Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2289(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0083/2011

Razprave :

PV 06/04/2011 - 4
PV 06/04/2011 - 6
CRE 06/04/2011 - 4
CRE 06/04/2011 - 6

Glasovanja :

PV 06/04/2011 - 8.18
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0144

Razprave
Sreda, 6. april 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

4. Upravljanje in partnerstvo na enotnem trgu - Enotni trg za Evropejce - Enotni trg za podjetja in rast - Javna naročila (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Prva točka je skupna razprava o enotnem trgu, ki bo zajemala razpravo o naslednjem gradivu: poročilo o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu (A7-0083/2011), ki ga je v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov predložila gospa Kalniete [2010/2289 (INI)], poročilo o enotnem trgu za Evropejce (A7-0072/2011), ki ga je predložil gospod Correia De Campos [2010/2278 (INI)], poročilo o enotnem trgu za podjetja in rast (A7-0071/2011), ki ga je predložil gospod Buşoi [2010/2277 (INI)], in izjava Komisije o javnih naročilih.

Rad bi zaželel dobrodošlico komisarju Barnierju in predsedujoči Svetu, gospe Győri, v Parlamentu. Zdaj predajam besedo poročevalcem. Prva bo govorila gospa Kalniete.

 
  
MPphoto
 

  Sandra Kalniete, poročevalka.(LV) Gospod predsednik, ko govorimo o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu, mi v Parlamentu menimo, da je vodenje z najvišje politične ravni ena od glavnih zahtev za vzpostavitev enotnega trga v praksi. Predsednik Komisije mora skupaj s predsednikom Sveta prevzeti odgovornost za okrepitev enotnega trga. V tem postopku morajo izjemno dejavno sodelovati tudi države članice. V nasprotnem primeru bodo mnoge zamisli o tem, kar bi lahko storili za ponovni zagon rasti v Evropi, ustvarjanje delovnih mest in večjo konkurenčnost v globaliziranem svetu, ostale zgolj dobri nameni, ki bodo tlakovali pot evropski preobrazbi v bolnika sveta. Zato v tej resoluciji pozivamo predsednika Komisije in vodje držav članic, naj sodelujejo in prevzamejo odgovornost za uvedbo zakonodaje in sprememb politike, ki jih enotni trg zahteva. Resolucije, ki naj bi bile sprejete danes, pošiljajo jasen signal, v kateri smeri Parlament pričakuje, da bo Komisija ukrepala. Omenila bom nekatere najpomembnejše delovne prednostne naloge: enotni digitalni trg in poenoten prostor intelektualne lastnine, poklicna mobilnost evropskih državljanov, spodbujanje čezmejnih javnih naročil in storitev ter uskladitev davčnih sistemov. Kar zadeva upravljanje enotnega trga, so po mojem mnenju odločilnega pomena štiri usmeritve. Prvič, zagotovitev izvajanja norm enotnega trga, ki so že bile sprejete. Vse države članice morajo uvesti predpise o enotnem trgu pravočasno in pregledno, Komisija pa mora pozorno in dosledno spremljati njihovo izvajanje. Drugič, zmanjšanje protekcionističnih nagnjenj. Protekcija bo le spodbudila razdrobljenost evropskega trga in zmanjšala našo celotno konkurenčnost. Tretjič, zmanjšanje različnih transakcijskih stroškov, ki ovirajo hitro delovanje evropskega gospodarstva. To se ne nanaša samo na mehanizme, kot je učinkovit, preprost in zunajsodni postopek reševanja sporov, temveč tudi uporabnikom prijazno čezmejno e-upravljanje z delovanjem elektronske izmenjave potrebnih informacij in dokumentov. Četrta usmeritev je večja udeležba socialnih skupin pri oblikovanju in izvajanju politike v skladu z načeli, vsebovanimi v Lizbonski pogodbi.

Gospod predsednik, na koncu bi se rada zahvalila vsem poročevalcem v senci in koordinatorjem za njihov prispevek ter poslovno sodelovanje, ki je sledilo, ki nam bo, upam, danes omogočilo, da sprejmemo resolucije o enotnem trgu s prepričljivo večino in nadaljujemo delo iz preteklih let na področju oblikovanja zakonodaje, ki bo zares okrepila enotni trg in iz njega naredila instrument za ustvarjanje rasti in delovnih mest v Evropi.

 
  
MPphoto
 

  António Fernando Correia De Campos , poročevalec.(PT) Gospod predsednik, gospod Barnier, gospe in gospodje, Parlament se je na zahtevo Komisije glede ukrepov, ki so potrebni za ponovno oživitev enotnega trga, odzval s poročilom, o katerem danes razpravljamo in glasujemo.

Izmed 19 predlogov glede akta za enotni trg za Evropejce, o katerih sem poročal, smo na podlagi meril oprijemljivosti in kratkoročne izvedljivosti opredelili pet prednostnih nalog.

Prvič, povečati moramo mobilnost evropskih državljanov z vzajemnim priznavanjem poklicnih kvalifikacij, poklicnimi izkaznicami, evropskim delovnim potnim listom in rednim merjenjem mobilnosti v EU.

Drugič, izboljšati moramo mejni nadzor blaga, uvoženega iz tretjih držav, in pripraviti večletni akcijski načrt za nadzor trga in varnost proizvodov.

Tretjič, uredbo o gostovanju je treba podaljšati do junija 2015 in omejiti cene gostovanja, da bi zmanjšali stroške javnosti in podjetij.

Četrtič, potrebujemo zagotovljen dostop do osnovnih bančnih storitev ob boljši preglednosti in primerljivosti.

Petič, ovire, na katere naletijo mobilni delavci, je treba odstraniti, da se zagotovi popolna prenosljivost njihovih pokojninskih pravic.

Ta naloga je bila preprosta in soglasna, težje pa je bilo doseči sporazum o ukrepih za obravnavo pomanjkljivosti enotnega trga, omenjenih v poročilu gospoda Montija, in celosten, usklajen pristop v odziv na potrebe in nezaupanje državljanov, ki so bili jasno opredeljeni v poročilu gospoda Grecha, ki ga je ta parlament sprejel maja lani.

Vsekakor se nam zdi izumetničeno razdeliti delo Parlamenta v tri ločena poročila, kljub prizadevanjem Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, da združi analize in ukrepe. Trije sestavni deli – podjetja, Evropejci in upravljanje – morajo napredovati istočasno, če naj ustvarijo konkurenčen enotni trg s pametno, vključujočo in trajnostno rastjo, ki bo v središče tega trga postavila Evropejce.

Zavedamo se tudi, da zaradi številnih pobud Komisije o tej temi, skupaj z Evropo 2020, industrijsko politiko in Unijo inovacij, obstaja tveganje, da se bo zameglilo osrednje vprašanje oživitve, namreč narediti zamisel o enotnem trgu ne le prijaznejšo, temveč tudi privlačnejšo za Evropejce.

Gospod predsednik, gospe in gospodje, soglasje je bilo najtežje doseči pri dveh vprašanjih. Prvič, kar zadeva spoštovanje socialnih vrednot in pravic, smo se srečali z oklevanjem poslancev na desni in Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, da sprejmejo potrebo po stalnem varovanju socialnih pravic Evropejcev, tako da jih ne bi nikoli preplavila tržna logika v kateri koli zakonodaji v prihodnosti. Zlasti obžalujemo, da ni bila dana prednost omembi revizije direktive o napotitvi delavcev.

Drugič, kar zadeva varovanje socialnih storitev splošnega gospodarskega pomena, je bil cilj preprečiti, da bi vsebino dejavnosti teh storitev določala zgolj tržna logika, ali vsaj odpraviti možnost, da bi javne socialne storitve postale zasebni monopoli ali oligopoli na področjih, kot so vodovod, mestni prevoz, izobraževanje, zdravje in socialna podpora.

Čeprav bi bilo koristno uvesti konkurenčno upravljanje in mehanizme notranjega trga za te storitve, bo treba varovati socialne vrednote, povezane s splošnim dostopom, saj v teh primerih načela solidarnosti pretehtajo nad samo tržno logiko.

Pri tem smo naleteli na odpor parlamentarnih skupin na naši desni, da sprejmejo evropsko zakonodajo o tej temi, pristali so le na „uporabo vseh možnosti, ki so na voljo [...] na podlagi in skladno s členom 14 [in] Protokolom št. 26 k Pogodbi“.

Skupina, katere član sem, se je vzdržala končnega glasovanja o treh poročilih v odboru, ker ni bil dosežen napredek na področju socialne razsežnosti enotnega trga. Vendar so bile po glasovanju v odboru v poročilo vključene številne pozitivne točke, ki so ga znatno izboljšale. Soglasje je bilo doseženo z zaporednimi kompromisi, končne spremembe pa so brez zmagovalcev ali poražencev podprle glavne parlamentarne skupine.

Vse parlamentarne skupine so prispevale h končnemu rezultatu – ki je v čast Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov in tistim, ki so pripravljali poročilo – z 226 spremembami kot tudi mnenji petih odborov. Vsi prispevki so bili koristni. Rad bi se zahvalil poročevalcem v senci, Różi, grofici von Thun, Jürgenu Creutzmannu, Malcolmu Harbourju, Emilie Turunen in Kiriakosu Triantafilidisu, kot tudi koordinatorjem skupin za produktivno kritiko in sodelovalni duh, ki sta omogočila pozitiven izid pogajanj. Zlasti se zahvaljujem gospodu Harbourju za velikodušen in napreden odnos, ki se je odražal v delu odbora v zadnjih štirih mesecih.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Silviu Buşoi, poročevalec.(FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, notranji trg je nedvomno eden od največjih uspehov Evropske unije in njena nesporna prednost ter nekaj, na kar smo lahko vsi ponosni. Mislim, da ne pretiravam, če rečem, da je notranji trg osrednjega pomena za evropsko povezovanje. Sčasoma je notranji trg dokazal svoje koristi za potrošnika kot tudi evropska podjetja in prispeval k naši gospodarski rasti.

Toda v zadnjem času smo opazili nekakšno lenobnost pri vključevanju na trg. Zato moramo zagotoviti nov zagon notranjega trga. Povrniti moramo zaupanje evropskih državljanov vanj. Potrebujemo nov začetek. Zelo cenim delo Komisije na tem področju in predvsem odlično delo, ki ga je opravil komisar Barnier, ki bi mu rad ponovno čestital za njegovo odločno predanost in prizadevanja za oživitev notranjega trga. Komisija nam je zadala velikopotezen in obenem praktičen ter zelo potreben program, da se povrne moč notranjega trga. Prepričan sem, da bo izvedba teh ukrepov naredila notranji trg privlačnejši za naše državljane in podjetja ter pripomogla, da bo na splošno učinkoviteje deloval.

poročevalec.Kar zadeva moje poročilo, moram reči, da nismo imeli preproste naloge. Naša naloga je bila velikopotezna, kajti doseči smo morali soglasje o ukrepih, ki postavljajo temelj za močan in sodoben enotni trg, ki bi prispeval k prihodnji rasti in predvsem izpolnil pričakovanja naših državljanov in podjetij.

Razmišljali smo o tem, ali bi bilo treba poudarek nameniti inovacijam, kaj je treba narediti na področju pravic intelektualne lastnine in kakšni davčni ukrepi so primerni za povečanje enotnega trga in obenem spoštovanje suverenosti držav članic.

Po naših razpravah in mnogih prispevkih – za katere bi se rad zahvalil vsem poročevalcem v senci, poročevalcem mnenj in vsem kolegom poslancem, ki so vložili spremembe – smo uspeli opredeliti sklop petih prednostnih nalog, ki jih je treba izvesti takoj.

Prva prednostna naloga se nanaša na način za podporo inovacij in ustvarjalnosti na enotnem trgu, kar je ključno, če želimo večjo in bolj trajnostno rast. Oblikovanje patenta EU in poenotenega sistema za reševanje sporov, ki že poteka, ter izboljšan sistem za upravljanje avtorskih pravic sta ključnega pomena.

Če želimo inovacije, moramo najti tudi rešitev za njihovo financiranje, kot so dolgoročne naložbe, in okvir, ki bo olajšal učinkovite naložbe skladov tveganega kapitala. Tudi projektne obveznice EU so lahko odlična priložnost za infrastrukturne naložbe na področju energije ali telekomunikacij.

Namen naše tretje prednostne naloge je uskladiti enotni trg z našo digitalno agendo s spodbujanjem elektronskega poslovanja. Za to so potrebni ukrepi, ki bi okrepili zaupanje potrošnikov in podjetij v elektronsko poslovanje, kot so boj proti ponarejanju in piratstvu ter poenostavitev čezmejnih dobav in čezmejne izterjave dolgov.

Cilj četrte prednostne naloge je, da enotni trg postane ugodnejše okolje za mala in srednje velika podjetja glede na njihov pomen za gospodarsko rast in potencial ustvarjanja delovnih mest. Potrebujejo boljši dostop do kapitalskih trgov. Davčni ukrepi, kot so uvedba skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe, jasna ureditev DDV in zmanjšanje upravnih bremen, bi lahko spodbudili mala in srednje velika podjetja k čezmejnemu poslovanju.

Končno pa je treba racionalizirati tudi postopke javnih naročil. Treba jih je poenostaviti, da bodo mala in srednje velika podjetja lahko v njih sodelovala, in treba jih je bolje uporabiti, da bodo podpirala pametno, trajnostno in vključujočo rast.

 
  
MPphoto
 

  Michel Barnier , član Komisije.(FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da smo na ključni točki dela, ki smo se ga lotili skupaj, glede na jasen, celovit in temeljit pregled notranjega trga, ki ga je izvedel gospod Monti, glede na poročilo gospoda Grecha, ki ste ga sprejeli z zelo veliko večino, in v času, ko, če pozorno prisluhnemo državljanom v naših posameznih državah članicah, moramo potegniti črto in pogledati, kam gremo v smislu rasti, zaposlovanja in socialne kohezije.

Kakšna sporočila prejemajo ljudje iz Bruslja in Strasbourga? Trenutno so sporočila nujna, vendar so vedno težka ali omejevalna. To so sporočila o ureditvi ali, kot pri mojem delu, o upravljanju, nadzoru, primanjkljaju in zmanjšanju dolga. Torej so nujna sporočila, vendar omejevalna in težka. Mislim, da jim moramo dodati druga sporočila in predvsem druge ukrepe, da povrnemo zaupanje v evropski projekt ter v razloge, zaradi katerih moramo vsi sodelovati, namesto da smo sami ali se sami lotevamo stvari, da bi se spopadli z izzivi globalizacije.

To je v središču našega dela in jaz osebno bi se rad zahvalil našim trem poročevalcem, ki so ravnokar govorili: gospe Kalniete, gospodu Correii de Camposu in, ravnokar, gospodu Buşoi. Rad bi se zahvalil tudi predsedniku gospodu Harbourju, ki je, kot je bilo že omenjeno, zelo učinkovito in s pozornim poslušanjem uspel, da se je skoraj 11 parlamentarnih odborov lotilo dela v zelo kratkem času. Poleg te zahvale bi rad izrazil tudi hvaležnost koordinatorjem različnih političnih skupin, saj ste morali med seboj uskladiti mnoge zadeve glede na številna vprašanja, ki smo jih obravnavali. S tem boste poslali zelo močan signal drugim institucijam ter tudi podjetjem in državljanom.

Po poročilih gospoda Montija in Grecha me je predsednik Barroso prosil, da skupaj z 12 kolegi prevzamem skupno nalogo v kolegiju glede oživitve notranjega trga in strukturnih reform, ki bodo potrebne, da bi se lahko pojavile dve, tri ali štiri točke rasti, ki jih trg vsebuje.

Rad bi vas spomnil, gospe in gospodje, da gre na tem velikem trgu, ki predstavlja tudi osnovo evropskega političnega projekta, 60 % našega izvoza v drugih 26 držav članic. Vsaka država, od največje Nemčije do najmanjših držav, v povprečju izvozi 60 % svojega blaga in storitev v sosednje države na velikem trgu. Obstaja prepričanje, da bo na trgu še več prostora za rast, če bo deloval bolj učinkovito. Tako je nastal akt za enotni trg. Tako smo opredelili 50 predlogov, vsebovanih v tej majhni modri knjigi, ki sem jo poslal vsem vašim državam v 23 jezikih EU, vsem nacionalnim poslancem, sindikatom in strokovnim organizacijam.

Nato smo na razpravah med temi predlogi izbirali tiste, ki bodo najbolj učinkoviti pri izboljšanju delovanja podjetij in življenja državljanov. Prihodnji teden v sredo bo kolegij po teh razpravah torej razpravljal o aktu za enotni trg, preden bo ukrepal, upoštevajoč vaše govore in razprave danes.

Gospe in gospodje, trdno sem prepričan, da je potrebna vsaka regija, vsako podjetje in vsak državljan, da bi dobili bitko za konkurenčnost in rast. Vsaka regija: zato je na samem začetku enotnega trga in akta za enotni trg predsednik Komisije Jacques Delors želel podpreti vzpostavitev enotnega trga s kohezijsko politiko, da bi lahko v bitki za rast in konkurenčnost sodelovale tudi regije, ki zaostajajo v razvoju: vse regije, vključno z najbolj oddaljenimi. Potrebna so vsa podjetja, ko gre za inovacije ali ustvarjanje – na misel mi pridejo patenti, ki si jih prizadevamo uveljaviti –, ko gre za to, da mala in srednje velika podjetja dobijo sredstva in se spopadajo z manjšo upravno zapletenostjo in birokracijo, ko gre za varno trgovanje prek spleta in ko gre za sodelovanje v javnih naročilih, h katerim se bom vrnil čez trenutek.

Potrebna je vsaka regija, vsako podjetje in vsak državljan. V vsakodnevnem življenju smo vsi potrošniki, uporabniki storitev, varčevalci, delničarji, delavci, obrtniki, cilj pa je poenostaviti čezmejno mobilnost, kar bi omogočalo spoštovanje in priznavanje poklicnih kvalifikacij, znanj in spretnosti in socialnih pravic, tako da bi lahko imeli dostop do javnih storitev visoke kakovosti, se počutili varne in zaščitene pri nakupih izdelkov prek interneta ali na drug način in da ne bi bili dvojno obdavčeni. To je le nekaj primerov, ki jih moramo obravnavati, da bi notranji trg deloval bolj učinkovito.

Kaj je zdaj naslednji korak po vaši razpravi? Evropski svet je 24. in 25. marca pozdravil naš ukrep in ukrep, ki ga je uvedel sam glede skupne zakonodaje. Morali smo se odločili o prednostnih nalogah, zato bomo, kot sem že dejal, skupaj s kolegi, ki so trdo delali in se jim zahvaljujem, naslednji teden predlagali, da kolegij izbere 12 vzvodov, s pomočjo katerih bo notranji trg deloval učinkoviteje za podjetja in državljane.

Za vsak vzvod, na primer mobilnost, financiranje malih podjetij, intelektualno lastnino, davke, javne storitve ali socialno kohezijo bomo predlagali ključni ukrep, ki bo nov in za katerega upamo, da bo učinkovit za podjetja in državljane ter bo izvedljiv v dveh letih. Izvedljiv pomeni, da ga bo lahko Komisija vložila ter da bosta Parlament in Svet lahko o njem glasovala in ga sprejela leta 2011 in 2012.

Leta 2012 bosta akt za enotni trg in enotni trg praznovala 20. obletnico. Če pravilno razumemo, kar nam govorijo Evropejci, potem, spoštovani poslanci, nimamo pravice dovoliti, da je ta obletnica nostalgična ali melanholična. Biti mora proaktivna obletnica, takšna, ki pospeši rast, in tako jo želimo praznovati prek akta za enotni trg.

Imeli bomo 12 vzvodov: 12 posebnih, vendar ne izključnih predlogov. Za vsak vzvod bomo opredelili druge zamisli, ukrepe in predloge, ki jih bo istočasno razvila Komisija, vendar bo 12 ključnih ukrepov ponazarjalo to delo. Upam, da bodo Evropski svet na najvišji ravni, Parlament, ki ga zastopate, Komisija z naše strani in madžarsko predsedstvo – ki se mu zahvaljujem za vključenost, gospa Győri – v položaju, da se bodo lahko, upamo, da nekoliko svečano, zavezali k uvedbi tega akta za enotni trg do konca junija ali julija. Gospod predsednik, to je vse, kar lahko povem o tej zadevi.

V izjavi Komisije ste me prosili, da govorim o enem od teh vidikov. To bi rad storil zdaj, da bo kasneje čas za razpravo. Ta vidik, ki ga najdemo v aktu za enotni trg, se navezuje na 17 % evropskega gospodarstva, in sicer javna naročila in pogodbe. Rad bi spregovoril nekaj besed tudi o štirih projektih, ki smo se jih skupaj z vami lotili na področju javnih naročil, kot poudarja poročilo gospoda Buşoija.

Prvi projekt je splošna revizija direktiv iz leta 2004, s katero naj bi zagotovili najboljšo uporabo javnih sredstev, čim več podjetjem omogočili sodelovanje v javnih naročilih in zagotovili, da se lahko izdelke in storitve visoke kakovosti kupi z manj birokracije. V praktičnem smislu bi rad poenostavil postopke in jih naredil prožnejše ter preučil, kako bi lahko izpolnili posebne potrebe majhnih lokalnih organov, na primer tako, da bi jim zagotovili poenostavljene postopke. Drugič, rad bi poenostavil dostop do javnih naročil, zlasti v smislu čezmejnega sodelovanja malih in srednje velikih podjetij. Končno pa bi rad na vse možne načine spodbujal, kot sta poudarila predsednik odbora gospod Harbour in vaš odbor, bolj odgovorna in okoljsko zavedna ali bolj zelena naročila, ki spodbujajo tudi inovacije ali socialno vključenost.

Različni cilji reform se bodo zdaj pretvorili v preprosta, bolj uravnotežena pravila. Opravili, ne pa tudi zaključili, smo zelo obsežno posvetovanje in gospodarsko oceno. Imamo zeleno knjigo in pozorno preučujemo najbolj učinkovite predloge. Zakoni ne bodo pokrivali vsega. Obenem bo Komisija razvijala sektorske pobude za boljšo uporabo javnih naročil ter spodbujala cilje, kot so tisti, ki so zapisani v strategiji Evropa 2020. Cilji bodo segali od posodobitve priročnika o zelenih javnih naročilih, ki ga pripravljam s kolegom gospodom Potočnikom, do izvajanja evropskega načrta energetske učinkovitosti, ki ga razvijamo skupaj z gospodom Oettingerjem ali gospo Hedegaard, ali spodbujanja načrtov za predkomercialna naročila in načrtov za inovativne dejavnosti nakupovanja na splošno, ki jih usklajujemo skupaj z gospodom Tajanijem in gospo Geoghegan-Quinn. To je prvi projekt.

Drugi projekt zajema koncesije. Rad bi hitro dosegel oprijemljiv napredek na področju koncesij, ne da bi čakal, da se dokonča to dolgotrajno delo na področju posodobitve okvirja javnih naročil. Gospe in gospodje, koncesije imajo vse pomembnejšo vlogo v ustvarjanju infrastrukture za zagotavljanje javnih storitev. Šestdeset odstotkov zasebnih/javnih partnerstev v Evropi deluje prek koncesij.

Poleg koncesij za javna dela pa trenutno ne obstaja evropski zakon o koncesijah in čeprav veljajo splošna načela Pogodbe, je to področje resnično pravno nedorečeno, zato se ta vrsta pogodbe ne more razvijati. V dokaz te trditve bi lahko omenil 24 sodb Sodišča Evropskih skupnosti v zadnjih letih. Rad bi predlagal, da se oblikuje poenostavljen okvir, omejen na nekatera osnovna pravila, ki ne bo posegal v nacionalne zakonodajne okvire, če bodo delovali dobro. Lokalnim organom ne bo nalagal pretiranega upravnega bremena, predvsem zaradi pragov, ki jih bom predlagal.

Vem, da so v več vaših skupinah prisotni dvomi in razprave. Sam sem se ob poslušanju vseh prepričal, da se bomo lahko izognili nesporazumom, če pazljivo določimo naše cilje. Javni organi bodo še vedno lahko sami organizirali javne storitve, če pa se odločijo za zunanje izvajalce, mislim, da ne bo nihče nasprotoval osnovni stopnji preglednosti in pravilom, da se zagotovi nediskriminacija. Mislim, da je to ključnega pomena za optimalno uporabo javnih sredstev, omejitev prakse dodeljevanja naročil brez ustrezne objave v medijih ali učinkovite pravice do ugovora ter za zmanjšanje določenih tveganj za korupcijo.

Če poskušamo oživiti notranji trg, kdo lahko s stališča podjetij nasprotuje zamisli, da se ga uvede v prakso na področju koncesij? V mislih imam zlasti mala in srednje velika podjetja, ki trenutno nimajo enakih sredstev kot velika podjetja, da bi našla in dobila naročila v tujini, ki niso objavljena. Minimalen okvir za koncesije bi pomenil preglednost in informacije ter najmanjšim podjetjem olajšal dostop do nekaterih naročil. Gre tudi za boljšo ureditev. Ciljna, premišljena zakonodaja je boljša možnost, ki bo cenejša, kot če poskusimo rešiti težave zgolj s pravilom o kršitvah.

Tretji projekt, o katerem bom na kratko nekaj povedal, zadeva evropski obrambni trg. Z državami članicami bomo sodelovali glede izvajanja direktive iz leta 2009, katere rok za prenos se bo iztekel v nekaj tednih. Gre za prilagoditev plačilnih politik, ki so pogosto v nasprotju s pravom EU. Z gospodom Tajanijem bom 23. maja v parlamentarni stavbi v Bruslju organiziral konferenco o vprašanju evropskega trga obrambne industrije.

Na koncu bi rad na hitro izpostavil vprašanje, ki je bilo predolgo potisnjeno ob stran, namreč mednarodna razsežnost javnih naročil. Cilj je jasen: večji dostop naših podjetij do trgov, pa tudi mi smo seveda pripravljeni ponuditi več v duhu vzajemnosti in vzajemne koristi. Več trgovanja bo koristilo vsem.

Zdaj pa moram opozoriti na težavo v zvezi s to predpostavko odprte trgovine in koristmi, povezanimi z njo. Resnica je, da se naše glavne partnerice – Združene države, Japonska, skladno s sporazumom o vladnih naročilih, in Kitajska, skladno z dvostranskim sporazumom –, ne želijo zares zavezati k dodatnemu odpiranju njihovih trgov. Kar zadeva nas, nimamo nobenih pravih vzvodov za pogajanje, če se za naše trge šteje, da so že samodejno odprti. Gospe in gospodje, mednarodne obveze na podlagi sporazuma o vladnih naročilih in sporazumov Svetovne trgovinske organizacije (STO) se še niso prenesle v pravo EU.

Glede na to države članice zelo različno uporabljajo pravila, to pa izkrivlja notranji trg. Zato so se v Evropi naša podjetja zdaj znašla v nepravičnem položaju – spominjam se primera avtocest na Poljskem. Tuja podjetja imajo tu v Evropi zelo širok dostop, pogosto večji od tega, kar je izpogajala EU, medtem ko se naša podjetja spopadajo s težavami, če želijo sodelovati pri naročilih nekaterih naših glavnih partneric.

Zato letos s kolegom gospodom De Guchtom nameravava vložiti zakonodajni akt, ki bo prenesel naše mednarodne obveznosti iz javnih naročil v pravo EU, to pa nam bo dalo vzvod za pogajanje, ki ga potrebujemo. Smo tudi za odprtost, vendar ne zagovarjamo lahkovernosti. Gre za to, da se evropskim kupcem zagotovi trdna, jasna pravna podlaga, da se ponudbe podjetij iz države, s katero imamo sporazum, obravnava drugače kot ponudbe podjetij iz države, s katero EU še nima sklenjenega sporazuma, ter da se zagotovi večja pravna varnost. Naj jasno povem: ne gre za to, da se Evropo spremeni v utrdbo. Za naša podjetja moramo ustvariti okolje, ki je realistično, pošteno in odprto, ne pa naivno.

Tako. Gospod predsednik, kot ste vi in vaš parlament zahtevali, sem želel to priložnost izkoristiti za razpravo o oživitvi notranjega trga, da omenim to pomembno področje, ki bo tudi eden od 12 vzvodov za ponovno oživitev enotnega trga, ki sem jih omenil na začetku svojega govora, namreč javna naročila in posodobitev, ki jo bomo v dogovoru z vami predlagali v naslednjih nekaj tednih.

 
  
MPphoto
 

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. (HU) Gospod predsednik, komisar, spoštovani poslanci, kot je dejala tudi gospa Kalniete, Evropska unija in gospodarstvo potrebujeta lokomotivo. To je res. S tem se odločno strinjam. Morda se spomnite, da je pred časom, ob začetku madžarskega predsedovanja Evropski uniji, tudi madžarski predsednik vlade v tem parlamentu jasno dejal, da ni dovolj spopasti se posledicami krize in jih obvladovati, spodbujati države članice k izvajanju strožje davčne politike in to tudi preverjati. Trenutno pripravljamo tudi veliko takšnih zakonov. Pripravljen je bil tudi celovit sveženj za krizno gospodarsko upravljanje. Pozornost moramo posvetiti tudi temu, da ostanemo verodostojni v očeh naših državljanov. To pa se bo zgodilo le, če bomo lahko ustvarjali delovna mesta.

Prav zaradi ustvarjanja delovnih mest iščemo sredstva, ki nam bodo to omogočila. Trdno verjamem, da je enotni trg prav to: neizkoriščena priložnost, v kateri leži naša prihodnost, poleg izvajanja strategije Evropske unije do leta 2020. C skladu z vsem tem torej izrecno pozdravljam tako zavezo Evropske komisije kot Evropskega parlamenta za ponovno vzpostavitev enotnega trga, pa tudi prednostne naloge, ki jih je navedla Komisija in ki jih ta parlament opredeljuje v treh odličnih poročilih. O različnih zamislih in stališčih glede poročila, ki ga je prej predstavil vaš kolega gospod Grech, smo že lahko razpravljali.

Poleg tega verjamem, da bodo sedanja tri poročila prispevala tudi k usmerjeni razpravi, zaradi katere bomo lahko skupaj uvedli določene ukrepe do leta 2012, do 20. obletnice, ki jo je omenil tudi komisar Barnier. Kot veste in kot je izpostavil komisar, si je Svet za konkurenčnost na svojem zasedanju 10. marca izmenjal mnenja o izidu socialnega posvetovanja, osredotočen na merila, ki opredeljujejo prednostna področja, h katerim so se zavezale institucije in države članice. Na podlagi te razprave se madžarsko predsedstvo pripravlja, da bo na zasedanju Sveta za konkurenčnost 30. maja sprejelo sklepe o predlaganih prednostnih ukrepih.

Dovolite mi, da vas opomnim tudi na širši okvir. V današnjih razmerah enotni trg zaradi političnega in gospodarskega pritiska ter ukrepov, namenjenih za sprostitev tega pritiska, morda sploh ni priljubljen pri državljanih, podjetjih in institucijah. Toda kot je dejal profesor Monti, mislim, da je ravno v takšnih časih, kot so zdaj, enoten trg najbolj potreben, v časih, ko se zaradi učinka krize nagonsko poskušamo umakniti v ozek, vendar zelo poznan nacionalni okvir. Toda prepričana sem, da ne smemo podleči tej skušnjavi. Torej je očitno prišel čas, da zagotovimo politično pobudo za enotni trg. Kot ste gospe in gospodje poudarili v prejšnjem poročilu o oblikovanju enotnega trga za potrošnike in državljane in kot je bilo navedeno tudi v poročilu profesorja Montija, čaka enotni trg preizkus.

Ali bo postalo sredstvo, ki Evropsko unijo zbližuje z njenimi državljani, tako da opazno izboljšuje njihovo vsakodnevno življenje? Ali bo zgolj prizorišče, ki ščiti tako ozka grla, ki preprečujejo delovanje enotnega trga, kot sektorje, ki se vzdržujejo? Odgovor na ta vprašanja je odvisen od tega, kako predani bomo našemu delu v naslednjih mesecih. Ko bo Evropski parlament danes sprejel svojo resolucijo, bo lahko Komisija sprejela revidirano sporočilo sredi aprila, kot je bilo že omenjeno. Upamo, da bodo vsa politična sporočila in tudi to, kar ste zagovarjali v vašem poročilu, vključeno v dokument Komisije. Ko bodo zakonodajni predlogi pripravljeni, se zanašamo na to, da bomo lahko ustvarili posebno partnerstvo z vami in Komisijo, ki bo omogočalo hiter pregled in sprejetje glavnih ukrepov, opredeljenih v končnem aktu za enotni trg.

Dovolite mi, da izpostavim nekaj elementov treh poročil, ki jih imamo pred nami, ne da bi povsem odgovorila na vse točke. Predsedstvo pozdravlja dejstvo, da bi poročevalec rad uvrstil vprašanje enotnega trga v program Evropskega sveta. Menimo, da napredek na področju akta za enotni trg sodi v okvir splošnih političnih smernic Evropske unije, omenjenih v Pogodbi. Navedba političnih smernic pa je nedvomno naloga Evropskega sveta. Program za to pa določa predsednik Evropskega sveta, vendar bi rada vse opomnila, da so sklepi Evropskega sveta z dne 24. in 25. marca omenjali tudi pomen enotnega trga.

Predsedstvo bi rado Parlamentu izrazilo svojo hvaležnost, ker je dosledno podpiral Svet za konkurenčnost pri pripravi določenih ukrepov za oblikovanje enotnega patentnega sistema. Vsi se zavedamo, da bi enotni patentni sistem izjemno okrepil konkurenčnost podjetij. Poleg tega smo imeli tu o tem zelo dobro razpravo in Parlamentu se zahvaljujem za njegovo sodelovanje s tem, ko je pooblastil Svet, da to sproži v okviru večjega sodelovanja. Strinjamo se tudi s tem, da so dokončno oblikovanje enotnega digitalnega trga ter okrepitev in izboljšanje razmer malih in srednje velikih podjetij nepogrešljivi za spodbujanje evropskih inovacij.

Na podlagi mobilnosti državljanov in zlasti priznavanja poklicnih kvalifikacij lahko obravnavamo dodatna vprašanja, ki zadevajo evropske državljane. Zato se strinjamo z izjavo, da je naša prednostna naloga na tem področju doseči takojšnje oprijemljive rezultate z okrepljenim delovanjem EU. Predsedstvo je ugotovilo tudi, da so skoraj vsa poročila, ki jih je preučilo, tudi prejšnje poročilo gospoda Grecha in poročilo gospoda Correie De Camposa, poseben poudarek namenila zagotovitvi izvajanja pravic notranjega trga za državljane EU. V zvezi s tem pozdravljamo rezultate, dosežene na tem področju, ki so posledica ukrepov, ki jih je sprejela Komisija. Ti zajemajo oblikovanje portala Tvoja Evropa, mrežo SOLVIT in enotne kontaktne točke skladno z direktivo o storitvah.

Kljub temu se strinjamo z vami, da je še vedno mogoče narediti več, da bodo državljani EU lahko uveljavljali svoje pravice. Dovolite mi, da se na koncu nekoliko oddaljim od teme in omenim drugo prednostno nalogo v programu madžarskega predsedstva. Med dosedanjimi parlamentarnimi posvetovanji o svežnju šestih zakonodajnih predlogov o gospodarstvu, šesterčku, sem pogosto slišala kritike, da države članice, kar si moramo razlagati kot Svet, in Evropski svet medtem ko imajo v mislih finančno makrostabilnost, bodisi zanemarjajo spodbujanje rasti in oživitev realnega gospodarstva po krizi ali pa tem ciljem namenjajo samo šibka in neodgovorna orodja ter da je vsebina strategije Evropa 2020 večinoma omejena na to. Verjamem, in to sem omenila tudi v mojem uvodu, da lahko enotni trg in masovni potencial za rast, ki ga skriva, dasta ustrezen odgovor na te pomisleke, obenem pa zagotovita jamstvo za uravnotežen odziv Evropske unije.

Mislim, da je naša najpomembnejša naloga dokončati celoten proces okrepitve enotnega trga s čim bolj preglednimi sredstvi v tesnem sodelovanju z Evropskim parlamentom. Svet je pripravljen sodelovati na ta način v popolnem partnerstvu s Komisijo, Parlamentom in poslanci. Najlepša hvala, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospe in gospodje, teh pet govorov – trije v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, govor komisarja in gospe Győri – so sprožili odlično razpravo, ki je zelo pomembna za prihodnost Evropske unije in njenih državljanov ter tudi za naš hiter razvoj. Ponovno bi rad vse spomnil, da je prvotna zamisel o ponovnem zagonu enotnega trga nastala v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov. Še enkrat bi rad čestital vsem kolegom poslancem, ki sodelujejo v odboru, in želim, da gospod Harbour sprejme zahvalo in čestitke v njihovem imenu.

Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je bil tudi tisti, ki se je domislil poročila Maria Montija – odličnega poročila, ki nam zelo pomaga pri našem delu. Rad bi se tudi zahvalil komisarju Barnierju za odlično in zelo široko predstavitev predlogov Evropske komisije v odgovor na naša poročila. Kar zadeva javna naročila, se pogosto izkažejo za Ahilovo peto našega dela v državah članicah. Zato je izjemno pomembno, da to zadevo premaknemo naprej, in madžarsko predsedstvo bo pri teh prizadevanjih zagotovo pomagalo. Prepričani smo, da je to potrebno, kajti to vprašanje je zelo pomembno za Evropejce.

Pomen teh poročil in razprave se odraža v številu parlamentarnih odborov, ki so pripravili mnenja. To je storilo osem odborov in kot jaz dobro veste, da se zelo redko zgodi, da osem parlamentarnih odborov pripravi mnenja o enem sklopu poročil. Ti odbori bodo zdaj izmenično imeli besedo. Besedo imate vi, gospa Andrés Barea, v imenu Odbora za mednarodno trgovino.

 
  
MPphoto
 

  Josefa Andrés Barea, poročevalka mnenja Odbora za mednarodno trgovino.(ES) Gospod predsednik, Odbor za mednarodno trgovino je eden od osmih odborov, ki so bili vključeni, in rada bi se zahvalila njegovim članom za prispevke k poročilu.

Okrepitev enotnega trga je eden od ciljev strategije Evropa 2020, ki temelji na rasti. Evropska unija je glavni mednarodni akter. Na globaliziranem trgu mora EU premagovati izzive, s katerimi se spopada.

Izziv na mednarodnem trgu za podjetja, naša podjetja, je razviti visoka pričakovanja in velike priložnosti, nosijo pa tudi socialno odgovornost: socialno rast z jamstvi za delavce in javne storitve.

Sprejeli smo tudi zavezo z državami v razvoju: boj proti revščini je razvojni cilj tisočletja. V prihodnosti morajo naša industrija in podjetja temeljiti na znanju in moramo se boriti proti ponarejanju na področju intelektualne lastnine.

Braniti moramo naša podjetja v skladu z merili raziskav in razvoja ter socialnimi merili kot tudi naše tuje interese, za evropske državljane in tiste zunaj Evropske unije.

 
  
MPphoto
 

  Diogo Feio, poročevalec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve.(PT) Gospod predsednik, najprej bi rad izkazal spoštovanje komisarju Barnierju, predstavniku Sveta in zlasti mojim kolegom v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov.

V imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve bi rad poudaril pomen poročil, o katerih danes tu razpravljamo, v katerih močno odmeva duh poročila gospoda Montija z zamislijo o spodbujanju uspešnega liberalnega gospodarstva, konkurence in dinamičnega, inovativnega trga.

Te poti nas vodijo do točke, kjer lahko strategija Evropa 2020 dejansko preseže pobudo na papirju in postane realnost ter podpira mala in srednje velika podjetja, ki so glavni delodajalci v evropskem gospodarstvu, in podjetja na splošno ter ustvari zamisel o trajnostni rasti v gospodarstvu, ki lahko vse bolj temelji na notranjem trgu, gospodarskem upravljanju, ki dejansko deluje, in načeloma na zamisli o pravi rasti za naše gospodarstvo.

 
  
MPphoto
 

  Raffaele Baldassare, poročevalec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pomen akta za enotni trg je v njegovi želji, da izpolni potrebe trga, olajša dostop in sodelovanje vseh vključenih: podjetij, potrošnikov in delavcev. Glede na ta velikopotezni cilj sem zadovoljen s posegi, ki jih predlaga gospod Barnier, in z navedbami tega parlamenta.

Po mojem mnenju so nekatere prednostne naloge nujne za dosego ciljev, ki jih je predlagala EU, zlasti: izboljšanje dostopa malih in srednje velikih podjetij na domačem trgu, zmanjšanje njihovih upravnih obveznosti in olajšanje njihove udeležbe v razpisih za naročila, odpravljanje vseh ovir za razvoj elektronskega poslovanja ter podpiranje in financiranje inovacij, predvsem z izdajo obveznic za projekte Evropske unije, zlasti na področju energije, prometa in telekomunikacij.

Končno pa lahko tisto, kar je po mojem mnenju cilj tega akta, namreč oblikovanje socialno tržnega gospodarstva na podlagi rasti, konkurenčnosti in trajnosti, dosežemo samo s povezavo razvoja in podpore poslovnega sveta s cilji strategije Evropa 2020 na področju zaposlovanja.

 
  
MPphoto
 

  Liisa Jaakonsaari, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(FI) Gospod predsednik, Jacques Delors se je motil, ko je trdil, da se ni mogoče zaljubiti v enotni trg, saj je bilo v razpravi o tej temi izraženih toliko gorečih čustev.

Pristop Komisije je bil velikopotezen in v teku so nekateri zelo pomembni projekti: evropski patent, skupni energetski trg in tako dalje. Eno vprašanje pa ostaja pereč problem: socialni prispevek poročila je zelo majhen. Na primer, komaj kaj vsebuje o napotenih delavcih, opis dobrodelnih storitev in socialne klavzule, povezane z enotnim trgom, pa je žal zelo ohlapen.

Ne razumem, zakaj veljajo trdnejše in celovitejše socialne pravice predvsem za težavo. Rada bi vse spomnila, da so v nordijskih državah trdnejše socialne pravice uspele združiti visoko stopnjo konkurenčnosti s produktivnostjo. Ali ni to mnogo pametnejši pristop, komisar?

 
  
MPphoto
 

  Jürgen Creutzmann, poročevalec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve.(DE) Gospod predsednik, gospod Barnier, rad bi odgovoril na pripombe kolegov poslancev. Namesto socialne klavzule je odbor predlagal, da se razišče vpliv, ki ga bodo imeli ukrepi na notranjem trgu na zaposlovanje. To je mnogo pomembnejše kot uporaba splošnih formul. Če želimo doseči napredek pri notranjem trgu, moramo posvetiti pozornost socialnim vprašanjem in jih poudariti pri vsem, kar počnemo. Zato je posebno pomembna ocena učinka, ki upošteva točno te zahteve.

Rad bi podal še eno pripombo. Presenečen sem bil, ko sem slišal predsednika govoriti o gospodarskem upravljanju, ki se v nemščino še vedno prevaja kot Wirtschaftslenkung. Ta izraz se uporablja tudi za nadzor centralne države nad gospodarstvom. Na enem območju v Nemčiji smo imeli zelo slabe izkušnje z nadzorom države nad gospodarstvom. Prepričan sem, da lahko notranji trg dodatno razvijemo le, če uskladimo vsa naša nacionalna gospodarstva. To je popolnoma jasno. Toda z gospodarskim upravljanjem ne bomo mogli doseči napredka na področju notranjega trga.

Danes razpravljamo o tem, kako lahko zagotovimo dodaten zagon notranjemu trgu. To bi morali storiti že davno, kajti naslednje leto bomo praznovali 20. obletnico notranjega trga. Zato pozdravljam izjavo gospoda Barnierja, v kateri je dejal, da se želi osredotočiti na nekaj posebnih ukrepov, ki še niso bili izvedeni in ki bodo dali nov zagon notranjemu trgu. Notranji trg za vse nas predstavlja ogromno priložnost. Lahko privede do nastanka številnejših delovnih mest, naš cilj pa mora biti najti delo za ljudi. To je najboljša socialna politika, ki jo lahko uvedemo, kajti tisti, ki so zaposleni, bodo tudi pridobili samospoštovanje. Zato moramo storiti vse, kar je v naši moči, da zagotovimo napredek na tem področju.

Potrebujemo uravnotežen sveženj ukrepov, ki prinaša prednosti za podjetja in državljane. Po eni strani želimo, da bi imela predvsem srednje velika podjetja večjo korist od notranjega trga kot v preteklosti. Zato nujno potrebujemo patentni sistem EU, ki jim bo omogočal, da končno zaščitijo in prodajajo svoje inovativne proizvode v celotni Evropi po razumni ceni. Poleg tega podjetja potrebujejo več sredstev za razvoj inovacij. Evropski trg tveganega kapitala je le eden od številnih ukrepov, ki se lahko uvedejo. Tudi poenotenje davka na dodano vrednost in davčne osnove za podjetja, o katerem razpravljamo zdaj, bo spodbuda za notranji trg.

Po drugi strani pa moramo uvesti tudi določene ukrepe, ki bodo okrepili zaupanje državljanov v notranji trg. Izboljšati moramo priznavanje poklicnih kvalifikacij, če je mogoče z evropsko poklicno izkaznico. To bo olajšalo delo v drugi državi članici in ustvarilo večjo mobilnost državljanov znotraj evropskega notranjega trga.

Potrebujemo tudi organizacijo za nadzor evropskega trga, in to bi rad poudaril, kajti državam članicam kar ne uspe uveljaviti dokumenta v praksi. Ne želimo, da se na notranjem trgu prodajajo nevarni proizvodi.

Če lahko ta predlog sprejmemo z veliko večino, bomo lahko zagotovili nov zagon notranjemu trgu.

 
  
MPphoto
 

  Francesco De Angelis, poročevalec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, če želimo povrniti zaupanje v trg, moramo dati prednost potrebam potrošnikov, delavcev in podjetij.

Če želimo okrepiti pravice državljanov, delavcev in uporabnikov javnih storitev, je treba znatno pozornost posvetiti zagotavljanju socialne razsežnosti prihodnjega enotnega trga. Rast, razvoj in socialna ozaveščenost morajo iti z roko v roki. Gospodarska rast mora služiti državljanom.

S tega stališča vsebuje sveženj predpisov o standardih za podjetja nekaj dobrih predlogov, vključno z akcijskim načrtom za večji dostop malih in srednje velikih podjetij do kapitalskih trgov in novih linij financiranja za inovativna podjetja in regionalni razvoj. Mala in srednje velika podjetja so srce našega gospodarstva in gonilo rasti notranjega trga. Gospod predsednik, mi moramo zagotoviti te cilje, če se želimo izkopati iz krize in spodbujati nov model razvoja, trajnostne rasti in novih kakovostnih delovnih mest.

 
  
MPphoto
 

  Sophie Auconie, poročevalka mnenja Odbora za razvoj podeželja.(FR) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, gospe in gospodje, eno stvar bi rada povedala, besedo, ki je morda povsem v nasprotju s sedanjimi gospodarskimi razmerami, vendar jo je treba zato še bolj poudariti. Ta beseda je „velikopoteznost“. velikopoteznost za notranji trg, komisar, velikopoteznost za Evropo, velikopoteznost, da državljanom dokažemo, da je evropsko povezovanje korak naprej v smeri njihovih pravic, pravic, ki jih imajo kot delavci, potrošniki, turisti, vendar še splošneje kot posamezniki. Rada bi izrazila spoštovanje gospodu Barnierju, ki pooseblja to velikopoteznost prek vseh projektov, ki jih želi izvesti.

Kot poročevalka mnenja parlamentarnega Odbora za razvoj podeželja pozdravljam omenjene zamisli: potrebo po posebnem ukrepu za regije s posebnimi geografskimi značilnostmi, kot so najbolj oddaljene regije, oblikovanje evropskega patenta za podjetja in evropskega statuta za fundacije, vzajemne družbe in tudi združenja, izdajo obveznic za financiranje posebnih projektov in potrebo po spodbujanju trajnostnega razvoja na notranjem trgu.

 
  
MPphoto
 

  Piotr Borys, poročevalec mnenja Odbora za pravne zadeve.(PL) Gospod predsednik, ciljev strategije Evropa 2020 ne bomo dosegli niti ne bomo naredili gospodarstva bolj inovativnega in konkurenčnega, če enotnega trga ne bomo obravnavali celostno. Zato bi se rad zahvalil komisarju Barnierju za zelo celovit pristop k enotnemu trgu in profesorju Mariu Montiju za odlično poročilo.

Izpostavil bi rad štiri pomembne vidike. Prvič, evropski patent, ki bi se lahko uvedel naslednje leto, z drugimi besedami, ob 20. obletnici uvedbe enotnega trga. Drugič, potrebo po resni obravnavi avtorskih pravic, kajti te predstavljajo veliko upanje in priložnost za razvoj ustvarjalnega trga in ta vidik trg moramo skupno urediti. Pri tem imam v mislih zlasti skupen sistem upravljanja avtorskih pravic in resno obravnavo del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ter tudi zmanjšanje bremena malih in srednje velikih podjetij. To zajema zelo posebne korake, kot so: poenostavitev računovodstva, zaščita blagovnih znamk, evropski statut za fundacije in predvsem možnost medsebojne povezave poslovnih registrov. Če uvedemo ukrepe na področjih, ki sem jih naštel, upam, da bo lahko 20 milijonov malih podjetij učinkovito in svobodno delovalo na enotnem evropskem trgu.

 
  
MPphoto
 

  Toine Manders, poročevalec mnenja Odbora za pravne zadeve.(NL) Gospod predsednik, to pomeni, da lahko za minuto ali dve posežem v čas za govor gospoda Lehneja. Komisarju in vsem drugim bi se rad zahvalil za razpravo, ki smo jo imeli tu. Nisem pa slišal, da bi kdo omenil več zadev, ki so po mojem mnenju izjemno pomembne in sem jih vključil v poročilo. Upam, da nam jih bo komisar pomagal uresničiti.

Profesorja Montija kujemo v zvezde, toda njegova ugotovitev je bila, da je prenos direktive glavna težava, ki vpliva na notranji trg. Pravi, da se moramo bolj posvetiti predpisom. Moje mnenje glede tega je, da je manj več; naj Evropa da manj zakonodaje. Kar koli dejansko naredimo, moramo narediti enotno, kajti preprečiti moramo, da bi se 27 držav članic zlilo v mešanico, kjer bi vsaka prenesla zakonodajo na različen način, to pa bi ustvarilo ogromne ovire za mala in srednje velika podjetja v smislu dela prek meja.

Še nekaj smo spregledali, gospod predsednik – to je morda naš največji neuspeh –, namreč trženje. Med nami so vrhunski odvetniki. Ustvarjamo odlične zakone. Menimo, da je naša dolžnost izboljšati trg za naše državljane. Toda sami državljani se tega očitno ne zavedajo. Dejansko imamo težavo z grajenjem mostu med njimi in nami. Vešči smo pravnega izrazoslovja, kaže pa, da smo slabi v neposredni komunikaciji z našimi državljani. Obstaja nevarnost – upam, da do tega ne bo prišlo –, da se bomo mi kot Evropska unija vse bolj oddaljevali od državljanov Evrope. Mislim, da se moramo v naslednjih letih zares posvetiti temu, kako bomo pridobivali podporo posameznih državljanov za Evropsko unijo in naše delo, in v to vlagati. Na tem področju je treba veliko narediti in mislim, da moramo v to vlagati in da bi se morali posvetovati z našimi svetovalci za komunikacije o tem, kako to najbolje doseči.

Končno me je prešinilo, da naši državljani ne razlikujejo med Evropsko komisijo, Parlamentom in Svetom. V vsaki državi članici imamo tri predstavnike s tako rekoč zvezanimi rokami, ker delajo za uradne organizacije. Če države članice izražajo negativno mnenje o Evropski uniji, tega nihče ne more izpodbijati. Mislim, da bi bilo smiselno razmisliti o enem samem predstavniku EU v državah članicah – ambasadorju, če želite –, ki bi se navsezadnje lahko odzval na vse negativne izjave o Evropski uniji. S tem bomo preprečili, da bi bilo kot na Titaniku. Na Titaniku so vsi mislili, da je vse v najlepšem redu, prava nevarnost pa je prežala zunaj.

 
  
MPphoto
 

  Wim van de Camp, poročevalec mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. (NL) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil Komisiji in Svetu za uvod danes zjutraj. Pisanje mnenja o notranjem trgu v imenu Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve se mi je zdelo zelo zanimivo.

Mislim, da si notranji trg zasluži široko podporo v Evropskem parlamentu, zlasti v Odboru za državljanske svoboščine, saj je svoboda gibanja v Uniji pomembna, predvsem gibanje oseb, delavcev migrantov in kvalificiranih migrantov, ki jih potrebujemo, da povečamo delovno silo notranjega trga. Toda, gospod predsednik, imamo toliko ciljev, zaenkrat pa smo dosegli tako malo rezultatov.

Zelo sem zadovoljen z 12 vzvodi komisarja Barnierja in upam, da bomo v naslednjih mesecih zadeve lahko pospešili, kajti konkurenca zunaj EU ne bo čakala, da notranji trg EU zapolni vrzel.

 
  
  

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik

 
  
MPphoto
 

  Erminia Mazzoni, poročevalka mnenja Odbora za peticije.(IT) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, gospe in gospodje, mislim, da lahko resnično rečem, da je delo poročevalcev odlično, kot so tudi razveseljive in pomirjujoče besede Komisije in Sveta.

Ta tri poročila ohranjajo duh in daljnovidno spodbudo, ki sta značilna za novo strategijo profesorja Maria Montija za enotni trg, in uspe jim predstaviti enoten namen oživitve enotnega evropskega trga prek 50 ukrepov, ki jih je ta parlament nato ponovil, strnil ali poudaril v 14 prednostnih nalogah.

V okviru teh ukrepov jih je 19 namenjenih temu, da se trg osredotoči na interese državljanov. Menim, da je za pravo in popolno uresničitev enotnega trga pomembno, da se zmanjša vrzel med državljani in enotnim trgom s prizadevanji za povrnitev zaupanja javnosti, spodbujanjem postopka političnega in socialnega povezovanja pred gospodarskim povezovanjem in predvsem z oblikovanjem drugačnega dojemanja enotnega trga za evropske državljane. Mislim, da ukrepi v teh treh poročilih vsebujejo vse te cilje.

(Razprava je bila za nekaj trenutkov prekinjena)

 
Zadnja posodobitev: 7. september 2011Pravno obvestilo