cunamiju, ki sta prizadela državo in vzela mnogo življenj. Glede na tragično nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima, ki je sledila potresu in cunamiju, želim pozvati Evropo, naj premisli o prihodnosti jedrske energije in naj poišče druge alternativne vire za proizvodnjo energije. Poleg tega morajo naše ocene vpliva nesreče temeljiti na informacijah in stroki, ki jih zagotavljajo poznavalci in strokovnjaki, in na nove vire za proizvodnjo energije moramo gledati iz znanstvenega stališča. Dogodki na japonskem bi morali biti skrb vseh držav članic, ne glede na to, ali imajo njihove države jedrske elektrarne, ker bi sevanje v primeru nesreče grozilo celotni Evropi. Zdaj so nameni Rusije in Belorusije za gradnjo jedrskih elektrarn pomembna skrb za države vzhodne Evrope, zlasti za Baltske države. Vpliv sevanja in teh načrtovanih jedrskih elektrarn je še bolj zaskrbljujoč in obstaja skrb glede tega, ali bodo sosednje države upoštevale mednarodne varnostne zahteve. Rada bi poudarila, da je Nemčija takoj po nesreči na Japonskem zaprla dva reaktorja, ki sta bila zgrajena pred letom 1980. Član Evropske komisije, ki je odgovoren za energetiko, prav tako zatrjuje, da bi si morala Evropa prizadevati za prihodnost brez jedrskih elektrarn. Zato bi morali tu v Evropskem parlamentu, ko bomo ocenili možno ogroženost zaradi sevanja v Evropi, razpravljati o nevarnosti jedrskih elektrarn blizu zunanjih meja Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki.(PL) Uničujoč potres in cunami, ki sta 11. marca 2011 prizadela Japonsko in območje Pacifika in sta zahtevala več tisoč nedolžnih življenj, sta bila tragedija, ki nas je vse ganila. Naša dolžnost je izraziti globoko solidarnost z Japonci in vlado in sožalje, prav tako pa je naša dolžnost ponuditi humanitarno, tehnično in finančno pomoč. Vesel sem, da je Evropska unija skoraj takoj zagotovila to osnovno podporo, pri čemer je uporabila svoje najboljše reševalne ekipe in svoje izkušnje na področju ublažitve nesreč. To pomoč je treba stalno zagotavljati, dokler se razmere na Japonskem ne stabilizirajo. Ob upoštevanju motečega dejstva, da je ta nesreča povzročila izredno resno jedrsko nesrečo, ki vpliva na jedrsko elektrarno Fukušima in predstavlja svežo grožnjo za življenje in zdravje, bi morali pregledati in testirati varnost jedrskih elektrarn v EU. Kljub dejstvu, da je nesreča v elektrarni Fukušima opozorilo za nas, mislim, da zaradi tega ne bi smeli postati panični ali imeti predsodke v zvezi z jedrsko energijo. Japonska je zelo pogosto pomagala evropskim narodom pri blaženju učinkov nesreč, pri čemer je uporabljala svoje obsežne in dragocene izkušnje na tem področju. Prišel je čas, ko moramo mi prevzeti to pomembno vlogo. Prepričan sem, da takšno sodelovanje ne bo prineslo le koristi v obliki nujne pomoči za žrtve, ampak bo okrepilo tudi naše odnose s tako pomembno prijateljsko državo, kot je Japonska.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Katarzyna Skrzydlewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Katastrofalni potres, ki je prizadel Japonsko, je zelo prepričljiv dokaz, da nobena država, niti tista, ki ima visoko razvito gospodarstvo, ne more sama obvladovati tako obsežnih tragičnih učinkov, ki jih povzroči tako velika nesreča. Poleg sožalja, ki ga danes vsi izražamo Japoncem, je naša dolžnost zagotoviti pomoč žrtvam nesreče. Dogodek, ki je tako nepredvidljiv, kot je potres, katerega posledica je poleg tragedije več tisoč žrtev tudi velika nevarnost jedrske katastrofe, zahteva, da iz njega pridemo do spoznanj, kljub dejstvu, da nas nesreča ni neposredno prizadela. Iskreno moramo odgovoriti na vprašanje o tem, kako dobro so evropske jedrske elektrarne pripravljene na takšne dogodke. Da bi se izognili morebitnim grožnjam v prihodnosti – ker so mogoče, kljub temu, da so malo verjetne – in da bi zagotoviti varnost Evropejcev, je zato nujno, da preverimo varnostne lastnosti v jedrskih elektrarnah držav članic Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. Ne smemo se osredotočati le na jedrsko varnost v EU, ampak si moramo ogledati tudi neposredno sosesko. Na robu EU se razvijata dva nova projekta za jedrski elektrarni s poskusnimi reaktorji: eden v Kaliningradu in drugi v Belorusiji, 23 km od zunanje meje EU in 50 km od glavnega mesta Litve.

Obe lokaciji sta bili izbrani na podlagi neznanih meril. Zaradi pomanjkanja preglednosti v postopku, pomanjkljivih posvetovanj in nezmožnosti izmenjave informacij z državami, na katere to vpliva, oba projekta predstavljata povod za resno skrb. Dela so se že začela, čeprav mednarodne presoje vpliva obeh elektrarn na okolje še zdaleč niso končane.

Poleg tega sta Rusija in Belorusija takoj po tragediji na Japonskem podpisali sporazum, v katerem je dobila zeleno luč izgradnja elektrarne v Belorusiji. Podatki iz tragedij v Černobilu in Fukušimi kažejo, da območje neposrednega radioaktivnega učinka seže 50–55 km. V primeru nesreče bi bilo neposredno prizadeto glavno mesto države članice EU. EU bi morala zahtevati, da morata ti tretji državi resno jemati svoje odgovornosti in pozorno spoštovati mednarodne zaveze in standarde za jedrsko energijo. Upam, da se bo prihodnji Evropski svet strinjal s sprejetjem ustreznih odločitev.

 
Zadnja posodobitev: 13. julij 2011Pravno obvestilo