Othmar Karas, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, najlepše se zahvaljujem za informacijo, ki ste nam jo posredovali, gospod Barnier. Lizbonska pogodba je v veljavi že dve leti in prvič imamo trajnostno socialno tržno gospodarstvo kot evropski socialni model. To nam lahko omogoči kvantni skok do gospodarske in socialne unije v Evropi. Pojem notranjega trga mora temeljiti na tem načelu.

Notranji trg obstaja že 20 let, vendar še ni popoln. Imamo strategijo Evropa 2020, ki je ne moremo uvesti brez podpore notranjega trga, in razpravljamo o finančni perspektivi do leta 2020, ki nam ne bo omogočila izvedbe zamisli Evropa 2020 in izpolnitve vseh njenih ciljev, če ne bo zagotovila več sredstev za politične pobude za konkurenčnost, rast, zaposlovanje in socialno solidarnost.

Evro spreminja notranji trg v domači trg. Notranji trg je ključen za rast in zaposlovanje. Vse, kar krepi notranji trg, tudi povečuje konkurenčnost Evrope in s tem njeno neodvisnost. Zato sem zelo vesel, da smo se lotili te pobude, saj je najpomembnejši korak, ki ga lahko stori Evropska unija. Pri vsem tem gre za zagotovitev dostopa malih in srednje velikih podjetij do kapitala. Poskrbeti moramo, da finančna pomoč, ki je na voljo malim in srednje velikim podjetjem, ni le v obliki kreditov in spodbujanja posojil. Preučiti moramo tudi druge pristope.

Pomembno je, da podpiramo sklade tveganega kapitala, projektne obveznice in elektronsko poslovanje, se učinkoviteje borimo proti piratstvu, oblikujemo skupno konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe, uredimo javna naročila in uvedemo štiri svoboščine: prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala. Vse nas čaka veliko dela. Hvala za to pobudo, gospod Barnier.

  Evelyne Gebhardt , v imenu skupine S&D. – (DE) Gospod predsednik, močno upam, da bo mogoče rešiti 200 oseb, ki so v stiski, kajti to je zelo pomembna zadeva. Hvala, da ste nas obvestili o tem.

Gospod Barnier, gospa Győri, gospe in gospodje, člen 3 Lizbonske pogodbe, ki zajema socialno tržno gospodarstvo, predstavlja nov pristop in novo politično nalogo za prihodnost. Seveda moramo zdaj izpolniti to nalogo in na to smo čakali zadnji dve leti. Vesela sem, da je Evropska komisija naredila prvi korak v tej smeri. Zelo vesela sem tudi, da smo v Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu po težkem boju uspeli zagotoviti, da se socialna klavzula vključi v stališče Evropskega parlamenta, ko bomo danes o tem vprašanju glasovali.

To je zelo pomembno vprašanje, ker predstavlja osnovo za socialno kohezijo in nam bo omogočilo, da zagotovimo, da ljudje v Evropski uniji notranji trg dojemajo kot socialno komponento. To je ključnega pomena, če želimo povrniti zaupanje državljanov Evrope v politični sistem v Evropski uniji. Predvsem Komisija mora končno priznati odločilni pomen socialnih pravic na notranjem trgu in poudarek nameniti socialnemu vplivu evropske zakonodaje. Zato je pomembno, da Parlament ponovno opomni Komisijo na socialno klavzulo, ki je vsebovana v Lizbonski pogodbi.

Rada bi se zahvalila gospodu Barnierju, ker nam je zagotovil, da bo to upošteval in šel po tej poti. Lahko računa na polno podporo Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Gospod Barnier, socialna klavzula seveda pomeni tudi, da je treba ustrezno spremeniti direktivo o napotitvi delavcev. To pomeni, da je treba pravico do dela in stavke spoštovati v državah članicah skupaj z vprašanji, ki dejansko zadevajo ljudi, in da je treba te pravice vključiti v politiko notranjega trga Evropske unije brez vsakršnih če-jev in toda-jev ter brez omejitev. To zadeva nas kot socialdemokrate. Če se notranji trg razvije na tej podlagi, vam bomo zagotovili podporo, naša politika pa bo šla v pravo smer.

Seveda so v tem okviru pomembna tudi druga vprašanja. Priznavanje poklicnih kvalifikacij, evropski poklicni potni list in popolna prenosljivost pokojnin v Evropski uniji so vprašanja, ki zanimajo državljane Evrope in ki bodo zagotovila, da bo notranji trg služil ljudem. Točno to mi socialdemokrati vedno govorimo. Gospodarstvo je namenjeno ljudem in ne obratno. Če bomo šli v tej smeri, bomo na pravi poti.

  Morten Løkkegaard, v imenu skupine ALDE. – (DA) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil poročevalcu in poročevalcem v senci za odlično sodelovanje pri teh poročilih. Dobro smo sodelovali in vesel sem tudi zato, ker se je na koncu Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu strinjala s kompromisom. Nenavadno bi bilo videti, če nam ne bi uspelo doseči širokega kompromisa glede teh poročil.

Rad bi omenil tri stvari, ki so bile po mojem mnenju uspeh za Skupino zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo v poročilu, ki sem ga pripravljal, namreč poročilu o upravljanju in partnerstvu na enotnem trgu.

Prva prednostna naloga, ki smo jo vključili, je dejstvo, da morajo voditelji vlad ali držav EU prevzeti politično vodstvo na tem področju. To je nadvse nujen osnovni pogoj, da se dosežejo rezultati in potrebna opredelitev prednostih nalog.

Druga je, da smo poskrbeli, da se osredotočimo na pravilno in pravočasno izvedbo zakonodaje na tem področju. To je bila glavna težava pri direktivi o storitvah, za katero upamo, da se v prihodnosti ne bo ponovila.

Na koncu pa imamo tudi alternativni način reševanja sporov, ki se bo spodbujal na ravni EU, zlasti za potrošnike, ki kupujejo na internetu. Vsa osredotočenost na elektronsko poslovanje na splošno predstavlja tudi velik korak naprej in v tem pogledu je treba omeniti, da smo ravnokar sprejeli tudi direktivo o pravicah potrošnikov, ki kaže v isto smer, kar je seveda še en velik korak v pravo smer.

Na koncu bi rad odločno pozval komisarja Barnierja, da zagotovi tudi spodbujanje obveščanja o tem velikem svežnju o enotnem trgu, ki je zdaj na poti skozi sistem. Po naših dosedanjih izkušnjah, kar zadeva obveščanje o enotnem trgu – enotnem trgu za državljane –, je to nezadostno. Vsi smo odgovorni, vendar bi rad odločno pozval komisarja, če smem, naj si zelo prizadeva za to, da bomo dejansko spodbujali obveščanje, ter da to pospeši, tako da bodo državljani in mala podjetja bolj seznanjeni z dejstvom, da ta odličen paket dejansko obstaja. Pomanjkanje ozaveščenosti o tem se zdaj zdi kot največji problem. Zato toplo priporočam, da spodbudimo obveščanje.

  Emilie Turunen, v imenu skupine Verts/ALE. – (DA) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, v desetletju mojega rojstva, je takratni predsednik Komisije Jacques Delors rekel, da bi moral imeti enotni trg socialno razsežnost. Zdaj, več kot 20 let kasneje, imamo 23 milijonov brezposelnih, pritisk na plače in delovne pogoje ter javne storitve, skoraj 18 milijonov revnih zaposlenih in vse večjo neenakost v Evropi. Obenem izgubljamo delovna mesta in ne vemo zares, kako se bomo preživljali v prihodnosti.

Moramo priti do zaključka, da nas še vedno čaka ogromno dela, kar zadeva vzpostavitev evropske socialne razsežnosti. Gospod Monti je to zadevo obravnaval lani v svojem odličnem predlogu za vse nas. Mislim, da je omenil nadvse ključno točko, ko je dejal, da obstajajo nekatera ozka grla, z drugimi besedami, nekatere kritične točke, ki jih moramo sprejeti in se jih lotiti, če želimo doseči napredek, nekatera od njih pa so socialne in okoljske narave. Dejansko je to po mojem mnenju osrednja zamisel, ki jo moramo povzeti ali ji slediti v bližnji prihodnosti.

Razprava o tem dokumentu v Parlamentu je bila razmeroma težaven proces, vendar sem zelo vesela, da lahko danes na zasedanju Parlamenta podamo naše priporočilo glede tega, kako naj bi se nadaljevalo delo Komisije in gospoda Barnierja.

Rada bi omenila tri točke, ki so za nas v Skupini Zelenih/Evropske svobodne zveze zelo pomembne in tvorijo prav osrednja sporočila. Prvo sporočilo danes je, da želimo zelen enotni trg. To naj bi med drugim dosegli z inovacijami ter uporabo javnih razpisov in naročil, s čimer bi aktivno spodbujali preobrazbo v zeleno gospodarstvo. To bi dosegli tudi z uvedbo okoljskega odtisa za izdelke in z iskanjem finančnih instrumentov, ki bi lahko omogočili izvajanje teh zelenih naložb, vključno z evroobveznicami, ki naj bi pokrile naše velike zahteve po naložbah v povezavi s preobrazbo v zeleno gospodarstvo. Drugo današnje sporočilo, ki ga posredujemo, je, da želimo socialni enotni trg. To med drugim pomeni, da želimo osnoven in temeljit socialni pregled zakonodaje, preden je predložena, in tudi, da želimo navedbo socialne politike – to je izraz, za katerega smo se dogovorili v zadevni zakonodaji o enotnem trgu, ki nas bo spominjal na obveznosti, ki nam jih nalaga Lizbonska pogodba glede temeljnih socialnih pravic.

Naše tretje sporočilo je, da želimo enotni trg potrošnikov, ki med drugim zajema velikopotezne pobude, nadzor trga in pravice potnikov.

To je torej odličen dokument, ki ga Zeleni danes lahko podpremo. Želela bi si, da bi bil nekoliko jasnejši v svojih sporočilih in da bi nam omogočil sanje o tem, da lahko Evropa povede svet na področju socialne pravičnosti, novih delovnih mest in prehoda na zeleno gospodarstvo. Verjetno nas v tem pogledu čaka še dolga pot, vendar mislim, da je to dober začetek.

  Malcolm Harbour, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, v veliko zadovoljstvo mi je, da lahko pozdravim odlična poročila vseh treh poročevalcev in da se lahko zahvalim vsem poslancem – ne samo tistim v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, temveč tudi tistim v številnih drugih odborih, ki so zastopani tu, ki so se nam pridružili pri velikem podvigu.

Kakovost prispevkov iz vseh političnih skupin kaže, kako zelo se zanimamo za to temo. Imeli smo živahne razprave in utemeljitve, toda druži nas skupen cilj, saj želimo, da bi konkurenčno gospodarstvo enotnega trga delovalo, da bi konkurenčno gospodarstvo socialnega trga delovalo in da bi bilo to dvoje povezano. To smo do zdaj dosegli.

Zgodovina tega pomembnega projekta, ki ste jo mnogi omenili, se je začela z delom profesorja Montija, za kar se mu zahvaljujem, in z željo mojega odbora – in rad bi se zahvalil vsem koordinatorjem zlasti za podporo in energijo, ki so jo vložili v to –, da se pove, da je Parlament potreboval tudi odgovor na to. Zdelo se nam je, da se zaključek osnovnih temeljev strategije EU 2020 za pametno rast, delovna mesta in inovacije – enotni trg – ni zares odražal kot politična prednostna naloga. Lahko smo sodelovali s komisarjem – in tu se zahvaljujem Michelu Barnierju, ki je izkoristil priložnost za sodelovanje z nami –, da smo to izrazili kot politično prednostno nalogo v obliki akta za enotni trg.

To je bil pravi uspeh za Parlament. To je nauk, kako lahko odbori z medsebojnim sodelovanjem uporabijo svojo pristojnost za dajanje političnih pobud, da to gibanje pomaknejo naprej, kajti če ne bi bilo Parlamenta, danes ne bi bili tukaj. Navdušen sem, da je Martin Schulz tukaj – edini vodja skupine tukaj –, in ga toplo pozdravljam. Upam, da se bo iz tega nekaj naučil za prihodnje delo, ki ga bo morda opravljal v tem parlamentu.

Ob razmišljanju o tem, kaj vsebuje to poročilo, pride na misel več sporočil. Najprej so mnogi kolegi dejali, da smo na področjih, kot so predvsem blago in storitve, opravili veliko dela, vendar to ni dovolj znano; ljudje tega ne izkoriščajo. Obstajajo tudi področja, ki jih res moramo razviti. Nekatera so zajeta v strategiji EU 2020, inovacije in digitalna omrežja. Zelene tehnologije se premalo odražajo, čeprav nekatere niso primerne za svoj namen.

Zelo sem bil vesel vaših besed o javnih naročilih, spremeniti pa je treba tudi vzajemno priznavanje. Pri tem bomo sodelovali, toda danes smo ustvarili okvir in temelje, na katerih moramo to premakniti naprej. Ponovno bi se rad zahvalil vsem vam, ki sodelujete pri velikih prizadevanjih v imenu vseh evropskih državljanov.

(Govornik se je strinjal, da sprejme vprašanje na podlagi modrega kartončka v skladu s členom 149(8))

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, rada bi zastavila vprašanje gospodu Harbourju, kolegi poslancu za West Midlands v Združenem kraljestvu. Veliko je govoril o vključenosti v Evropsko unijo in vplivu le-te; pravzaprav je predsednik enega najbolj vplivnih odborov v Evropskem parlamentu – Odbora za enotni trg. Dejansko je edini konzervativni poslanec Evropskega parlamenta, ki je predsednik odbora. Pred kratkim je predložil pisno izjavo v podporo malim podjetjem, vendar je zbral komaj nekaj več kot 200 podpisov. Je to stopnja njegovega vpliva? Ali je morda samo evrofil v preobleki evroskeptika v nepomembni skupini ECR, ki znova in znova zavaja britansko javnost.

  Malcolm Harbour (ECR). – Gospod predsednik, gospa Sinclaire in jaz zastopava regijo Združenega kraljestva, delovna mesta in prihodnost njenih državljanov pa so odvisni od enotnega trga. Ves čas delam z malimi podjetji in lahko ji povem, da mala podjetja v Midlandsu, ki dobavljajo velikim podjetjem v avtomobilski industriji čisto blizu najinih domov, sedaj delajo nadure zaradi novih priložnosti, ki smo jih ustvarili zanje z okvirom, ki jim omogoča, da napadejo trg s 500 milijoni ljudmi – tako veliko območje.

Niti najmanj se ne opravičujem za delo, ki ga opravljam tu. Želim si, da bi bili drugi ljudje bolj konstruktivni in da bi opravljali pravo delo za svoje lokalne državljane, namesto da se pridejo sem samo pritoževat.

(Aplavz)

  Kyriacos Triantaphyllides, v imenu skupine GUE/NGL. – (EL) Gospod predsednik, komisar, zelo sem užival v vajinem današnjem govoru. Toda naše mnenje je, da se Komisija drži filozofije, na kateri temelji lizbonska strategija, ki glede na uradno stališče Komisije ni uspela izpolniti svojih ciljev.

Strategija za enotni trg mora najprej pojasniti svoje vizije in na novo opredeliti svoje prednostne naloge, tako na teoretični kot praktični ravni, da bo dovolj prepoznavna za javnost. Mislimo, da je trg koristen, da ima svoje prednosti, toda ni sam po sebi socialni model. Socialno razsežnost je treba opredeliti kot glavno prednostno nalogo in nova agenda za enotni trg mora biti oblikovana tako, da izboljšuje socialno pravičnost. V svobodni tržni družbi ne more biti vse naprodaj. Javne gospodarske službe, javne zdravstvene storitve in storitve gospodarskega pomena ne bi smele biti zajete v zakonu o konkurenčnosti ali zakonodaji o enotnem trgu. Univerzalen dostop do izvedljivih javnih storitev visoke kakovosti je ključno politično vprašanje. Obenem ne smemo potisniti na stran temeljnih pravic, kot je pravica do sindikalne dejavnosti.

  Matteo Salvini, v imenu skupine EFD. – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, ne bom imel še enega govora o posameznih točkah. Zastopam koalicijsko partnerico v vladi ene od ustanovnih držav Evropske unije, namreč Severno ligo. Ne gre za boljše komunikacije – slišal sem kolega govoriti o ambasadorju komunikacij v primeru napada na dejavnosti Evropske unije –, temveč za vključevanje ozemelj.

Cenimo te tri ukrepe. Imajo pozitivne vidike in vidike, ki jih je treba izboljšati, za katere smo kot skupina vložili spremembe. Temeljni dejavnik je vključenost, kajti Italija se razlikuje od Finske in Portugalske. Pomembno je, da bi to morala biti priložnost in ne nekaj vsiljenega, kar so nekatere direktive v preteklosti pogosto postale.

Previdni moramo biti, ko tiste države, ki ne upoštevajo smernic, obravnavamo kot kršiteljice, kajti če ne morejo spoštovati smernic, to verjetno ni kar tako, temveč zato, ker teh direktiv ni mogoče enakomerno uvesti v 27 državah.

Enotni trg je naš cilj. Ni cilj, temveč sredstvo, in zato je za mala in srednje velika podjetja in potrošnike pomembno, da je proces v osnovi konkreten, da ne gre za načelne izjave, ampak konkretne ukrepe, ki se začnejo s temi dvanajstimi točkami, in drugič, potrebna je prava vključenost vlad in ozemelj, sicer tvegamo, da bomo vzpostavili še en okvir, ki ga ljudje in proizvajalci ne bodo sprejeli kot dobrodošlega. Noben ambasador komunikacij ne more ugotoviti, ali je direktiva ali enotni trg primeren za socialno in produktivno tkivo, ki ga mora sprejeti.

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, kar zadeva pravilnost postopka, pravilnik kot prvo navaja, da če želi poslanec tega parlamenta opozoriti na pravilnost postopka, mora predsednik to omogočiti, in jaz sem želela opozoriti na pravilnost postopka.

Ti modri kartončki poslancu omogočajo, da drugemu poslancu postavi vprašanje. Če se poslanec ne zmeni za vprašanje, mislim, da mu morate vi, gospod predsednik, naročiti, da odgovori na to vprašanje.

Moje vprašanje je bilo preprosto: kako je vpliv gospoda Harbourja pripomogel k sprejetju njegove pisne izjave, ki ni pridobila potrebnega števila podpisov?

  Predsednik. – Naš cenjeni kolega gospod Harbour je odgovoril. Vsak si lahko po svoje razlaga ta odgovor kot bolj ali manj popoln. Vam se morda zdi pomanjkljiv, drugim pa morda popoln. Toda razprava se tu konča. Tako pomembne teme ne moremo spremeniti v dvostransko razpravo med vami in gospodom Harbourjem.

  Laurence J.A.J. Stassen (NI) . – (NL) Gospod predsednik, naj začnem s pozitivnimi stvarmi. Poročila, ki so pred nami, vključujejo mnoge dobre predloge, na primer napredek na področju direktive o storitvah, evropski patent in obravnavo prekomernih stroškov gostovanja. To so stvari, ki bodo vplivale na ključno vprašanje notranjega trga in pomagale posameznim državljanom in podjetjem, da se pomaknejo naprej.

Na žalost moram povedati tudi, da obstajajo mnoge druge pobude, ki gredo daleč prek cilja notranjega trga. Nekaj jih bom omenila: podnebni cilji in cilji glede CO2, socialnoekonomska enakost, pošteni delovni pogoji in seveda večja solidarnost: se pravi, program socialnoekonomske prerazporeditve, za katerega se bo nedvomno porabilo več denarja. Vsi ti predlogi imajo socialističen priokus in kolikor vidimo, nobeden od njih ne sodi v okvir pristojnosti Evrope in vsekakor nima nobeden od njih nič opraviti z notranjim trgom. Utopično je misliti, da je mogoče razlike v Evropi izbrisati s socialnoekonomskimi posegi. Namen notranjega trga ni nikoli bil ustvariti vseobsegajočo enakost v Evropi.

Gospod predsednik, delegacija nizozemske Stranke za svobodo (PVV) bi raje imela notranji trg, ki se osredotoča na osnovno vprašanje, ki je spodbujanje svobode in gospodarskega sodelovanja. Lotite se dela na teh dveh področjih, za kar je že skrajni čas, in se znebite vseh nepotrebnih pobud. Za PVV je vizija notranjega trga, ki se razširja tukaj, preveč oddaljen most.

  Róża, grofica von Thun Und Hohenstein (PPE). – Gospod predsednik, rada bi povedala komisarju, da smo se med pripravljanjem poročila o vašem bogatem dokumentu tako kot vi ves čas zavedali, da je namen enotnega trga služiti Evropejcem. Morda je točno to razlog, da so bila pogajanja med različnimi političnimi skupinami o končni obliki besedila tako težka. Strinjam se z njimi, da smo lahko zelo čustveni glede enotnega trga, tudi če se ne zaljubimo vanj.

Res je dobro, da Evropski parlament danes pošlje jasen signal Komisiji in Svetu v obliki 15 prednostnih predlogov, in jaz osebno sem zadovoljna, da smo poudarili pomen mobilnosti naših državljanov. Boljši dostop do bančnih storitev; lažje prepoznavanje poklicnih kvalifikacij; popolna prenosljivost pokojnin: to so področja, na katerih državljani potrebujejo rešitve, da lahko v svojem življenju študirajo, delajo in vlagajo v različnih državah članicah.

Evropejci od nas pričakujejo konkretne ukrepe za konkretne potrebe in te moramo zagotoviti. Vzemimo na primer cene za glasovno in podatkovno gostovanje. Skrajni čas je, da prenehajo ovirati mobilnost Evropejcev na tej celini – naši celini brez notranjih meja. To vprašanje se obravnava tudi v dokumentu, o katerem bomo glasovali danes.

Na koncu Evropski parlament predlaga zamisel o organizaciji letnega foruma o enotnem trgu, ki naj bi omogočil pristno razpravo z državljani. Zame je to ključen način vključitve evropskih državljanov v reformo enotnega trga ob njegovi 20. obletnici in ob tem dogodku nam vsem želim veliko uspeha.

  Mitro Repo (S&D). – (FI) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, eden od razlogov za težave enotnega trga je slabo upravljanje. Trenutno neopravičljivo veliko število direktiv predolgo čaka na nacionalno izvajanje. Mnogo preveč jih je bilo izvedenih nezadovoljivo ali nepravilno.

Države članice morajo same prevzeti odgovornost za uspešno delovanje enotnega trga. Skupna pravila, ki se ne spoštujejo na noben oprijemljiv način, nimajo vrednosti. Ena od nevarnosti je v neenakosti državljanov EU. Pravice in obveznosti morajo biti enake za vse državljane in podjetja EU.

Po mojem mnenju poročilo gospe Kalniete ne poudarja dovolj, kako pomembna je vloga Evropskega parlamenta. Skladno z Lizbonsko pogodbo mora biti vloga Parlamenta kot zakonodajalca enakovredna vlogi Sveta. Prepričan sem, da bo ponovni zagon enotnega trga temeljil na enakovredni udeležbi in tesnem sodelovanju vseh institucij EU. Samo s skupnim delovanjem lahko dosežemo cilje, ki so bili prvotno zastavljeni za enotni trg. Ti cilji so: spodbujanje konkurenčnosti, socialno tržnega gospodarstva in trajnostnega razvoja.

V govoru na včerajšnjem zasedanju je gospod Schulz odločno dejal, da ne predsednik Komisije ne predsednik Evropskega sveta nimata pravice omalovaževati vloge Parlamenta. Verodostojnost politike EU in prihodnost Evropske unije sta končno odvisni od učinkovite demokracije. Legitimnost dela Parlamenta zagotavlja 500 milijonov evropskih volivcev na neposrednih nacionalnih volitvah. Oni so med najpomembnejšimi vplivnimi ljudmi, akterji in nosilci odločanja v Evropi. Tudi uspešno delovanje enotnega trga in prihodnost Evropske unije sta odvisna od tega, kako se bodo obnašali in kakšne odločitve bodo sprejeli.

  Olle Schmidt (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, EU je vsekakor več kot samo enotni trg, toda brez enotnega trga ni EU. Enotni trg je naše najpomembnejše orodje, da izvlečemo EU iz gospodarske krize.

Zato ni navzkrižja med tistim, kar je dobro za državljane Evrope, in tistim, kar je dobro za evropska podjetja. Vsi bodo zmagovalci, če nam uspe odstraniti preostale ovire za prost pretok ljudi, blaga, kapitala in storitev. Enotni trg je še vedno daleč od popolnega in predvsem storitveni sektor je treba prenoviti in izboljšati. To velja tudi za digitalni trg, da bomo lahko poželi koristi dinamičnih učinkov prostega gibanja.

Eden od temeljnih kamnov enotnega trga je evro. Skupna valuta ustvarja stabilnost za podjetja, ki jim ni treba skrbeti zaradi menjalnih tečajev. Evro poenostavlja trgovanje prek meja. Če bi evro uvedli v celotni EU, tudi v moji državi, na Švedskem, bi to seveda spodbudilo in okrepilo Evropo ter dalo enotnemu trgu dodatno moč. Imeli bi več delovnih mest in večjo blaginjo.

Mimogrede, gospod predsednik, povsem podpiram pripombe gospoda Malcolma Harbourja.

  Pascal Canfin (Verts/ALE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, mislim, da se mnogi kolegi poslanci spominjajo, da ozadje tega svežnja za enotni trg izhaja iz poročila gospoda Montija in da je slednje priporočalo pomemben kompromis med tistimi, ki zagovarjajo več konkurence, če lahko tako rečem, in tistimi, ki zagovarjajo to, da se večji pomen pripiše socialnim, okoljskim in davčnim vidikom.

Mislim, da smo tu v Parlamentu – in če besedila ne bodo raztrgana na glasovanju, ki bo čez nekaj ur na plenarnem zasedanju – uspeli najti ta kompromis, tudi v 14 predlogih, ki so nastala iz celotnih treh poročil. Vem tudi, da imate v kolegiju komisarjev razprave, da bi ugotovili, katere osrednje teme boste obdržali, in seveda bomo veliko pozornosti namenili temu, ali se bo to ravnovesje, ki je vzpostavljeno v Parlamentu in ki si ga je želel gospod Monti, povzelo in razširilo na 12 osrednjih projektnih tem, ki ste jih omenili.

Rad bi izpostavil tri točke, ki se mi zdijo posebno pomembne, poleg tistega, kar je gospa Turunen pred kratkim povedala v imenu Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze. Prvi vidik zadeva konkurenco. Vprašanje enotnega trga je ugotoviti, v kaj lahko osredotočimo konkurenco. Ali osredotočimo konkurenco v inovacije, proizvode ali v pravila, prek okoljskega dampinga ali socialnega dampinga? Mislim, da smo dejansko dosegli ravnovesje tu v Parlamentu – in upam, da ga lahko prenesete v Komisijo –, kar pomeni, da pravimo „da“ večji konkurenci prek inovacij, „da“ več kapitalskim naložbam, pa tudi „da“ socialni klavzuli, „da“ okoljskim standardom, ki zagotavljajo, da konkurenca ne vodi v regulativni damping. To sta dva vidika, ki sta po mojem mnenju temeljna za naš kompromis.

Druga točka, ki bi jo rad poudaril, zadeva z davkom povezane vidike. Ko ste v prvi različici akta za enotni trg predlagali konsolidirano davčno osnovo za pravne osebe za multinacionalna podjetja, to ni bil neobvezni predlog: z drugimi besedami, ta konsolidirana davčna osnova bi veljala za vsa podjetja. V predlogu, ki ga je Komisija izdala pred kakšnimi 10 dnevi, je to neobvezen ukrep: z drugimi besedami, namesto da bi gradila vidik enotnega trga, ga Komisija ruši. Dodali boste nov sistem, dodali boste plast zapletenosti, dodali boste regulativno arbitražo, namesto da bi ustvarili davčno uskladitev. Predlog, ki ga je vložila Komisije pred dvema tednoma, je povsem v nasprotju s tem, kar želimo v Parlamentu, in z vašim predlogom.

Zadnja točka, ki jo želim zelo hitro poudariti, je pojem vzajemnosti, v natanko enakem smislu, kot ste to storili vi. Enotni trg zajema 500 milijonov ljudi; to je gospodarski subjekt, vendar tudi političen subjekt, ki nam mora zagotoviti večji vpliv pri oblikovanju globalizacije.

  Edvard Kožušník (ECR). – (CS) Gospod predsednik, rad bi se zahvalil komisarju za njegovih 12 ukrepov za akt za enotni trg in ker ga je navdihnilo poročilo Maria Montija, vendar bi rad omenil ime nekoga, ki je pri tem pomemben, s čimer se zagotovo strinjamo vsi mi, ki smo se ukvarjali z dejavnostmi notranjega trga v Odboru za notranji trg in varstvo potrošnikov, in to je ime Malcolma Harbourja.

Njegovo ime je zagotovo eno najpomembnejših na današnjem zasedanju. Komisar ne bo užaljen, saj je sedel z nami v odboru, ko je Malcolm Harbour podal pobudo za notranji trg, pobudo, ki je ponovno odprla celotno razpravo o notranjem trgu, in vsi – ne glede na politično pripadnost, bodisi socialisti, zeleni, liberalci ali sami evropski konzervativci in reformisti –, rekel bi skoraj vsi, so podprli to zamisel, zato želim omeniti ime Malcolma Harbourja. Mislim, da se moramo zdaj boriti proti gospodarskemu nacionalizmu, in čas je le eden od naših sovražnikov v tem boju. Kar zadeva pomanjkanje časa, polagam svoje upe na komisarja Barnierja, da bo lahko teh 12 ukrepov spremenil v zakonodajne ukrepe.

  Eva-Britt Svensson (GUE/NGL). – (SV) Gospod predsednik, gospa Győri je na začetku svojega govora dejala, da potrebujemo gonilno silo gospodarstva. To res potrebujemo, vendar bi rada dodala, da potrebujemo tudi gonilno silo socialne pravičnosti in trajnostne družbe. Socialnih pravic ne smemo nikoli dojemati kot ovir. Nasprotno, so osnovni pogoj za trajnostno in socialno gospodarstvo ter rast. Nihče ni omenil zamisli nove strategije za davek na dodano vrednost. To bom storila jaz, saj imamo v različnih državah članicah različne predpise o DDV. Švedska, na primer, velik del svojega sistema socialnega varstva financira s predpisi o DDV. Zaradi zakonodaje EU že imamo težave, saj nam EU ne dovoli, da bi bile nevladne organizacije oproščene DDV. To vpliva na vse prostovoljne organizacije, na primer tiste, ki zagotavljajo dejavnosti za otroke in mlade. Mora nam biti dana pravica, da se sami odločamo o teh predpisih o DDV.

  Oreste Rossi (EFD). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, oblikovanje enotnega trga je eden od ciljev Evropske komisije v odziv na gospodarsko krizo.

Vsa tri poročila imajo pozitivne in negativne vidike. Strinjamo se z uporabo novih tehnologij, elektronskega poslovanja in inovacij za spodbujanje rasti podjetij in povečanje konkurenčnosti. Da bi spodbudili oblikovanje trga za Evropejce, mora biti boljše usklajevanje trgovske dejavnosti prednostna naloga, da se bo nadzorovalo blago iz tretjih držav. Oblikovanje skupnega enotnega trga je lahko le priložnost za gospodarsko rast, saj izpolnjuje merila preglednosti in večje vključenosti regionalnih okoliščin.

Še vedno obstajajo težave, kot sta podelitev posebnega pooblastila predsedniku Komisije kot nadzorniku enotnega trga ter pomanjkanje zaščite malih in srednje velikih podjetij in njihovih zaposlenih. Če želimo podpreti evropsko gospodarstvo, moramo ustaviti selitev podjetij.

  Csanád Szegedi (NI). - (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, v bistvu se lahko strinjamo s poročilom, ki je pred nami. Vprašanje pa je, kolikšen pomen mu lahko zares pripišemo. Hočem reči, prost pretok ljudi in kapitala so načeloma lepe besede, toda kaj od tega so Madžari do sedaj videli? Videli so, da lahko zahodna prestolnica pride v vzhodno Evropo, iz vzhodne Evrope pa gredo lahko na zahod samo ljudje, torej obstaja samo prost pretok ljudi. Nemogoče si je predstavljali, mar ne, da bi madžarski ali morda češki ali poljski podjetniki kupili, na primer, nemško podjetje Volkswagen ter ga nato zaprli, da bi ustvarili svoj trg. Nasprotno pa so nemški, francoski in britanski podjetniki to storili Madžarski, ko so odpravili industrijo sladkorja, živilsko industrijo, industrijo konzerviranja in tekstilno industrijo v državi. Leta 2004 so se celo zavzemali, da se pridružimo Evropski uniji, ker bi madžarski podjetniki potem lahko odprli slaščičarne na Dunaju. Madžarski podjetniki ne le, da ne morejo odpreti slaščičarn na Dunaju, ne morejo jih odpreti niti v majhni vasi. Zato je treba ponovno vzpostaviti živilsko industrijo, tekstilno industrijo in industrijo konzerviranja tudi v vzhodni Evropi, da bomo lahko člani, spoštovani člani Evropske unije z enakimi pravicami.

  Andreas Schwab (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospod Barnier, gospe in gospodje, rad bi se iskreno zahvalil vsem v Evropskem parlamentu in Evropski komisiji, ki so sodelovali pri tem skupnem poročilu.

Pred skoraj 20 leti je bil z Enotnim evropskim aktom ustanovljen notranji trg. Od takrat je bilo nedvomno doseženo veliko, toda postopek je kot tekma na 100 metrov. Zadnjih nekaj metrov je najtežjih in najbolj napornih. Dejstvo, da nam je gospod Barnier v posvetovanju z drugimi komisarji predstavil neverjetno usklajen pristop k zadnjim nekaj metrom v tekmi proti notranjemu trgu, je še toliko bolj dobrodošlo. V preteklosti ni bil dosežen ustrezen napredek ne na enem ne na drugem področju, ravno zato, ker strategije niso primerno preverili razni generalni direktorati in Komisija, da bi zagotovili njeno skladnost. Sodelovati moramo v vseh skupinah v Evropskem parlamentu in s Komisijo, da bi zagotovili, da se te razmere spremenijo.

Ključni element zadnjih nekaj metrov tekme za notranji trg, končni finiš, kot mu rečem, je vodilno načelo socialno tržnega gospodarstva, kar pomeni, da se resno jemlje pravice zaposlenih, podjetij, državljanov in vseh, ki sodelujejo v poslovnem svetu, ter zagotovi, da lahko dosežemo pošteno ravnovesje med različnimi državami članicami in tudi med različnimi interesi zainteresiranih strani. Mislim, da so kompromisi, ki smo jih dosegli v različnih skupinah, zelo blizu temu načelu.

Kljub temu, gospod Barnier, bi rad poudaril, da se je Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) znotraj vseh odborov dogovorila o seznamu prednostnih nalog za naslednje ukrepe, ki se bodo izvedli iz svežnja, ki ga predlagate. Seznam vsebuje štiri ključne točke. Želimo videti sklepna prizadevanja, da se na notranjem trgu uvedejo temeljne svoboščine. Na primer, četrtina poklicnih kvalifikacij obstaja samo v eni državi članici v Evropski uniji. To kaže, da je še vedno treba veliko narediti in da trg ne deluje ustrezno v smislu odprtosti.

Poleg tega želimo ustvariti čezmejni, digitalni notranji trg in vzpostaviti globalno perspektivo na notranjem trgu. Predlogi o politiki javnih naročil so izjemno pomembni v tem pogledu in Parlament bo sestavil resolucijo o tej temi med naslednjim zasedanjem.

  Bernadette Vergnaud (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospa Győri, komisar, gospe in gospodje, rada bi čestitala vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so sodelovali pri pripravi teh poročil. Mislim, da nam je uspelo izdelati tri uravnotežena besedila, ki kolegiju komisarjev pošiljajo jasen signal iz Parlamenta o naših prednostnih nalogah glede enotnega trga, ki učinkovito deluje v imenu naših državljanov, glede rasti in podjetij.

Kot poročevalci v senci za poročilo gospoda Buşoija smo oblikovali jasen načrt za Komisijo. Kot prvo, in o tem se vsi strinjamo, komisar, obstaja predlog za zakonodajni okvir za javna naročila, javna-zasebna partnerstva in koncesije za storitve, ki bi moral zaščititi male izvajalce, mala in srednje velika podjetja ter lokalne naročnike in bi zagotovil vzajemnost med EU, industrializiranimi državami in pomembnimi državami v razvoju.

Potem moramo zagotoviti tudi, da damo prednost skupni konsolidirani davčni osnovi za pravne osebe in jasnemu okviru za DDV. To je ključno, če želimo, da naša mala in srednje velika podjetja uspevajo v zdravem konkurenčnem okolju.

Končno pa moramo zagotoviti financiranje inovacij, da lahko z uvedbo evroobveznic spodbudimo močno in trajnostno rast velikih evropskih infrastrukturnih projektov.

Na koncu bi rada poudarila, kako pomembno je po mojem mnenju, da smo dosegli zadovoljiv kompromis o ključnih vprašanjih, ki sta zagotovitev socialnih pravic v različnih zakonodajah o enotnem trgu in zaščita storitev splošnega pomena v duhu Lizbonske pogodbe.

Komisar, pošiljamo vam zelo jasno sporočilo: gospodarstvo mora služiti državljanom in ne obratno. Potrebujete našo pomoč. Danes vam nudimo to pomoč skupaj s pomembnim izzivom: združevanje naših državljanov z evropskim projektom. Ne pustite nas na cedilu in jim zagotovite zaupanje, ki ga potrebujejo!

  Adina-Ioana Vălean (ALDE). – Gospod predsednik, kot liberalka pozdravljam uvedbo akta za enotni trg. Odstranitev nacionalnih ovir bi morala ustvariti učinkovit enotni trg, toda ali to res velja v vseh sektorjih? To se mi zdi očitno v energetskem sektorju in še bolj v smislu pomanjkanja virov in mednarodnih napetosti. Trdno sem prepričana, da mora Evropa uporabiti svoj vpliv, da države članice potisne v medsebojno povezovanje in vlaganje v infrastrukturo kot osnovni pogoj za skupni energetski trg in zanesljivost oskrbe.

Toda ta nova bruseljska mantra je zaželena le, dokler krepi konkurenčnost in niža cene za potrošnike, obstajajo pa sektorji, kjer to morda ni mogoče. Dvomim, da bo ustanovitev evropskih telekomunikacijskih prvakov, vzpostavitev vseevropskega sistema licenc za spletno vsebino v avdiovizualnem sektorju ali na enotnem trgu privedla do večje konkurenčnosti na dolgi rok ali spodbudila ustvarjalnost, kulturo in rast. Morda bi si morali vzeti čas ter se usesti in razmisliti ter se ne bi smeli brezglavo zagnati v zamisel o preprostem trgu.

  Emma McClarkin (ECR). – Gospod predsednik, najprej se bom zahvalila vsem poročevalcem za njihova prizadevanja, zlasti pa gospe Kalniete za vse njeno trdo delo, in za usmerjanje našega predsednika Malcolma Harbourja.

Po ocenah vlade Združenega kraljestva znaša vrednost pravega enotnega trga 800 milijard EUR BDP EU – zares osupljiva številka. Da bi to dosegli, je potrebno še veliko storiti. Boljše upravljanje enotnega trga mora biti ključna strateška prednostna naloga za EU. Bistvenega pomena je, da si v teh težkih gospodarskih časih prizadevamo povečati našo konkurenčnost, rast, ustvariti delovna mesta in spodbujati inovacije. Zadovoljna sem z izidom tega poročila, ki poudarja, da je pomembna jasna zaveza in pa, da države članice prevzamejo svoj del odgovornosti za ponovni zagon enotnega trga, kar je ključno za uspeh.

Z izvedbo strogega procesa spremljanja in skrajšanjem časa za prenos direktiv bodo države članice lahko povečale trgovino in zagotovile dobro delujoč enotni trg. Zelo podpiram tudi prednostni ukrep, ki je poudarjen v poročilu gospoda Correie de Camposa glede vzajemnega priznavanja poklicnih kvalifikacij, o katerem bom poročala. Nujno moramo opredeliti ovire, s katerimi se spopadajo države članice pri izvajanju te direktive, in poklicni strokovnjaki sami.

  Cornelis de Jong (GUE/NGL). – (NL) Gospod predsednik, zdaj ko razpravljamo o odličnem poročilu gospoda Louisa Grecha, sem dobil vtis, da se Parlament in Komisija zavedata, da mora notranji trg postati bolj socialno usmerjen.

Vsi smo se strinjali, da je pojasnilo o delnem neuspehu notranjega trga v dejstvu, da je osvojil srca velikih podjetij, ne pa tudi navadnih ljudi. Toda niso še bili sprejeti nobeni predlogi za socialno poglavje za zaščito sindikalnih pravic in kolektivnih pogodb. Po drugi strani so vodje vlad in Komisija govorili o omejitvah plač, nekateri pa so celo pozivali k ukinitvi kolektivnih pogodb. Zdaj je vprašljiv že sam obstoj sindikalnega gibanja.

Komisar Barnier, ne pustite, da vas to vrže iz tira. Sledite svojemu socialnemu srcu in zagotovite, da notranji trg postane trg za vse, ne le igrača velikih podjetij. Zato vas pozivam, da vložite predlog, ki bo jasno navajal, da socialne pravice ne smejo biti podrejene načelu neobrzdane konkurence.

Samo nekaj bi rad povedal kolegici gospe Sinclaire. V veselje mi je bilo sodelovati z Malcolmom Harbourjem pri pisni izjavi o malih in srednje velikih podjetjih. Vi niste zagotovili nobene podpre in vaša kritika izjave se mi zdi povsem neutemeljena.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospod predsednik, poskus, da ustvarimo enotni trg za podjetja in rast, se spopada s številnimi upravnimi ovirami, ki so naravna posledica dejstva, da se je poslovno okolje v različnih državah članicah razvilo neodvisno, v različnih stopnjah in različnih pogojih. Prizadevanja, da bi uskladili poslovno okolje vseh 27 držav članic, se mi zdijo izjemno zahteven cilj. Zato bi rad opozoril na možen alternativni pristop, ki ne zahteva popolnega sodelovanja vseh držav članic od samega začetka. Postopek iz člena 20 Pogodbe o Evropski uniji (PEU) nam je že omogočil, da dosežemo znaten napredek, kar zadeva trdovratno težavo evropskega patenta, prek tako imenovanega okrepljenega sodelovanja na področju enotnega patentnega varstva. Trdno verjamem, da če je skupina gospodarsko močnejših držav članic, kot sta zlasti Francija in Nemčija, zbrala voljo, da poenoti računovodska pravila in oblikuje skupni sistem računovodstva in obdavčitve, bi bilo z okrepljenim sodelovanjem skladno s členom 20 PEU mogoče položiti temelje za skupen računovodski sistem, ki bi se mu lahko postopoma pridružile druge države članice. Trdno verjamem, da je mogoče z dobro izbranimi, odmerjenimi, postopnimi koraki znatno pripomoči k delovanju enotnega trga EU.

  Mike Nattrass (NI). – Gospod predsednik, gospa Kalniete želi ponovno zagnati enotni trg, o čemer govori kot o raketi V-2: izjemno nevarna, vendar nikoli ne zadene tarče. Gospod Correia de Campos je zaskrbljen zaradi gibanja delavcev. No, tudi jaz sem.

EU je preplavila Združeno kraljestvo z dodatnimi delavci. Združeno kraljestvo vidi svet kot trg. Prisilni jopič predpisov EU zapira našo industrijo, preprečuje inovacije, če prehitevajo predpise, in zapira tradicionalno industrijo, če je proizvod dober, vendar drugačen od odobrene celinske različice.

Tu je žrtev malo podjetje. Združeno kraljestvo je med tistimi, ki izpolnjujejo zahteve, vendar zaradi tega trpi: na primer, drago ga stane skladnost v svinjereji ter industriji jajc s predpisi, ki jih Komisija ne bo uveljavila, zato so naši proizvodi nekonkurenčni. Poznam še mnoge primere, vendar sem dobil samo eno minuto, da rešim mala podjetja.

  Amalia Sartori (PPE). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da je pomembno, da se zdaj v en glas zahvalimo gospodu Barnierju za njegovo delo in tudi za izjemno delo gospoda Harbourja.

Pobuda, ki jo je predložila Komisija, je posledica dolgoletnega dela, ki so ga opravljali tudi kolegi poslanci predhodniki gospoda Barnierja. S to objavo lahko končno na tej točki bolje izpostavimo in damo prednost vprašanju enotnega trga, ki zaradi razlogov, ki se jim ni mogoče izogniti in ki jih javnost težko razume, po mojem mnenju ni bil deležen dovolj pozornosti v programu 2020.

Mislim, da je enotni trg velik izziv Evropske unije. Po eni strani nas lahko izvleče iz kriznih razmer, po drugi strani pa nas lahko naredi še močnejše in vplivnejše, kar zadeva politike, ki se izvajajo drugje v svetu. Toda kljub temu se moramo vedno boriti proti odporu držav članic in mislim, da bodo za usmeritev iz tega poročila potrebna skupna prizadevanja vseh.

Kar zadeva mojo skupino, bi si izposodil frazo gospoda Schwaba, s katero se povsem strinjam, ki je dejal, da smo v končnem sprintu. V tem končnem sprintu so zadeve bolj razburljive, pa tudi težje. Mislim, da je to, kar zahtevamo od Komisije, za kar se moramo zahvaliti gospodu Barnierju, osredotočenost na enotnost poklicnih kvalifikacij, na digitalni enotni trg in na enotni trg za javna naročila in na posebno pozornost za mala in srednje velika podjetja. K temu dodajam svoj običajni moto: moramo poenostaviti, poenostaviti, poenostaviti.

  Patrizia Toia (S&D). – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje. zahvaljujem se poročevalcem in gospodu Barnierju za njihov velikodušni prispevek Parlamentu.

Podpiramo zamisel o notranjem trgu, ki lahko razume in izpolni socialna pričakovanja ter posledice, ki jih zahteva socialna razsežnost. To ni neuresničljiv sen; je realističen in tudi sodoben. Zaradi te vizije je trg močnejši, kajti izkazalo se je, da osredotočenost samo na gospodarski element, s čimer se trg pravzaprav omeji na vprašanje ekonomije, ne bo rešila ne težav glede rasti ne težav glede kohezije.

To na kratko pomeni, da moramo v celoti doseči ideal evropskega socialno tržnega gospodarstva. V današnjih besedilih to imamo. Priznavajo se socialna podjetja, zadruge in njihova vloga, vzajemne zavarovalnice in fundacije, ki predstavljajo 10 % evropskih podjetij in mnoga naša delovna mesta. To je resničnost z resničnimi podjetji, ki prikazujejo gospodarski pluralizem in pluralizem poslovanja. Delajo s kapitalom, vendar ne zanj, in želijo ustvariti delo, blaginjo, kakovost življenja in inovacije ter dokazati, da bi te vrednote morale biti in da so lahko del notranjega trga v Evropi.

  Ashley Fox (ECR). – Gospod predsednik, največji dosežek Evropske unije je vzpostavitev enotnega trga. Prost pretok blaga, storitev, delovne sile in kapitala je gonilo inovacij in povečuje blaginjo 500 milijonov ljudi, ki živijo v Evropi.

Zaradi skupnega trga se je moja država pridružila EGS, enotni trg pa je razlog, da ostajamo del EU, toda v zadnjih letih se je osredotočenost EU oddaljila od dokončnega oblikovanja enotnega trga. Preveč časa in denarja se potroši za veličastne projekte, ki niso v korist ljudem, ki jih zastopamo. Mislim, da je čas, da se ponovno osredotočimo na enotni trg. Njegova širitev in uspeh sta ključna za naša gospodarstva. To je eno od redkih področij, kjer lahko EU zagotovi, in ne zavre, rast.

Komisarja bi prosil, naj bo drzen. Namesto da oblikuje več predpisov, ki umikajo delovna mesta iz londonskega Cityja, bi ga prosil, da se osredotoči na ustvarjanje konkurenčnega enotnega trga, ki ustvarja delovna mesta za Evropo.

  Thomas Händel (GUE/NGL). – (DE) Gospod predsednik, zakon o javnih naročilih in oddaja javnih naročil sta ključen del notranjega trga. Gospod Barnier, moj odziv na vaše pripombe o želji po spodbujanju socialnega vključevanja v tem okviru je, da sem slišal zelo malo o zaščiti socialnih pravic ali o zaščiti kolektivnih pogodb. To so nekatera temeljna pravila, ki jih, kot ste dejali, ne želite postaviti pod vprašaj. Če želimo zaščititi temeljna pravila, moramo v prihodnosti, med postopkom oddaje javnih naročil, zagotoviti, da se upoštevajo osnovni socialni standardi, da se ne spodkopavajo kolektivne pogodbe in da se prepreči uporaba poceni delovne sile. Vse to je del sodobnega zakona o javnih naročilih.

Rad bi pojasnil, da gospodarskim svoboščinam in svobodni konkurenci ne smemo več pripisovati večjega poudarka kot temeljnim socialnim pravicam. Ali želimo socialno Evropo ali pa želimo biti v stalnem sporu z ljudmi, ki se obračajo proč od Evrope, ker ne ščiti njihovih interesov.

  Philippe Juvin (PPE). – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, gospodarska in socialna kriza našim državljanom vedno povzročita trpljenje in porodita dvom javnosti in naših gospodarstev.

Že tri leta obstajajo znatni dokazi, da se narodi, ki se spopadajo s težavami, radi zaprejo vase. Zdaj slišimo o številnih stiskaških ukrepih, naslednji trenutek pa o težavah pri potegovanju za javna naročila in sem ter tja o dvomih o sami koristnosti Evrope, kar smo ravnokar slišali v tem parlamentu. Na Evropo se kaže kot na krivca za krizo.

Toda gospe in gospodje, kriza je odgovorna za dvome. Vaše sporočilo, komisar, je, da se evropskim državljanom pove, da se je Evropa vrnila in da je njena naloga varovati jih.

V preteklosti je bila Evropa lahkoverna na področju zunanje trgovine. To se mora končati. Evropo je pogosto težko razumeti. Moralo bi jo biti lahko. Vsi smo odgovorni za regulativno dlakocepstvo, zaradi katerega ima Evropa sloves tovarne, ki po tekočem traku proizvaja zapletene podrobnosti. Evropa mora utelešati nenehno željo po poenostavitvi. Vse prepogosto je Evropa zbirka 27 pravil, ki si med seboj prevečkrat nasprotujejo. Evropa mora nadaljevati z usklajevanjem.

Nato bo prišel čas za pogovor o socialnem dampingu in davčnem dampingu med državami članicami, kajti kako mislimo kdaj doseči naš enotni trg, ko pa se predpisi še vedno tako zelo razlikujejo med državami članicami? Končno pa se Evropo pogosto dojema kot vir omejitev. Od zdaj naprej bi morala veljati za vir omogočanja.

Gospe in gospodje, komisar, kar zares želite – in to pozdravljam –, je vrniti enotni trg državljanom. To bo pomirilo njihove bojazni in jim dalo nove razloge za skupno življenje. Komisar, pri vzpostavitvi enotnega trga potrebujete politične in ne samo gospodarske temelje. Prepričan sem, da vas bo Parlament pri tem podprl.

PREDSEDSTVO: LIBOR ROUČEK
podpredsednik

  Marc Tarabella (S&D). – (FR) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, enotni trg je bil ob ustanovitvi vir upanja za evropske potrošnike. Sčasoma pa so se pri njih pojavili resni dvomi o koristih, ki jih lahko prinese v njihovo vsakdanje življenje.

V mislim imam zlasti elektronsko poslovanje, ki se zaradi pomanjkanja zaupanja še vedno premalo uporablja. V mislih imam tudi pomanjkanje varstva potnikov in neskladnost s predpisi na tem področju v državah članicah. V mislih imam dejstvo, da še vedno potrebujemo evropski statut za vzajemne družbe in združenja potrošnikov. V mislih imam tudi popolno nepreglednost v sektorju finančnih storitev, vendar se zavedam, komisar, da neumorno delate na področju teh vprašanj.

Da bi povrnili zaupanje naših državljanov in končno zagotovili učinkovito delovanje tega enotnega trga, moramo sprejeti velikopotezne in ciljne ukrepe. To predlagamo v treh poročilih, o katerih razpravljamo danes. Zadovoljen sem zlasti z vključitvijo horizontalne socialne klavzule in klavzule o storitvah splošnega gospodarskega pomena, ki nam omogočata, da naredimo prvi korak v smeri bolj socialne Evrope. Naša dolžnost, dolžnost vseh nas tukaj, institucij – in zaupam v vas, komisar –, je hitra uvedba naših predlogov za enotni trg, ki deluje v imenu svojih državljanov.

  Zuzana Roithová (PPE). – (CS) Gospod predsednik, če želimo oživiti evropsko gospodarstvo in okrepiti konkurenčnost v svetovnem okolju, mora biti naš cilj, da po 20 letih končno odstranimo vse ovire, ki malim in srednje velikim podjetjem preprečujejo predvsem razvoj njihovih poslovnih dejavnosti. Zato je treba dokončati uskladitev tehničnih in računovodskih standardov, spodbujati elektronsko poslovanje, povezati poslovne registre, izvesti medobratovalnost spletnih identifikacijskih sistemov in priznavanje kvalifikacij, dosledno odpravljati diskriminacijo podjetij na podlagi njihovega kraja izvora ter racionalizirati pogoje za udeležbo v javnih razpisih.

Akt za enotni trg trenutno vsebuje 50 točk, ki so nadvse ključne, in moramo jih uresničiti. Razlike v nacionalnih pravnih sistemih ustvarjajo birokratske ovire za podjetja, upočasnjujejo naložbe in omejujejo učinkovitost obsega in koristi sinergije, toda te razlike obstajajo celo na področjih, ki so že bila usklajena z direktivami, vendar so bile direktive nedosledno izvedene v državah članicah, zato ovire za poslovanje na enotnem trgu ostajajo. Kaj ne bi bilo bolje sprejeti ukrepov, ki omogočajo enotno pravno tolmačenje in enotno izvajanje v vseh državah, in omejiti direktive, ki omogočajo razlike v nacionalnem pravu?

Zelo cenim dejstvo, da si je komisar Barnier kot glavno prednostno nalogo zadal dokončno oblikovanje enotnega trga, in povsem ga podpiramo. Rada bi se zahvalila vsem poslancem Evropskega parlamenta, ki so bili vključeni in so sodelovali pri tem cilju.

  Louis Grech (S&D). – Gospod predsednik, maja 2010 je Parlament glasoval, da se enotni trg šteje za celosten, poenoten projekt, ob vzpostavljenem ravnovesju med odprtim gospodarstvom, naklonjenim malim in srednje velikim podjetjem, ter socialnimi in osnovnimi pravicami državljanov. To bi bilo treba vključiti v vso zakonodajo o enotnem trgu, pri tem pa ponovno pridobiti zaupanje državljanov.

Toda izvajanje in sprejetje mnogih odličnih predlogov iz različnih poročil in samega akta je težka naloga. Zagotoviti moramo, da se ponovno oživljen in opredeljen enotni trg uresniči in da se ne potisne na stranski tir. Na koncu so institucije tiste, ki morajo politično podpreti enotni trg in mu zagotoviti potreben zagon in vodstvo, ki ju včasih žal primanjkuje.

Glede na to torej predlagam, da bi morala biti ena od stalnih značilnosti foruma o enotnem trgu izvajanje letne ocene in revizije, da se preceni stanje enotnega trga, predvsem ali so bili cilji, opredeljeni v aktu, doseženi ali ne, s čimer bi evropske državljane prepričali, da enotni trg zares zastopa njihove interese in želje.

  Tadeusz Zwiefka (PPE). – (PL) Gospod predsednik, enotni trg se je pred 60 leti morda res zdel kot neuresničljive sanje, toda danes je dejstvo in realnost v vsakodnevnem življenju skoraj 500 milijonov Evropejcev. Seveda smo po eni strani lahko ponosni, da je bila zamisel o Evropski uniji uresničena s tako odličnimi rezultati, toda po drugi strani se moramo zavedati, da se ta projekt dejansko ne bo nikoli zaključil, kajti svet gre naprej, Evropa se razvija in državljani Evropske unije bodo še naprej, še bolj, izkoriščali priložnosti, ki jim jih nudi enotni trg.

Akt za enotni trg, o katerem razpravljamo danes, in rezultati socialnih posvetovanj kažejo, da pri uskladitvi trga EU ne gre samo za gospodarske procese v širšem pomenu besede, temveč tudi za zakonodajne rešitve, ki naj bi navadnim državljanom pomagale v celoti izkoristiti priložnost, ki jo predstavlja notranji trg EU. Zato toplo pozdravljam predloge komisarja Barnierja, ki so tesno povezani z izboljšanjem pravne varnosti in delovanja načel mednarodnega zasebnega prava, kajti ponujajo praktične rešitve za težave, ki nastajajo zaradi mobilnosti državljanov. To so zadeve, ki na prvi pogled morda niso neposredno povezane z boljšim delovanjem prostega trga, vendar postajajo vse bolj problematične za navadne državljane in poslovneže, ki poslujejo zunaj nacionalnih meja.

Bolj učinkovito delovanje enotnega trga bo v določeni meri prisililo celotno Evropsko unijo, da razvije sodelovanje tudi na področjih civilnega prava in upravnega prava. Evropski trg se mora prilagoditi najnovejšim metodam, in to bo za nas vedno ustvarjalo nove izzive, povezane z njegovo posodobitvijo. Zato z velikim upanjem in navdušenjem pričakujem, da bodo uresničena načela, vsebovana v aktu za enotni trg.

  Evelyn Regner (S&D). – (DE) Gospod predsednik, gospa Győri, gospod Barnier, notranji trg leži v srcu Evropske unije in po več letih kaosa moramo vzpostaviti nov regulativni okvir za državljane, delavce, potrošnike in podjetja.

Čarobna beseda v vseh teh ukrepih je vključenost – vključenost civilne družbe, socialni dialog in dejavna uporaba horizontalne socialne klavzule skladno z načeli socialno tržnega gospodarstva. Mislim pa, da manjka predlog o čezmejnem prenosu kraja poslovanja delniških družb, kar je prava pomanjkljivost notranjega trga. Sedanje razmere vodijo v negativno konkurenco med sistemi. To ni dobro za podjetja niti za njihove zaposlene.

Gospod Barnier, videli smo, da ste zelo delovni in da ste pripravljeni predstaviti široko paleto predlogov. Prosim, lotite se tudi te teme.

  Regina Bastos (PPE). – (PT) Gospod predsednik, poročila, o katerih razpravljamo – in poročevalcem čestitam –, krepijo niz pobud za oživitev notranjega trga. Rada bi poudarila zavezo, ki jo je izkazala Komisija, zlasti komisar Barnier, ki se mu zahvaljujem, in pozitiven odziv tega parlamenta prek Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov na to, da se da prednost konkurenčnosti in tržni dinamiki, temeljnemu stebru strategije Evropa 2020.

Evropejci in podjetja upajo na učinkovite spodbujevalne ukrepe, da lahko evropsko gospodarstvo ponovno začne rasti. Upajo na večjo zaposlenost in se veselijo večje blaginje. Kot je izpostavil komisar, bo odpiranje trgov za naša podjetja z odstranjevanjem ovir in težav zagotovilo zelo posebno pomoč in edinstveno priložnost, da podjetja izvajajo svoje poslanstvo kot gonilna sila našega gospodarstva. Ukrepi, ki so namenjeni zmanjšanju upravnega in birokratskega bremena za mala in srednje velika podjetja, olajšanju njihovega dostopa do kreditov in trga storitev ter spodbujanju evropskega patenta in priznavanju kvalifikacij, so ključni. Razvoj elektronskega poslovanja je pomemben, da se izboljša zaupanje potrošnikov in podjetij v tovrstno trgovino; osredotočenost na inovacije je ključna za močno, trajno rast; pobuda za socialno podjetništvo pa je bistvena za oblikovanje inovativnih podjetniških projektov za socialno vključenost.

To je nekaj ukrepov, ki bodo zagotovili ta velikopotezen projekt za dokončno vzpostavitev, poglobitev in popolno izkoriščanje enotnega trga v korist Evropejcev. Na koncu pa se je državam članicam podalo pomembno priporočilo, da podvojijo svoja prizadevanja za izboljšanje prenosa in izvajanja zakonodaje o notranjem trgu.

  Françoise Castex (S&D). – (FR) Gospod predsednik, komisar, nedvomno se zavedate, da so se temeljite razprave, ki so potekale v tem parlamentu o vašem sporočilu, vrtele okrog vloge javnih storitev in tega, kako so te vključene v zakonodajo.

Uspelo nam je oblikovati kompromis, ki vas poziva, da greste dlje od vašega predloga 25, in pozivamo vas, da greste dlje od samega sporočila, ki ne bi izpolnilo pričakovanj in potreb zainteresiranih strani, uporabnikov in vseh strani, vpletenih v javne storitve, poleg tega pa niti ne bi izpolnil ciljev, ki jih določate.

Evropska unija mora poslati jasno in nedvoumno sporočilo o javnih storitvah. Za to moramo vzpostaviti ustrezen pravni okvir, najsi se sestoji iz uredbe ali direktive. Lizbonska pogodba nam zagotavlja pravne temelje za to. Vi jih morate spremeniti v zakonodajni predlog. Prepričana sem, da vam bo Parlament pri tem sledil.

  Małgorzata Handzlik (PPE). – (PL) Gospod predsednik, komisar, najprej bi rada čestital poročevalcem za zelo dobro opravljeno delo. Vsi se strinjamo z izjavo, da Evropska unija potrebuje enotni trg, ki deluje bolje, zato sem pozdravila predloge o njegovi poglobitvi in izboljšanju. Ne bi želela, da se v razpravi o poglobitvi notranjega trga ne omenja največji in najbolj velikopotezen načrt – načrt, ki pa kljub mnogoletnemu delu ni uresničen – načrt o oblikovanju enotnega trga za storitve. Evropska komisija je predlagala mnoge velikopotezne in nove zamisli za poglobitev tega trga. Te so koristne in potrebne za učinkovito delovanje trga, vendar bi rada pozvala tudi k nadaljevanju in krepitvi načrtov, ki še vedno ne služijo povsem državljanom in podjetjem.

Direktiva o storitvah je ena od prvih stopenj odpiranja storitvenega sektorja, vendar ne smemo nehati pri tem. Izkušnje, ki smo jih pridobili pri pripravi direktive o storitvah, bi morali uporabiti, da odstranimo druge ovire in poenostavimo obstoječe predpise. Mnogi sektorji ostajajo zaprti, mnoge prakse v naših državah članicah ovirajo prost pretok storitev, vodilna pobuda direktive o storitvah – enotne kontaktne točke – pa ne deluje v celoti.

Komisar, po mojem mnenju mnoge pobude akta za enotni trg ne bodo prinesle pričakovanih koristi, če ne izboljšamo enotnega trga za storitve. Učinkovita uresničitev številnih pobud akta je odvisna od učinkovitega delovanja trga za storitve. Zadostuje, da omenimo priznavanje poklicnih kvalifikacij, elektronsko poslovanje in boljše pogoje za mala in srednje velika podjetja, čeprav je seznam seveda mnogo daljši. Zato pozivam Evropsko komisijo, naj dosledno odpira storitveni sektor kot temelj uspeha drugih pobud akta za enotni trg.

  Sergio Gaetano Cofferati (S&D). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, profesor Mario Monti, čigar liberalno kulturo se spoštuje in vanjo nikoli ne dvomi, v svojem poročilu o domačem trgu pravi, da je treba vzpostaviti ravnovesje med trgom, njegovimi pravili in pravicami ljudi, ki živijo in delajo na tem trgu. Tako pravi, ker je prepričan, da je socialna kohezija pomemben dejavnik v konkurenci, in ker kot mi meni, da se ne sme nikoli postavljati pod vprašaj dostojanstva ljudi, ne kot državljanov niti, seveda, kot zaposlenih.

Zato je pomembna socialna klavzula. To je instrument, ki ga podpira prevladujoča večina v tem parlamentu, zato prosimo vas in predsednika Barrosa, da jo vključite v vse zakonodajne akte, ki urejajo notranji trg. Samo tako, prek okrepitve vloge in prispevka posameznih delavcev, bo trg dosegel svoj potencial.

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Gospod predsednik, rad bi čestital poročevalcem za kakovostno delo, zlasti gospodu Camposu, in za pripravo velikopoteznih predlogov za odziv na izziv uskladitve dveh na videz nasprotujočih si ciljev: ponovnega zagona enotnega trga in povrnitve zaupanja evropskih državljanov v ustrezno delovanje trga.

Kolikor vidim, mora akt za enotni trg zajemati dosleden, uravnotežen sveženj ukrepov skladno s poročiloma gospoda Grecha in Montija, ki bo postavil temelje za Evropo dodane vrednosti tako za državljane kot za podjetja.

Skrbi in pravice državljanov morajo biti v središču ukrepov za ponovni zagon in okrepitev notranjega trga. V tem pogledu pozdravljam predlog o listini državljanov na ravni EU, ki bo v več jezikih zagotovila informacije o pravici do življenja in dela v kateri koli državi članici.

  Predsednik. – Zdaj bomo prešli na postopek „catch the eye“. Žal imam na seznamu okoli 18 imen, zato ne bodo vsi prišli do besede, ker nimamo dovolj časa. Vendar bom poskusil čas razdeliti pošteno in enakomerno.

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE). – (HU) Gospod predsednik, notranji trg usmerjajo mnogi dejavniki, ki so enako pomembni. Težavo na ravni EU povzroča pomanjkanje celovite platforme, to pa tudi povzroča priložnost za rast. Omenjena tri poročila so upoštevala te pomanjkljivosti in jih tudi odlično opredelila. Toda zgolj opis pomanjkljivosti ne bo spodbudil zainteresiranih strani. Predlagala sem številne spremembe osnutka poročila, med drugim glede reševanja določenih nerešenih vprašanj, povezanih s prostim gibanjem delavcev. Poleg tega bi moral enotni trg vsem podjetjem koristiti enako. Tu imam v mislih predvsem mala in srednje velika podjetja. Bolj intenzivna gospodarska rast v EU se lahko doseže samo z odpravljanjem ovir notranjega trga. Z drugimi besedami, integrirani trg je lahko gonilo inovacij v prihodnosti. Čestitam poročevalcem, zahvaljujem se komisarju Barnierju za njegovo delo in čestitam madžarskemu predsedstvu. Hvala, gospod predsednik.

  Monika Flašíková Beňová (S&D). – (SK) Gospod predsednik, pogosto se zgodi, da prizadevanja za ohranitev enotnega trga potekajo na račun socialnih pravic in skladnosti z določenimi nacionalnimi tradicijami na trgu dela. Zdaj pa se enotni trg spopada še z drugo težavo, saj gospodarska kriza meče senco na možnosti nadaljnjega uspešnega razvoja tega trga. Vendar se mi zdi nujno, da se v zakone, ki veljajo za enotni trg, vključi socialni element, tako da bo politika zares usmerjena v državljane in da se zagotovi kohezija prek spoštovanja socialnih pravic in pravic delavcev.

Skupaj si moramo prizadevati, da enotni trg in njegovo delovanje koristita tako državljanom kot podjetjem, s čimer prispevata k skupnemu povečanju evropske konkurenčnosti. Sprejete pravne ukrepe moramo usmeriti v izpolnjevanje ciljev, kot sta stabilna in odgovorna politika o plačah ter ustrezna zastopanost žensk na vodilnih položajih.

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, pri obravnavi poročil Evropske unije ne smete nikoli zaupati nalepki in morate vedno pogledati, kaj vsebuje paket. Zdi se, da ta poročila govorijo o enotnem trgu, trgovini in prenosu delovnih mest iz gospodarstev z visokimi plačami v gospodarstva z nizkimi plačami. Toda en poročevalec ni izpustil priložnosti za še eno pretvezo za še dodatno priseljevanje – ne le v Evropi, temveč jasno namiguje na priseljevanje iz krajev zunaj Evrope.

Poročilo gospoda Correie de Camposa omenja pritok visokokvalificiranih delavcev in sezonskih delavcev – ki ponavadi ne slovijo po preobilici kvalifikacij – kot koristnega za evropsko gospodarstvo. Ljudje se ne obravnavajo kot človeška bitja, temveč kot mobilni proizvodni dejavniki. Če pripeljemo kvalificirane delavce iz tretjega sveta, bomo revne države oropali ljudi, ki si jih ne morejo privoščiti izgubiti.

Poleg tega, če v Evropo pripeljemo ljudi iz tretjega sveta, z njimi pripeljemo tudi del tretjega sveta. Ne moremo jih spremeniti v nove Evropejce s tem, ko nanje prenesemo malce kulturnosti. Ljudje niso produkt različnih kultur; različne kulture so produkt različnih ljudi.

  Lara Comi (PPE). – (IT) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, strinjam se s smernicami, ki so opredeljene v tem pomembnem sporočilu, ki ga je pripravila Evropska komisija v odgovor na poročilo gospoda Montija iz lanskega maja.

Upravljanje in partnerstvo sta dva ključna vidika za oživitev trga. Če mu želimo omogočiti, da postane vse bolj učinkovit in konkurenčen, potrebuje trdno politično vodenje in vodstvo na visoki ravni. To se doseže tudi tako, da se celotni evropski sistem naredi bolj demokratičen. Stališča, odločitve in akti, ki jih sprejmemo, morajo biti posledica izjemno usklajenega sodelovanja med različnimi evropskimi institucijami.

Poleg tega je mogoče vlogo Parlamenta pri pripravi zakonodaje o enotnem trgu dodatno okrepiti. Lizbonska pogodba je že veliko prispevala v tej smeri; vzpostavila je namreč nova pravila, da zagotovi večje pristojnosti Parlamenta, vendar samo to ni dovolj. V mislih imam predvsem tiste dokumente, o katerih je Parlament izrazil trdno, vendar jasno stališče, ki se razlikuje od stališča Sveta in vlad držav članic.

  Catherine Stihler (S&D). – Gospod predsednik, razprava je ključna, kajti če bomo dosegli bolj učinkovito delovanje enotnega trga, lahko ustvarimo gospodarsko rast, ki načeloma vodi k ustvarjanju delovnih mest. Vesela sem bila doseženega kompromisa o socialni klavzuli. Ravnovesje med trgom in našimi socialnimi vrednotami je ključno; če bi izgubili to načelo, bi bilo to izjemno škodljivo.

Digitalno agendo mnogi žal vidijo kot nebistveno, čeprav številne države članice napredujejo. Če države članice ne bodo izvedle te agende, bo trpela konkurenčnost celotne EU. Kakšen pritisk se lahko prenese, da se zagotovi, da noben državljan EU, ne glede na to, kje živi, ne zaostane za to digitalno revolucijo, ki nas obkroža?

Glede javnih naročil pa pozdravljam predloge Komisije. Toda kako lahko zagotovimo, da so inovativna javna naročila v središču naše agende?

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospod predsednik, zamisel, da morajo Evropejci ustvariti večjo zaposlenost ali več delovnih mest, je za nas temeljna. Predvsem je treba razumeti, da morajo biti državljani v središču pobude, bodisi s stališča pravic potrošnikov ali na ravni komunikacijskih strategij ali avtorskih pravic ali izboljšanja okolja za čezmejno poslovanje malih in srednje velikih podjetij, ki so hrbtenica vsakega gospodarstva.

Pospešiti moramo postopek priznavanja poklicnih kvalifikacij, da bi povečali mobilnost, upoštevajoč kolektivne pogodbe. Ključen pomen pripisujem tudi izvajanju nekaterih zakonov v vseh državah članicah, ustreznemu socialnemu varstvu – ponavljam, socialnemu varstvu – in boju proti socialni izključenosti.

Gospod predsednik, na koncu bi rad povedal, da bo vključitev teh elementov v evropski okvir kvalifikacij prinesla pravo korist za državljane kot tudi učinkovit mehanizem za mobilnost delovne sile.

  María Irigoyen Pérez (S&D). – (ES) Gospod predsednik, komisar, zahvaljujem se vam za vaše besede in strinjam se z vami, da moramo prisluhniti našim državljanom in povrniti njihovo zaupanje v evropski projekt. Danes bi torej lahko bil velik dan za Evropo in evropsko socialno vključevanje. S sprejetjem teh poročil se ne le pomikamo proti oživitvi enotnega trga, ki je ključen element pri spopadanju s sedanjo gospodarsko krizo, temveč odgovarjamo tudi na zahteve državljanov, ki se želijo pomakniti v smeri večje Evrope in okrepiti socialne pravice.

Evropa se mora odzvati na nove svetovne izzive in spremeniti evropsko gospodarstvo v izjemno konkurenčno socialno tržno gospodarstvo ter spodbujati opazno rast s številnejšimi in boljšimi delovnimi mesti. Toda ta cilj mora temeljiti na vključitvi socialne klavzule v vso zakonodajo, povezano z notranjim trgom, pri čemer morajo biti državljani središče naše pozornosti in najpomembnejši, kar bi okrepilo njihove socialne pravice.

Na koncu bi prosila Komisijo, da čim prej predstavi te predloge.

  Seán Kelly (PPE). – (GA) Gospod predsednik, nedvomno je bil enotni trg zelo pomemben za države članice pri napredku, ki so ga dosegle v gospodarskih zadevah. V prihodnosti bo bolj pomemben, zlasti za države, kot je moja, ki se trudijo iziti iz gospodarske recesije.

Kolikor vidim, zahteva enotni trg dvoje: prvič, večjo ozaveščenost v javnosti in zlasti med malimi in srednje velikimi podjetji, kar zadeva njegov potencial, in drugič, odpraviti moramo ovire za njegov napredek.

Prvič, za razvoj elektronskega poslovanja je visokohitrostno širokopasovno omrežje nedvomno osnovni pogoj. Drugič, kot enotni trg v Evropi je za energijo nadvse ključno evropsko superomrežje, ki je dolgoročen projekt. Tretjič, na področju inovacij bomo potrebovali evropski patent, ki ga je omenila gospa Győri, v okviru tesnejšega sodelovanja, in tudi centre odličnosti na univerzah, ki se ocenjujejo neodvisno.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, izkušnje so pokazale, da ni ravnovesja med konkurenco ter zaščito socialnih pravic in pravic delavcev. V imenu liberalizacije enotnega trga imamo danes številnejše privatizacije, večjo brezposelnost, ki je posledica le-tega, bolj negotovo delo in v mnogih primerih slabše storitve za potrošnike. Obstajajo pomembni primeri, tudi v moji državi, na Portugalskem, ki so posledica širjenja liberalizacije v prometu, poštnem in komunikacijskem sektorju, kjer so storitve zdaj slabše, zaposlenih manj ljudi in delovna mesta bolj negotova. Zato pravimo, da je pomembno zagovarjati socialno klavzulo v vseh teh procesih. Glavna težava je, da je ne spoštujejo ne vlade ne sama Komisija ali Svet, kar je bilo jasno razvidno iz posvetovanj Sveta 25. marca.

  Olga Sehnalová (S&D). – (CS) Gospod predsednik, trdno verjamem, da sta ozaveščenost in zaupanje državljanov ključnega pomena za uspeh enotnega notranjega trga. To seveda med drugim predvideva komunikacije, ki so dostopne in razumljive državljanom. Komisijo bi rada ponovno pozvala, naj resno razmisli o tem, kako bo pojasnila svoje načrte državljanom. Javno posvetovanje o dokumentu o enotnem notranjem trgu je pokazalo, kaj želijo ljudje in kaj so po njihovem mnenju glavne šibke točke evropskega povezovanja. Večina jih je označila predlog številka 48 kot glavno prednostno nalogo, skladno s katero se Komisija obvezuje, da bo okrepila posvetovanje in dialog s civilno družbo. Zatem bo posvetila posebno pozornost stališčem potrošnikov pri pripravi zakonodaje. Upam, da bodo rezultati javnega posvetovanja v tem primeru vključeni v enačbo.

Na koncu bi se rada zahvalila in čestitala vsem poročevalcem, vam, komisar, pa želim vse najboljše pri nadaljnjem delu.

  Anna Maria Corazza Bildt (PPE). – Gospod predsednik, čas je, da se realno gospodarstvo ponovno postavi v središče evropske agende in da se povrne zaupanje državljanov v naš skupni trg. Ponoven zagon enotnega trga je zgodovinska priložnost, da se Evropa ponovno loti dela. Izkoristimo jo.

Najbolje je prizadevati si za socialno Evropo z ustvarjanjem delovnih mest, in ravno za to gre pri aktu za enotni trg. Zato sem poskušala preprečiti, da bi razvrednotili ta pomemben akt ter okrepili evropsko konkurenčno sposobnost na svetovnem trgu in ustvarili delovna mesta. Uprla sem se poskusom, da bi uvedli nepotrebne predpise in dodatno birokracijo ali vprašanja, kot je socialna klavzula. Podprla sem doseženo soglasje, da bi Komisija imela široko pooblastilo za nadaljevanje.

Zdaj je čas za ukrepanje. Vse institucije EU, zainteresirane strani in Svet bi morali prevzeti svoj del odgovornosti za napredek pri izvajanju vprašanj, kot so blagovni sveženj, direktiva o storitvah in akt za mala podjetja, ter za okrepitev zaupanja v elektronsko poslovanje.

Nenazadnje upam, da bo tudi trgovina na drobno, ki je temelj evropskega gospodarstva, uvrščena visoko na politični agendi.

  Sylvana Rapti (S&D). – (EL) Gospod predsednik, komisar, ali se zavedate, da je prihodnost Evrope v vaših rokah? Mislim, da je današnja razprava izjemno pomembna za prihodnost Evropske unije, prihodnost evropskih državljanov in prihodnost evra. Evropski državljani v 27 državah članicah izjemno težko prenašajo in razumejo varčevalne ukrepe, ki so jim bili naloženi, če ne razumejo vrednosti in pomena notranjega trga. Zato mislim, da bo ta razprava odločala, ali bo 20. obletnica enotnega trga naslednje leto praznovanje ali pogreb.

Mislim, da državljani, podjetja in upravljanje tvorijo trikotnik. Ta trikotnik mora biti enakokrak. V sedanjem stanju je stranica državljanov izjemno šibka. To je mogoče popraviti samo s horizontalno socialno klavzulo, zato smo jo zahtevali in zato si prizadevamo doseči kompromis. Za konec naj povem, da je gospod Delors dejal, da se nihče ne more zaljubiti v notranji trg. Narediti ga morate takšnega, da bo to mogoče.

  Michel Barnier , član Komisije. – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, zelo sem hvaležen vsem vam za kakovostne govore o številnih stališčih. Z veliko pozornostjo sem prisluhnil vsemu, kar ste imeli povedati, izražanju vaše pozornosti in tudi na splošno – in tega se zelo zavedam, saj to potrebujemo – izražanju vaše spodbude in podpore našemu pristopu.

Ponovno bi se rad zahvalil vašim trem poročevalcem, gospe Kalniete, gospodu Buşoiju in gospodu Correii de Camposu, gospodu Kožušníku pa bi rad povedal, da je upravičeno poudaril osrednjo vlogo gospoda Harbourja v tej razpravi, saj ni bilo samoumevno, da bo lahko 11 odborov, in rad bi se zahvalil poročevalcem, ki so govorili, sodelovalo. Ta celosten ali globalen pristop sta priporočila gospoda Grech in Monti, vzporedno s tem, gospe in gospodje, pa je Komisija pod vodstvom predsednika Barrosa opravila enako delo. Z drugimi 12 komisarji smo sodelovali, da bi sestavili teh 50 predlogov in naslednji teden končno opredelili 12 vzvodov za posodobitev enotnega trga in 12 simboličnih predlogov za te vzvode.

Gospod Zwiefka je ravnokar govoril o utopiji, spominjajoč se ustanovitvenih očetov. Spomnim se, kaj je eden od njih, gospod Jean Monnet, dejal, ko je bil narejen prvi korak k enotnemu trgu in sta bila prvič združena premog in jeklo leta 1950. Dejal je: „Nisem ne pesimističen ne optimističen, sem zgolj odločen.“ Mislim, gospe in gospodje, da je sedaj – in zdaj se ponavljam –, ko pozorno prisluhnete javnosti in slišite njihovo jezo, zaskrbljenost, ko vidite, koliko jih trpi, ko vidite pomanjkanje delovnih mest in rasti, čas za ponovno odločnost, zlasti na področjih gospodarstva in rasti. Poleg tega je gospa Thun ravnokar omenila to evropsko odločnost. Mislim, da je zaradi izjemno konstruktivnega dela, ki ste ga opravili skupaj z različnimi odbori in skupinami, zelo pomembno, da boste lahko kmalu – vsaj upam, da boste lahko – z glasovanjem izkazali to odločnost, ki jo bosta morala upoštevati Svet in tudi Komisija. V vsakem primeru sem zaradi podpornega dela, ki ste ga opravili skupaj, prepričan v lastno odločnost in zagotovilo mi je dal uspeh javne razprave, ki že štiri mesece poteka o aktu za enotni trg, saj smo prejeli, kolikor se spomnim, 850 prispevkov, in tudi dejstvo, da je sam Evropski svet nakazal svojo podporo našemu pristopu.

Tako bo Komisija opredelila predloge, za katere se je obvezala zagotoviti besedila v naslednjih 12 mesecih, in upam, da bomo Svet, Parlament in Komisija ta besedila lahko izvedli v letih 2011 in 2012.

Gospe in gospodje, kot lahko vidite, v Komisiji na podlagi vaše zakonodaje pripravimo mnogo predpisov. Tisti, ki jih sedaj pripravljam o naukih, ki jih moramo potegniti iz finančne krize, so reaktivni ali preprečevalni predpisi. Pri aktu za enotni trg pa je naš cilj oblikovati proaktiven in dinamičen predpis in spremeniti ta notranji trg, kot sta priporočila gospod Juvin in gospa Auconie, v to, kar bi moral biti: prostor priložnosti, in ne prostor omejitev, kot ga vidijo mala in srednje velika podjetja ter državljani.

Državljani so potrošniki, in mi si bomo prizadevali zagotoviti varnost proizvodov, ki jih uporabljajo, ter odpraviti vse diskriminatorne ovire. Državljani so delavci, in mi si bomo prizadevali za priznavanje poklicnih kvalifikacij in spoštovanje socialnih pravic tistih, ki delajo v drugi državi. To sta priporočili gospa Jaakonsaari in gospa Gebhardt. Državljani uporabljajo javne storitve. Ta pomislek ste mnogi izrazili, zlasti gospod Triantafilidis, poleg tega pa priporočam, da gospa Castex, ki je malo prej govorila, pazljivo prebere – kar je nedvomno že naredila – predlog kolega gospoda Almunie o reviziji svežnja Monti-Kroes. Mislim, da vsebuje nove in odprte odgovore o kakovosti in dostopu do javnih storitev. Poleg tega so državljani varčevalci in posojilojemalci, in jaz sem samo očrtal določbe o enotnem integriranem hipotekarnem trgu.

Poleg državljanov tudi podjetja ustvarjajo delovna mesta. O potrebi po konkurenčnosti v primeru malih in srednje velikih podjetij so ravnokar govorili gospod Creutzmann, gospod Karas in gospa Corazza Bildt. Prizadevali si bomo za ugodnejše računovodske in davčne pogoje, za napredek na področju inovacij, patentov in avtorskih pravic, kar je omenil gospod Manders, za dostop do naložb in tudi, verjemite, za zasebno-javna partnerstva. Gospe Vergnaud bi se rad zahvalil za podporo, ki jo je izkazala našemu projektu o koncesijah.

Izboljšati moramo upravljanje notranjega trga. Gospod Schwab je ravnokar dejal nekaj zelo pomembnega o odpravi predalčkanja in temu sem se poskušal posvetiti s kolegi znotraj Komisije. Ta odprava predalčkanja se nanaša na oceno različnih direktiv.

Kot že veste, trenutno izvajam oceno direktive o storitvah, ki sta jo ravnokar omenili gospa Handzlik in gospa Roithová, po posameznih državah in storitvah, in vidim jasne dokaze o predalčkanju. Včasih pride do učinka harmonike za posameznega delavca, inženirja ali arhitekta pri uporabi direktive o storitvah, direktive o poklicnih kvalifikacijah in direktive o elektronskem poslovanju.

Gospod Schwab, želim si prizadevati za potrebno odpravo predalčkanja.

Gospod Løkkegard in gospod Grech sta omenila tudi komunikacijo. Pred komunikacijo moraš nekaj narediti in ko nekaj narediš, moraš to tako pojasniti, da državljani razumejo, kaj je bilo narejeno. Zato v celotnem sistemu notranjega trga pripisujem velik pomen tistim orodjem, ki približujejo Evropo njenim državljanom: sistemu Solvit, ki začenja dobro delovati, informacijskemu sistemu za notranji trg (IMI), enotnim kontaktnim točkam, Vaši Evropi in forumu, ki ga je omenil gospod Grech, da se izboljša dialog med vsemi zainteresiranimi stranmi in civilno družbo.

Na koncu, gospod predsednik, bi rad vse spomnil na nekatera prepričanja, ki so me vodila skozi mandat, ki mi je bil zaupan ob vaši podpori.

Naj začnem s svojim temeljnim prepričanjem, kajti govorimo o gospodarstvu in zaposlovanju. Gospe in gospodje, preostali svet ne čaka ob strani na nas. Na nekaterih področjih napreduje mnogo hitreje kot mi. Ne smemo si dovoliti, da stojimo ob strani in smo gledalci lastne prihodnosti. Mi Evropejci moramo biti gonilna sila naše prihodnosti. Poleg tega je glavna utemeljitev, gonilna sila, ki nas sili, da sami oblikujemo svojo prihodnost, enotni trg. Pred nekaj dnevi sem bil na Kitajskem. Tam nas spoštujejo, ker zastopamo trg s 500 milijoni potrošniki in državljani. Nadaljujmo s prizadevanji za združevanje sredstev in okrepimo naše jedro – enotni trg.

Enotni trg je temelj, platforma našega gospodarstva. Če bo deloval učinkovito, bo vse, kar gradimo na njem v smislu zasebnih pobud za podjetja ali lokalnih, nacionalnih in evropskih javnih in zasebnih pobud, delovalo bolje. Zakaj, na primer, se borimo za oživitev patentov, ki so bili na mrtvi točki zadnjih 30 let? Razlog je v tem, da so bile vse javne in zasebne pobude na področjih inovacij in ustvarjanja oslabljene, resno oslabljene, ker nimamo evropskega patenta ali ker naši patenti stanejo 10-krat več kot ameriški, zato mora platforma delovati učinkovito. To je srž problema in ko do tega pride, bomo lahko učinkoviteje oblikovali več pobud na njenih temeljih.

Moje drugo glavno prepričanje je, da je prišel čas za prizadevanja v smeri obnovljene rasti. Tu bi rad izrazil svoje strinjanje z gospo Turunen, ki je ravnokar pozivala k različni vrsti rasti. Rast, ki bo izhajala iz krize, in tu ima gospa Turunen prav, se mora razlikovati od prejšnje rasti, večjo pozornost mora nameniti naravnim virom, naravnim okoljem, ki niso ne brezplačni ne neizčrpni, in te cilje bomo vključili predvsem v novi kodeks ali nove predpise o javnih naročilih kot tudi obdavčitvi, ki morajo imeli vlogo pri doseganju okolju prijaznejše rasti.

Moje tretje prepričanje, gospe in gospodje, je, da trajnostna gospodarska uspešnost ne more obstajati brez inovacij ali socialne kohezije. To je dinamični kompromis, ki ga je omenil gospod Canfin in priporočil gospod Monti, tudi na področju obdavčitve. Tako gospod Canfin kot gospod Cofferati sta omenila to temo in gospa Toia je ravnokar omenila temo, ki bo vključena v predloge za akt za enotni trg, namreč razvoj sektorja, v katerega verjamem, sektorja socialnega gospodarstva.

Moje četrto prepričanje, ki ga ponavljam, je, da mora vsako naše ozemlje, naj je še tako šibko ali oddaljeno od Bruslja, odigrati svojo vlogo, če želimo dobiti boj za konkurenčnost. Vsako podjetje lahko dobi svojo bitko, tudi najmanjša, in pri tem jim moramo pomagati. Končno pa lahko vsi naši državljani, tudi najšibkejši, ki so včasih izključeni zaradi invalidnosti, dobijo svoje bitke za konkurenčnost, pod pogojem, da imajo dovolj spodbude in podpore.

Moje peto prepričanje je, da mora biti, glede na to, kaj se dogaja v preostalem svetu, naš cilj, in pri tem vztrajam, to, da smo akterji in ne gledalci. Poleg tega se ne smemo sprijazniti, da je Evropa celina potrošnje. Evropa mora biti še naprej celina proizvodnje, ne samo storitev, temveč območje, kjer ohranjamo temelj proizvodnje, kar je tudi cilj številnih predlogov, ki jih bomo podali o dolgoročnih naložbah.

Spoštovani poslanci, predstavil sem vam, kaj je bil moj dvojni cilj, ko sem postal komisar. Ni se spremenil in ostal bo enak do konca mojega mandata. Finančne trge, ki jih potrebujemo, bomo vrnili v službo realnega gospodarstva in ne obratno, kot je bilo v zadnjih 15 letih. Niso podjetja tista, ki morajo delati za trge, temveč morajo biti organizirani finančni trgi, ki so bolje urejeni in nadzorovani, v službi realnega gospodarstva. Naš cilj je, da realno gospodarstvo, namreč velik enotni trg, vrnemo v službo rasti in napredka človeštva. Naslednji teden morate prebrati – morda ni popoln in nedvomno ga je mogoče izboljšati – osnutek akta o enotnem trgu, ki ga je predlagala Evropska komisiji v luči vaših razprav in tudi v luči tega dvojnega cilja: da vrnemo trg v službo gospodarstva in da vrnemo gospodarstvo v službo rasti in napredka človeštva.

  Enikő Győri , predsedujoča Svetu. – (HU) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila vsem, ki so danes sodelovali v razpravi. Zame je to izjemno pomembno iz dveh vidikov. Po eni strani ste potrdili prepričanje madžarskega predsedstva, da igra notranji trg veliko vlogo pri dolgo pričakovanem spodbujanju gospodarske rasti v Evropski uniji in pri zagotavljanju, da lahko končno ponovno ustvarimo nova delovna mesta. Druga velika korist te razprave je, da je bilo izraženih zelo veliko misli in zamisli, ki jih bomo lahko vključili tudi v delo Sveta. Komisija je že dokončala dobršen del naloge. Seveda tudi njih čaka še veliko dela. Svet želi kasneje pri sprejemanju posebne zakonodaje izjemno tesno sodelovati s tem parlamentom. Zahvalo si torej zaslužijo vsi, ki so pomagali v tem postopku do zdaj, bodisi kot poročevalci ali člani Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov, in na katerih vključenost računamo tudi v prihodnosti.

Kot je bilo že mnogokrat omenjeno, je madžarsko predsedstvo zagovarjalo cilj močne Evrope. To je tudi moto madžarskega predsedstva. Poleg tega vedno pravimo, da imamo v mislih močno Evropo, ki državljane, ljudi, umešča v središče svojih politik, in na to ne smemo pozabiti tudi, ko obravnavamo enotni trg.

Rada bi ločeno obravnavala nekatera vprašanja, o katerih se je največ razpravljalo. Prvo so razmere malih in srednje velikih podjetij (MSP). Ti so dejansko ključni akterji na notranjem trgu in zato nameravamo storiti vse, da bodo upoštevana. To delno pomeni, da bodo imela mala in srednje velika podjetja lažji dostop do financiranja, manjša upravna bremena in poenostavljen dostop do javnih naročil. Velik pomen pripisujemo pregledu akta za mala podjetja, ki bo maja na dnevnem redu Sveta za konkurenčnost. Nameravamo tudi sprejeti sklepe o tej temi.

Druga takšna tema je digitalna agenda. Tudi o tem je bilo veliko povedano na današnji razpravi. Vsi vemo, da obstaja ogromen neizkoriščen potencial na tem področju. Izboljšati moramo možnosti in pogoje brezpapirne uprave in poslovnih transakcij. To naj bi dosegli s pobudami elektronskega poslovanja in e-uprave, vendar v širšem smislu mislim, da je cilj direktive o pravicah potrošnikov tudi spodbujati čezmejne transakcije na podlagi enega sklopa evropskih pravil. Tu bi lahko omenila izvajanje direktive o storitvah, ki vpliva na znaten del notranjega trga, čigar bistveni element je poenostavljena elektronska uprava.

Tretja točka, ki bi jo rada omenila, je, da je dokončno oblikovanje notranjega trga po mojem mnenju nepredstavljivo brez grajenja in dokončanja energetske in prometne infrastrukture. Madžarsko predsedstvo je že posvetilo posebno pozornost izvedbi enotnega energetskega trga v prvih treh mesecih. Med razpravo je več poslancev omenilo tudi infrastrukturne obveznice. Z zanimanjem pričakujemo izid javnega posvetovanja o tem. Tudi varstvo intelektualnih pravic je vprašanje, ki smo mu do zdaj posvetili veliko pozornosti. V uvodu sem omenila tudi evropski patentni sistem in verjamem, da bomo po začetku okrepljenega sodelovanja lahko skupaj oblikovali njegovo vsebino in da bomo glede izvedbenih pravil lahko dosegli največji možni napredek v Svetu za konkurenčnost meseca maja. Poleg tega upam, da obstaja vsaj možnost, da bomo lahko dosegli sporazum.

Na koncu bi rada obravnavala socialne vidike. To vprašanje je tudi v današnji razpravi zbudilo največ zanimanja in sprožilo največ čustev tudi v dvorani. Mislim, da je o tem potekala zelo živahna razprava v Komisiji in tudi v tem parlamentu, in prepričana sem, da bo tako tudi v Svetu.

Kot sem že dejala, potrebujemo močno Evropo, ki ima v središču človeški dejavnik. Mislim, da to jasno kaže na madžarski pristop k temu vprašanju, toda to lahko storimo le na usklajen način in ob upoštevanju vseh vidikov. To pomeni, da če v samo središče uvrstimo človeški dejavnik, je ustvarjanje delovnih mest gotovo najpomembnejša naloga, kajti če lahko zagotovimo, da lahko dela vsak, ki to želi, mislim, da je to največ, kar lahko ponudimo našim državljanom.

Druga zadeva, ki se je vsi zavedamo, pa je, da je bil evropski socialni model, evropsko socialno tržno gospodarstvo, na preskušnji. Naš skupni interes je to zaščititi. Seveda ne obstaja enoten model v vseh 27 državah članicah, saj ga izvajamo različno. Biti moramo tudi realni. Ta model je bil preizkušen: konkurenčnost EU, konkurenčnost držav članic sta odvisni od tega, ali lahko ta socialni model prilagodimo izzivom 21. stoletja. Zato ga ne smemo obravnavati kot nedotakljivega, temveč kot nekaj, kar branimo s skupnimi prizadevanji, obenem pa prilagajamo 21. stoletju.

Končno pa je bila pogosto omenjena tudi mobilnost. Mislim, da bomo lahko na tem področju najhitreje in najbolj preprosto dosegli napredek, in vsekakor bi radi sprejeli sklepe o tem v Svetu za konkurenčnost meseca maja.

Na koncu naj povem, da namerava madžarsko predsedstvo zagotoviti čim večjo možno prepoznavnost enotnega trga in da smo pripravljeni sprejeti zaveze na najvišji ravni. Pri tem računamo na člane in predsednika Komisije kot tudi na poslance in predsednika Evropskega parlamenta.

  Sandra Kalniete, poročevalka. – (LV) Gospod predsednik, za zaključek te zelo plodne razprave bi rada poudarila, da je ta razprava pokazala, da se poslanci Evropskega parlamenta zavedamo svoje odgovornost do Evropejcev, kar zadeva oživitev gospodarstva in ustvarjanje novih delovnih mest. Utrditev enotnega trga je ravno tako pomembna za oživitev gospodarstva kot drugi dve pobudi: okrepitev gospodarskega upravljanja in strategija 2020. Izpostaviti moramo politični profil enotnega trga. Tako politiki kot celotna družba se morajo zavedati njegovega pomena, zato je komunikacija zelo pomemben element oživitve enotnega trga: komunikacija s podjetji, komunikacija z Evropejci in tudi komunikacija med tremi institucijami. Navdušena sem, da smo si enotni v cilju, da oživimo, poenotimo in okrepimo evropski trg.

  António Fernando Correia De Campos , poročevalec. – (PT) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil vsem za to razpravo, ki je bila zelo koristna. Toda maloprej nisem imel časa prebrati zadnjega dela svojega govora, ki se v osnovi nanaša na zahvalo komisarju Barnierju. Ne morem se mu zahvaliti bolje, kot da ponovim prvi stavek njegovega govora. Dejal je, da je čas, da Evropa dvigne standard in ne le sporoča slabe novice ljudem. Ne bi se mogel bolj strinjati z vami, komisar, in rad bi vam povedal, da je v zvezi s tem Parlament opravil svojo nalogo pravočasno in je pripravljen posredovati ljudem dobre novice.

  Cristian Silviu Buşoi, poročevalec. – Gospod predsednik, rad bi se vam vsem zahvalil za prispevke k tej razpravi in pozitivne pripombe. Rad bi tudi čestital kolegoma, gospe Kalniete in gospodu Correii De Camposu, za dobro delo.

Zdaj imamo na mizi tri poročila, ki so rezultat večmesečnega trdega dela. Kljub težavam, na katere smo naleteli, sem zadovoljen z doseženimi rezultati. Opredelili smo prave izzive in sklop izvedljivih rešitev. Ti pa so tudi jasen izraz zaveze Evropskega parlamenta, da poglobi in okrepi enotni trg.

Trdno verjamem, da bodo ta tri poročila koristno dopolnila obsežno javno posvetovanje, ki ga je organizirala Komisija in kjer je bilo skoraj 750 odzivov. Pozdravljam zanimanje, ki so ga podjetja, posamezniki, nevladne organizacije in javni organi izkazali za akt za enotni trg, saj je široko soglasje o ukrepih ključno za prilagoditev enotnega trga pričakovanjem naših državljanov in podjetij.

Vesel sem, da je Komisija zares dejavna in da nekatere pobude že potekajo. Niti najmanj ne dvomim, da bo Komisija ustrezno upoštevala stališča Evropskega parlamenta, kajti na koncu je najpomembnejše vprašanje: ali lahko s svojimi dejanji in prizadevanji dosežemo znatno razliko? Moj odgovor je, da lahko, vendar zato potrebujemo pogum, ne sramežljivost. Ukrepati moramo takoj, ne čez nekaj let. Ukrepati moramo v skupnih prizadevanjih in ne ločeno z nekaj izoliranimi ukrepi. Čas je za ukrepanje.

  Nicole Sinclaire (NI). – Gospod predsednik, prej v razpravi je moj kolega gospod de Jong dejal, da moje pripombe v vprašanju, ki sem ga zastavila kolegi, niso primerne. Mislim, da ni neprimerno postaviti vprašanje o stopnji vpliva poslanca tega parlamenta na to institucijo.

Lahko s spoštovanjem prosim za nekoliko tišine, da bom dejansko lahko imela govor?

Ni pošteno, da se osebo lahko kritizira, ker zastavi vprašanje v tem parlamentu. Na vprašanje ni bil dan odgovor, in bi moral biti. Namesto tega je moj kolega odgovoril na vprašanje o delovnih mestih v West Midlandsu. Ali ga lahko potem spomnim na to, kako je EU subvencionirala delovna mesta zunaj tovarne Ryton v Coventryju?

  Predsednik. – Razprava je končana.

Glasovanje: 6. aprila 2011.

Glasovanje o izjavi Komisije o javnih naročilih bo potekalo na naslednjem delnem zasedanju.

Pisne izjave (člen 149)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Ta predlog poenostavlja zakonodajo, tako da združuje več direktiv. Dejansko pojasnjuje zakone in jih poenostavlja, da jih lahko podjetja in potrošniki razumejo in sprejmejo. Mislim, da bo tako mogoče dati nov zagon notranjemu trgu in, upam, tistim regijam, ki imajo šibkejše gospodarstvo zaradi obsega, oddaljenosti in gospodarske odvisnosti od manjšega števila proizvodov, kar velja za najbolj oddaljene regije. Na splošno so potrebni ukrepi zaradi upada povpraševanja, ki je posledica čezmejnih nakupov, in pomembno je zagotoviti, da je ta zakonodaja koristna za regije, kot so Azori. Bolj izolirana območja imajo večji interes, da se mnogi njihovi proizvodi odpremijo. Njihova podjetja potrebujejo dostop do jasne zakonodaje in njihovi potrošniki potrebujejo dostop do širšega izbora blaga po bolj konkurenčnih cenah. V razmerah, ko obstaja usklajena zakonodaja na področjih, kot so na primer predpogodbene informacije, ki jih ta novi predlog zajema, bo en način za dodatno povečanje zaupanja v proizvode iz najbolj oddaljenih regij – in s tem povečanje njihove razpoložljivosti in potrošnje na notranjem trgu – okrepitev njihove podobe prek potrjevanja kakovosti z uvedbo posebnih ukrepov v ta namen.

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. – (RO) Gospodarska in socialna kriza, ki jo še prestajamo, nam je pokazala, da če se oddaljimo od ključnega cilja gospodarstva, ki je zagotoviti blaginjo državljanov, tvegamo, da bomo celotno družbo pahnili v smeri propada. To velja tudi za enotni trg. Ne smemo pozabiti, da je njegova vloga omogočiti vsakemu evropskemu državljanu, da povsod v Evropski uniji uživa enake gospodarske in socialne pravice, ki mu zagotavljajo blaginjo. Enotni trg je treba poglobiti in ponovno usmeriti k državljanom in njihovim interesom. Mislim, da je v tem kriznem obdobju pomembno, da pridobimo čim večjo korist iz nečesa, kar Evropa ima in je bolj dragoceno, namreč človeški kapital. Mobilnost delavcev v EU je ključna za gospodarsko okrevanje in razvoj enotnega trga. To mobilnost moramo spodbujati in prvi korak, ki ga je vredno narediti, je, da odstranimo ovire, ki preprečujejo pretok delovne sile znotraj EU. Omejitve, naložene delavcem iz novih držav članic, ovirajo zdrav razvoj enotnega trga in jih je treba takoj odpraviti.

  Elisabetta Gardini (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Za oživitev enotnega trga morajo naše evropske politike delovati v podjetjem prijaznem okolju, katerega cilj je spodbujati inovacije in rast ter strateško preusmeritev evropskega gospodarstva. Evropa potrebuje močno politično vodstvo, da vzpostavi in izvede gospodarske prednostne naloge takšnega obsega. Nova evropska strategija, ki so jo navdahnile smernice iz poročila gospoda Montija, se odlikuje po tem, da navaja konkretne ukrepe za izhod iz tega obdobja gospodarske krize s povrnitvijo produktivnosti in stopenj zaposlenosti. Izmed 50 predlogov, ki jih je predstavila Komisija, bi rada poudarila zlasti ukrepe za zagotovitev večje konkurenčnosti malih in srednje velikih podjetij, lažji dostop do kreditov in internacionalizacije, tako da lahko zgrabijo nove tržne priložnosti, ki jih nudi svetovni trg. Ob tej priložnosti bi vas morala ponovno spomniti, da so mala in srednje velika podjetja najbolj verodostojni predstavniki evropskega gospodarskega tkiva in nudijo številne primere odličnosti, ki jih je treba spodbujati in podpirati. Digitalna agenda, boj proti ponarejanju, krepitev elektronskega poslovanja in racionalizacija sistema javnih naročil so druge prednostne naloge, ki imajo široko podporo in naj bi zagotovile dejansko uresničitev gospodarskih koristi, ki podpirajo monetarno stabilnost in kohezijo.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D), v pisni obliki. – (PL) Izraz „akt za enotni trg“ se veliko omenja, odkar je profesor Mario Monti napisal svoje poročilo. Nestrpno čakam 12 ukrepov, ki jih bo Evropska komisija opredelila kot ključne za prihodnost enotnega trga. Obenem si lahko predstavljam, kaj bodo zajemali. Zato danes ne bi rada omenjala posebnih zamisli, kot so patent EU, avtorska pravice ali javna naročila, temveč bi se osredotočila na načela, ki nas morajo po mojem mnenju voditi.

Mislim, da bi morala prihodnja ureditev enotnega trga po eni strani odražati filozofijo enotnega trga, ki se je razvila v teh letih, po drugi strani pa mora biti prilagojena stvarnosti 21. stoletja. Na primer, omenila bom načelo, ki je usmerjalo Evropsko komisijo od njene ustanovitve – zaščita tega, kar je znano kot vzporedna trgovina ali trgovina z zakonitimi proizvodi zunaj uradnih distribucijskih poti, na primer, prodaja televizij Grundig, ki so bile zakonito kupljene v Franciji, v Nemčiji. Vzporedna trgovina danes zelo pogosto poteka na internetu na različnih straneh. To pravico je treba braniti s podporo razvoja enotnega trga na internetu in razvojem elektronskega poslovanja na splošno ter z zagotavljanjem večjega dostopa do kulturnih dobrin v zakonitih spletnih trgovinah. Na tem področju nas čaka veliko dela, tako v smislu olajšanja poslovanja podjetij v virtualnem svetu kot v smislu večjega zaupanja potrošnikov v internetne transakcije.

  Kinga Göncz (S&D), v pisni obliki. – (HU) Enotni trg je glavna gonilna sila razvoja Evropske unije in poleg tega, da izboljšuje konkurenčnost, tudi ustvarja okvir za socialno vključevanje in ustvarjanje delovnih mest. Predlogi za poglobitev enotnega trga, bodisi o odpravi upravnih ovir, s katerimi se spopadajo mala podjetja, ali o spodbujanju elektronskega poslovanja, morajo biti v korist državljanom. Uresničitev strategije ne sme posegati v socialne pravice in ne sme spodkopavati dosežkov na področju blaginje. Še vedno je preveč ovir za uveljavljanje pravic zaposlenih, kupcev in potrošnikov brez notranjih meja. Tudi izvajanje direktive o prostem pretoku je nepopolno, čeprav sta zaposlovanje čim več ljudi in čim boljše upravljanje evropske delovne sile pomembna zlasti z vidika okrevanja po krizi. K tekočemu delovanju notranjega trga pripomore skupno evropsko ukrepanje proti korupciji in organiziranemu kriminalu ter izvajanje stockholmskega programa, ki je namenjen oblikovanju območja svobode, varnosti in pravice. Ukrepati moramo, da zagotovimo priznavanje poklicnih kvalifikacij v EU, prenosljivost pokojninskih pravic in dostop do osnovnih bančnih storitev. Poleg tega nas čakajo dodatne naloge za zagotovitev prostega pretoka storitev in spoštovanja pravic napotenih delavcev.

  Liem Hoang Ngoc (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glede na pomembnost tega vprašanja in strogo časovno omejitev, v okviru katere mora delati Parlament, smo lahko vsi zadovoljni z doseženim. Na splošno se strinjam s prednostnimi nalogami, ki so opredeljene v različnih poročilih, zlasti s priznavanjem poklicnih kvalifikacij, prenosljivostjo pokojninskih pravic, racionalizacijo postopkov naročil, pobudami za mala in srednje velika podjetja (MSP) ter dostopom do nekaterih osnovnih bančnih storitev za vse.

Seveda so si po mojem mnenju drugi ukrepi tudi zaslužili omembo, na primer vprašanje skupnih sredstev, toda dobro se zavedam, da se je bilo težko odločiti med temi 50 predlogi. Vesel sem tudi, da smo lahko dosegli kompromis o socialni klavzuli, ki navaja, da je treba za vso zakonodajo o enotnem trgu opraviti oceno socialnega učinka in da mora, če je to upravičeno glede na ugotovitve, vsebovati sklicevanje na politične in socialne pravice.

Drugi razlog, zaradi katerega smo lahko zadovoljni, je dejstvo, da Parlament poziva k zajamčenemu dostopu, kakovosti in cenovni dostopnosti storitev splošnega gospodarskega pomena in socialnih storitev splošnega pomena ter poziva Komisijo k uvedbi sektorskih zakonodajnih pobud na tem področju.

  Jan Kozłowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Rad bi se zahvalil poročevalcem za količino dela, ki so ga opravili pri pripravi poročil o enotnem trgu, in jim čestital za končni rezultat.. Vesel sem, da imamo na 20. obletnico vzpostavitve enotnega trga pred nami resolucijo, ki bo Evropejcem pomagala povsem izkoristiti potencial enotnega trga. Prepričan sem, da bo začetek njegove veljavnosti omogočil okrepitev konkurenčnosti evropskih trgov in nas približal doseganju ciljev, opredeljenih v strategiji Evropa 2020. Omrežja TEN-T so pomemben dejavnik pri doseganju učinkovitega delovanja enotnega trga. Zato sem zadovoljen, da poročila posvečajo pozornost njihovemu posebnemu pomenu. Omrežja TEN-T so eden od temeljev učinkovito delujočega tržnega gospodarstva, ki ustvarjajo pogoje za pošteno konkurenco na ravni celotne Evropske unije. V sklopu odločitev, ki nas čakajo o prihodnji obliki omrežij TEN-T, bi rad izpostavil potrebo po boljši povezavi med „starimi 15“ državami članicami in novimi državami članicami ter dejstvo, da je večja notranja kohezija prevoza razširjene Evropske unije pomemben dejavnik za konkurenčnost EU.

  Alajos Mészáros (PPE), v pisni obliki. – (HU) Enotni trg je ključen za prihodnjo rast gospodarstva EU. Posebno pozornost je treba posvetiti malim in srednje velikim podjetjem, saj imajo le-ta največji potencial za rast in ustvarjanje delovnih mest. Enotni trg mora zagotavljati prednosti malim podjetjem, saj le-ta zagotavljanje večino delovnih mest, obenem pa težje izkoristijo priložnosti, ki jih predstavlja enotni trg. Financiranje razvoja in inovacij zanje predstavlja težavo. Podobno moramo posvetiti pozornost lokalnim podjetjem v prikrajšanih, redko poseljenih območjih in v urbanih okoljih, ki imajo težave. Konkurenčna politika je temeljni način, da se EU omogoči dinamičen, učinkovit in inovativen notranji trg ter tudi konkurenčnost na svetovni ravni. EU mora uvesti pomembne ukrepe, da zagotovi boljši dostop malih in srednje velikih podjetij do informacij, da bodo seznanjena s priložnostmi, ki jih nudi enotni trg, in finančnimi ukrepi EU. Tudi jaz mislim, da je pomembno, da se cilji strategije Evropa 2020 in elementi akta za mala podjetja vključijo v vse politike EU o enotnem trgu. To je ključno za premagovanje obstoječih ovir na nacionalnih ravni in ravni EU.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. – Po mojem mnenju bi enotni trg za Evropejce moral pomeniti tudi enotni trg kakovosti. Na žalost to poročilo nikjer ne omenja tega vprašanja. V Evropski uniji se v različnih državah proizvodi včasih ponujajo pod istimi tržnimi imeni, toda z različno sestavo proizvoda. Po poročanjih imajo proizvodi isto tržno ime, vendar so na voljo v različnih koncentracijah ali jakostih. Poročali so o primerih, ko so se proizvodi štirih različnih kategorij kakovosti prodajali pod isto blagovno znamko, odvisno od namembne države. Zato ima – na videz – enak proizvod različno kakovost, odvisno od tega, v kateri državi je kupljen. Ker se tržno ime povezuje z zaznano kakovostjo, bi lahko ta praksa zavajala javnost. Podjetja se morajo izogibati zavajanju potrošnikov glede prednosti, povezanih z blagovno znamko blaga. Če želijo proizvajalci zmanjšati kakovost blaga, ki ga nudijo, morajo uporabiti drugo tržno ime. Naši državljani mislijo, da bi morala biti kakovost blaga s tržnim imenom enaka na vseh trgih, na podlagi načela, da eno tržno ime ustreza eni stopnji kakovosti. Ker so moji volivci zaskrbljeni glede tega vprašanja, bi rad videl, da bi se obravnavalo v naših razpravah v tem parlamentu.

  Marianne Thyssen (PPE), v pisni obliki. – (NL) Vesela sem, da je Evropski parlament pozdravil poročilo bivšega komisarja Montija, ki so ga na splošno pohvalili in v katerem zagovarja nadaljnji razvoj in dokončno oblikovanje notranjega trga kot „osnovni pogoj za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo“. Konec koncev ni mogoče zanikati, da sta finančna in gospodarska kriza Evropi zadali hud udarec. Nadaljnji razvoj notranjega trga, ki je največji na svetu, bo ena od najpomembnejših prednosti v tem pogledu.

Sprejeti moramo ciljne ukrepe za naša mala in srednje velika podjetja, ki tvorijo gospodarsko središče Evrope: zadosten dostop do kapitalskih trgov, spodbujanje spletnega trgovanja in prvi korak v smeri skupne konsolidirane davčne osnove za pravne osebe. Od tega bodo imeli korist tudi naši državljani: na primer od priložnosti za študij v tujini, strožje varnosti glede igrač, cenejših cen gostovanja. Kot oblikovalci evropskih politik tega ne moremo poudariti dovolj. Izzivi so znatni, zato si moramo po najboljših močeh prizadevati, da ustvarimo popolnoma razvit okvir za notranji trg za spletne storitve. S temi tremi poročili Evropski parlament pošilja jasen signal, da resno mislimo glede reforme notranjega trga. Dosledno se zdaj lotimo tega dela.

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – (EL) Če naj Evropa premaga današnje težke razmere in bo konkurenčna gospodarstvom v hitrem vzponu, mora vlagati v sektorje, ki ji bodo zagotovili konkurenčno prednost. Skupni trg je največja konkurenčna prednost Evrope in ga je treba skladno s tem izkoriščati. Poleg tega so države članice EU zaradi recesije vse bolj gospodarsko poenotene, to pa moramo izkoristiti za utrditev evropskega gospodarstva, da bo bolj konkurenčno na domači in mednarodni ravni. Zato mora biti cilj naših uradnih dokumentov spodbujati bolj velikopotezno poglobitev skupnega evropskega trga, zlasti na področju storitev. Poleg tega je treba upoštevati vlogo podjetij pri oblikovanju delujočega enotnega trga.

PREDSEDSTVO: GIANNI PITTELLA
podpredsednik