Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2999(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0226/2011

Predložena besedila :

B7-0226/2011

Razprave :

PV 06/04/2011 - 15
CRE 06/04/2011 - 15

Glasovanja :

PV 07/04/2011 - 6.5
CRE 07/04/2011 - 6.5
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0150

Razprave
Sreda, 6. april 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

15. Poročilo o napredku Islandije za leto 2010
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. – Naslednja točka sta izjavi Sveta in Komisije o poročilu o napredku Islandije za leto 2010.

 
  
MPphoto
 

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu.(HU) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, visoko cenim aktivno sodelovanje Evropskega parlamenta v procesu širitve, seveda tudi posebej v pristopnem procesu Islandije. Ko ena najuspešnejših politik Unije v zgodovini EU je širitev Evropske unije tudi ena najpomembnejših prednostnih nalog našega predsedovanja.

Dne 17. junija 2010 je Evropski svet soglasno sprejel sklep, da se Islandiji dodeli status kandidatke. Prvo zasedanje pristopne konference na ministrski ravni je bilo 27. julija 2010, v novembru 2010 pa se je začel pregled usklajenosti zakonodaje in ta postopek teče po načrtih. Naslednja pristopna konferenca na ministrski ravni je na programu 27. junija; tako bomo imeli priložnost pregledati dosežene rezultate in, upamo, odpreti čim več poglavij.

Nekaj zelo pomembnih področij bi rada še posebej izpostavila. Ta vprašanja so našteta tudi v osnutku parlamentarne resolucije. V svojem poročilu o doseženih rezultatih za leto 2010 Komisija ugotavlja, da Islandija izpolnjuje politična merila za članstvo in da je, čeprav jo je gospodarska in finančna kriza močno prizadela, ustrezno pripravljena za izvedbo ukrepov, potrebnih za izpolnitev zahtev za članstvo v EU. Dne 14. decembra 2010 je Svet v svojih sklepih povzel, da je Islandija demokracija z dolgo zgodovino dobrega delovanja, da ima dobro razvite institucije in tesne odnose z EU. Svet je tudi ugotovil, da je Islandija na splošno dovolj pripravljena za sprejem in izvajanje acquis EU, še zlasti zato, ker je država članica Evropskega gospodarskega prostora in podpisnica Schengenskega sporazuma. Islandijo lahko štejemo za delujoče tržno gospodarstvo in država lahko, srednjeročno gledano, obnovi svojo zmožnost vzdržati konkurenčni pritisk ter tržne sile na enotnem trgu.

Svet je ugotovil, so pogajanja namenjena temu, da Islandija v celoti sprejme in uveljavi acquis EU. Napredovanje pogajanj bo odvisno od tega, ali bo Islandija izpolnjevala vse svoje obveznosti iz sporazuma EGP, pri tem pa se bodo med drugim tudi ustrezno upoštevali sklepi Sveta z dne 17. junija 2010, pa tudi njeni dosežki pri odpravljanju drugih pomanjkljivosti, navedenih v mnenju Komisije. Obenem pa je Svet tudi ugotovil, na eni strani, da bo tudi v času pristopnih pogajanj sporazum EGP ostal temeljna podlaga pogodbenih odnosov med Islandijo in EU, in na drugi strani, da je Islandija v zadnjih dveh letih aktivna in konstruktivna partnerica tega sporazuma, pa tudi schengenskega območja. Država dosega tudi dobre rezultate pri uveljavljanju razvijajočega se acquis EU. Zato je Svet spodbudil Islandijo, naj s tako prakso nadaljuje.

Osnutek resolucije Evropskega parlamenta je celovita slika doseženih rezultatov in nalog, ki jih je treba še opraviti. Kar zadeva slednje, bi vas rada opozorila na našo skupno nalogo, to je na potrebo po ustrezni in poglobljeni komunikaciji z javnostjo, tako z islandskimi državljani kot z državljani EU. Glede na to bi rada še enkrat izpostavila, da nas čaka še zelo veliko dela, tudi v času madžarskega predsedovanja. V našem predsedstvu seveda računamo, da bodo Islandijo pri njenih prizadevanjih podprle tudi vse države članice, Komisija, seveda pa tudi Evropski parlament. Pomembno je, da svoje delo še naprej opravljamo z enako vnemo, da bodo pogajanja čim bolj napredovala po možnosti že v tem polletju.

Prepričana sem, da lahko pristop Islandije postane zgodba o uspehu. Lahko da nov zagon celotni politiki širitve in okrepi njeno uspešnost. Geslo in cilj madžarskega predsedstva je močna Evropa. K uresničevanju tega gesla in cilja prispeva tudi napredek procesa pristopa Islandije.

 
  
MPphoto
 

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, današnja razprava o Islandiji in o naslednjih korakih njenega pristopnega procesa je zelo umestna.

Rad bi se zahvalil zbornici za podporo včlanitvi Islandije in čestital poročevalcu gospodu Predi za zelo kakovostno poročilo. Resolucija, o kateri razpravljam, pomeni koristen prispevek k temu procesu: Islandiji pošilja pravo sporočilo v pravem trenutku.

Presojanje usklajenosti Islandije z acquis ─ pregled ─ teče po časovnem načrtu. Od novembra 2010 smo imeli razpravo že o 24 poglavjih in opravili 23 dvostranskih preglednih srečanj; obravnavali smo že ribištvo, kmetijstvo, okolje, regionalno politiko in finančne storitve.

pregled je pomemben tehnični proces, na sestankih pa smo že opredelili občutljiva vprašanja in izzive v ključnih poglavjih, kot smo kmetijstvo, okolje in ribištvo. Ta faza pogajalskega procesa bo zaključena junija 2011.

Lahko potrdim, da pričakujemo, da se bodo pogajanja sama začela proti koncu madžarskega predsedovanja, z odprtjem nekaterih poglavij na pristopni konferenci, ki je na programu 27. junija 2011. Ta časovni načrt je ambiciozen, a izvedljiv in vse strani si prizadevajo za njegovo uresničevanje.

Komisija je pripravljena upoštevati posebnosti in pričakovanja Islandije v mejah veljavnega pristopa k pristopnim pogajanjem in ob polnem spoštovanju načel in pravil Unije. Zato si želimo z delom v odprtem in konstruktivnem duhu poiskati rešitve, sprejemljive za obe strani, na način, ki odseva visoko raven sodelovanja med Evropsko unijo in Islandijo. Enako kot pri vseh dosedanjih pristopnih procesih lahko pričakujemo, da to ne bo vedno lahka naloga, prepričani pa smo, da smo se z Islandijo odpravili na potovanje, ki se bo končalo z uspehom.

Kar zadeva Icesave in kot je omenjeno tudi v vaši resoluciji, bi bila Komisiji pogodu hitra rešitev te zadeve v prid vseh vpletenih strani.

Na gospodarskem področju so dosežki Islandije pri davčnem in bančnem okrevanju po programu MDS prepričljivi. Progam prilagajanja teče po načrtu, vlada pa je zavezana nadaljnjemu okrevanju. Dodatno prestrukturiranje dolga bo prispevalo k okrevanju gospodarstva. Vlada tudi pripravlja strategijo za postopno odpravo nadzora kapitala. To bo prispevalo k ugodnejšemu poslovnemu ozračju.

Naj na kratko omenim še podporne ukrepe, ki jih uvajamo v okviru instrumenta za predpristopno pomoč (IPA). Določen je skupni okvirni sveženj 28 milijonov EUR za naslednja tri leta za pomoč pri krepitvi upravnih zmogljivosti in pripravi Islandije na upravljanje sredstev iz strukturnih skladov.

Dokončno oblikovanje nacionalnega programa IPA za leto 2011 dobro poteka, začele pa so se tudi že različne dejavnosti v okviru programa tehnične pomoči in izmenjave informacij (TAIEX).

V celoti soglašam z vašim mnenjem, da je potrebna javna razprava o pristopu k EU na osnovi dejstev. Taka razprava lahko odločilno prispeva k jasnejšemu razumevanju okoliščin, ki vplivajo na politiko in delovanje Evropske unije, in razprši mite v zvezi s tem. Zelo pohvalno se mi zdi, da so islandske oblasti že začele intenzivne komunikacijske aktivnosti.

Spodbudno je, da se je v zadnjem letu javno mnenje na Islandiji opazno prevesilo v prid EU ─ večja je podpora nadaljevanju pristopnega procesa in članstvu v EU, boljša pa je tudi podoba EU v očeh javnosti.

Komisija krepi svoje informacijske in komunikacijske dejavnosti, da bo lahko javna razprava potekala v informiranem ozračju. Predstavništvo Evropske unije v Reykjavíku že polno deluje in aktivno sodeluje v komunikacijskih dejavnostih, načrtujemo pa tudi informacijski center EU.

Zdaj, ko je faza pregleda že skoraj zaključena, z velikim veseljem pričakujem začetek odpiranja različnih poglavij z Islandijo.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda, v imenu skupine PPE.(RO) Gospod predsednik, najprej želim pozdraviti navzočnost Komisije in Sveta v Parlamentu in dosedanje plodno sodelovanje s tema dvema institucijama, tudi pri sestavljanju te resolucije.

Pred približno devetimi meseci, ko smo naznanili vlogo Islandije za pridružitev Evropski uniji, smo sklenili, da bomo v tem poročilu obravnavali štiri točke.

1. Politična merila. Islandija je v tem pogledu zelo uspešna z močno tradicijo demokracije. Menim, da moramo poleg tega tudi pozdraviti napredek v zadnjih mesecih pri krepitvi neodvisnosti pravosodnega sistema, odpravo vodilne vloge ministra za pravosodje pri imenovanju sodnikov in večjo neodvisnost le-teh. Te ukrepe pa je treba tudi dosledno izvajati.

2. Gospodarska merila. Islandija kot članica Evropskega gospodarskega prostora že izpolnjuje velik del obveznosti držav članic. Pozdravljam sporazum o zakonodajnem svežnju Icesave. Upam, da se bo, kot kažejo ankete, islandsko prebivalstvo na referendumu čez tri dni odločilo za podporo temu svežnju, da ta dvostranski spor ne bo več zaviral pogajanj o pristopu k EU.

3. Pomemben dejavnik je tudi regionalno sodelovanje. Pristop Islandije k EU je za Unijo enkratna priložnost, da okrepi svojo prisotnost na območju Arktike na splošno in posebej v Arktičnem svetu.

Nenazadnje pa je za uspešen zaključek pristopnega procesa odločilnega pomena javno mnenje. Glede na to sem prepričan, da je treba podpreti pobudo oblasti v Reykjaviku, da odprejo javno razpravo z vsemi partnerji v tem projektu. To je še toliko pomembneje, ker ankete javnega mnenja kažejo, da Islandci podpirajo nadaljevanje pristopnih pogajanj.

 
  
MPphoto
 

  David-Maria Sassoli, v imenu skupine S&D. – (IT) Gospod predsednik, jutrišnje glasovanje je eden od korakov na poti k pristopu Islandije k Evropski uniji v bližnji prihodnosti.

Islandija je dosegla znaten napredek, kot je omenil gospod Preda. Omenil bom nekaj primerov: krepitev neodvisnosti pravosodja, posebna komisija za preiskavo in analizo dogajanj, ki so pripeljala do zloma islandskega bančnega sistema, ustanovitev skupnega parlamentarnega odbora Evropske unije in Islandije, razmere v zvezi z vstopom v območje evra, vedno večje izkušnja na področju obnovljivih virov energije.

Odprto pa ostaja zelo kočljivo vprašanje Icesave,v soboto pa bodo Islandci o njem odločali na referendumu. Čeprav je izid referenduma še tema razprav, menim, da ima veliko demokratično vrednost, saj islandskemu ljudstvu nalaga občutek odgovornosti in jih še tesneje vključuje v pogajanja v tej občutljivi fazi. Prvi referendum sicer ni imel pozitivnega izida, vendar je islandska vlada po njem vložila veliko truda v oblikovanje široke koalicije, ki lahko državljanom pojasni, zakaj je Islandija zavezana povrniti Združenemu kraljestvu in Nizozemski škodo, ki sta jo utrpeli.

Evropa mora zdaj pokazati potrpljenje in obzirnost, vzdržati se mora prekomernih pritiskov, ki bi lahko privedli do samoobrambnih odzivov in zapiranja islandske družbe.

Kar zadeva ribištvo in kmetijstvo, menim, da morata Evropa in Islandija najti najboljšo rešitev, ki bo izpolnjevala merila iz Pogodbe, obenem pa zagotavljala ohranitev islandskega gospodarstva in ekosistemov ter posebnih značilnosti države.

Pristop Islandije k Evropski uniji bo pomenil premik Evrope bližje Severnemu tečaju, kar bo imelo opazne pozitivne učinke na političnem, gospodarskem, okoljskem in znanstvenem področju. Očitno je pripadati Evropi tudi po šestdesetih letih še vedno vabljiva možnost.

 
  
MPphoto
 

  Pat the Cope Gallagher, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, razveselilo me je, ko sem od komisarja slišal, da bo pregled pristopnih poglavij v zvezi z Islandijo, ki se je začel novembra lani, predvidoma v kratkem končan.

Seveda ima Islandija kot članica EGP pomembno prednost, saj je že sprejela znaten delež evropskega pravnega reda. Veselijo me tudi ugotovitve islandskih anket javnega mnenja, da je 65 % Islandcev za nadaljevanje pristopnih pogajanj. Položaj predsednika skupnega parlamentarnega odbora bom izkoristil za prepričevanje Islandcev, naj ne gradijo vnaprej obrambnih okopov, preden bodo, še letos, izvedeli, za kaj natančno gre.

Drugo srečanje skupnega parlamentarnega odbora EU-Islandija bo v Reykjaviku 26. in 27. aprila. Odbor je bil ustanovljen lani in trdno verjamem, da je pomemben forum za dialog in sodelovanje med parlamentoma EU in Islandije.

Reči moram, da sem razočaran, da obalnim državam na začetku marca v Oslu ni uspelo doseči sporazuma. Sporazum je nujno doseči. Štiri obalne države skupaj pač ne smejo skupaj loviti po milijon ton skuš, ko vemo, da strokovnjaki svetujejo le polovico te količine.

 
  
MPphoto
 

  Indrek Tarand, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, vsaka majhna država ob pridruževanju povzroči Uniji veliko glavobola in kot vemo, so pri pridruževanju Islandije vzroki za glavobol ribištvo, okolje in druga področja, ki jih je naštel komisar. Vendar za take glavobole obstajajo recepti in naša zbornica bi se lahko odločila za gostoljubnejši odnos, saj je male države treba obravnavati obzirno.

Praviloma me navdušujejo načelni in politično modri pogledi gospoda Tannocka glede acquisa in ravnanja Islandije. Tokrat pa naša skupina in sam osebno nasprotujemo radikalnemu tonu predlogov sprememb, zato bi bili zelo veseli, če bi do jutri s poročevalcem dosegli kompromis. Kar predstavljam si že šest dodatnih stolov v našem parlamentu in dodatno kabino za tolmače.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, skupina ECR popolnoma podpira pristop Islandije k Evropski uniji, zadnjo besedo pa morajo imeti vsekakor sami Islandci na referendumu.

Islandija je majhna, stabilna in bogata demokracija in ustanovna članica Nata in Sveta Evrope. Njeno gospodarstvo je močno odvisno od ribolova, po nesrečnem spodletelem poskusu s finančnimi storitvami pa bo Islandija ob morebitni pridružitvi EU verjetno zahtevala znatna popuščanja z naše strani za zaščito svojega ribiškega sektorja. To bo, upamo, Združenemu kraljestvu in drugim državam članicam ponudilo idealno priložnost za zahtevo po širši in globlji reformi sporne skupne ribiške politike.

Kar zadeva lov na kite, ga prav nič ne opravičujem. Prav tako mi niso všeč bikoborbe ali petelinji boji, ampak, verjeli ali ne, v nekaterih delih EU so te igre dovoljene, ker so pač sestavina nacionalne kulture, torej moramo tudi Islandiji ob morebitni pridružitvi EU ─ po mojem mnenju ─ dovoliti, da ohrani lov na kite, če bo pri tem vztrajala.

In nazadnje, Islandija se mora zavezati, da bo poplačala svoje dolgove Združenemu kraljestvu in Nizozemski po zlomu Icesave. Negativen izid bližajočega se referenduma o tej zadevi na Islandiji bi lahko resno ogrozil nadaljnjo podporo s strani vlade združenega kraljestva.

 
  
MPphoto
 

  David Campbell Bannerman, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, v Britaniji imamo na prvi april dan lažnivcev in ljudje z velikim veseljem vlečemo en drugega za nos. Ko nekateri objavljajo, da je Islandija na dobri poti, da se pridruži EU že naslednje leto, tako najprej pomislim: „Prvoaprilska šala!“ Resnica je namreč, da je anketa pokazala, da 64 % Islandcev želi ostati neodvisnih, le 24 % jih je naklonjenih nadaljnjemu potegovanju za članstvo v EU, proti članstvu pa je kar 60 % islandskih podjetij.

Govori se tudi, da si Islandija želi zaščite, ki jo zagotavlja evro. Še ena prvoaprilska šala! Celo portugalske banke trenutno nočejo kupovati portugalskih obveznic.

Islandija se ne bo nikoli odrekla svojim bogatim ribolovnim območjem ─ ki ji prinašajo 40 % izvoznih prihodkov ─ da bi se vključila v katastrofalno skupno ribiško politiko, niti ne bo razpustila islandskega parlamenta, ki je star več kot 1000 let in mu je UNESCO podelil priznanje za prispevek k demokraciji.

Tudi zdaj, ko ima mačka po izletu v bančništvo, je za Islandijo, tako kot bi bilo za Britanijo, bolje ostati zunaj. To ni nikakršna šala!

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Gospod Campbell Bannerman, z besedami o prvem aprilu ste me nekoliko zmedli. Danes smo 6. aprila, pravkar sem še enkrat preveril; res pa je, da je mogoče za dan lažnivcev razglasiti katerikoli dan, če se vam tako zahoče!

 
  
MPphoto
 

  Nick Griffin (NI). – Gospod predsednik, kot je pri nas precej pogosto, ima tale razprava bolj malo stika s stvarnostjo, prav nobenega pa z demokracijo.

Večina poslancev govori, kot da bi bilo strmoglavljenje Islandije v črno luknjo evra že sklenjena zadeva. Sporočila Islandcev pa tega nikakor ne potrjujejo. Sedanje ankete kažejo, da delež privržencev ohranitve neodvisnosti skoraj dvakrat presega delež evro-kvizlingov in evrofilov. Petinsedemdeset odstotkov Islandcev je modro nezaupljivih do EU. Edini islandski stranki, ki je naklonjena včlanitvi, je v zadnjem času javna podpora splahnela s 30 % na 18 %.

Enako velja po vsej Evropi. Politične elite si sicer prizadevajo za vedno tesnejšo unijo in federalni imperij, ljudje pa si želijo svobode in neodvisnosti. Taka razhajanja so gojišče revolucij. Vi se kar hvalite z napredkom pri pridruževanju, kolikor vam duša poželi, ampak bližajoči se finančni polom v državah, ki jih tlačite v prisilni jopič evra, bo drago stal vse nas, za vašo Utopijo pa bo usoden. Islandija in narodi, ki danes tičijo v vašem „malinovem rajhu“, bodo končno svobodni.

 
  
MPphoto
 

  Alf Svensson (PPE).(SV) Gospod predsednik, Islandija je s 300 000 prebivalci številčno majhna država, v resnici pa velika in sijajna nacija. Zelo rada bi še enkrat podčrtala, kar smo že slišali. Islandija se lahko pohvali z demokratično tradicijo in veličastno kulturo, socialno varnost pa ji je uspelo zagotoviti državljanom precej prej, kot je to uspelo drugim državam. Jasno, da bi lahko naša razprava obtičala pri razglabljanju o gospodarskih ekscesih v letu 2008, ampak take ekscese smo imeli v kar nekaj državah, ne le na malem Islandu. Očitno je, da se majhna država s 300 tisoč prebivalci pri trku ob nebrzdano tržno gospodarstvo ne more zanašati na blažilne učinke državne uprave. Tega ne smemo prezreti, ko govorimo o tej državi, otoški državi na območju Arktike.

Povsem razumljivo mi je tudi, da je Islandcem veliko do svojega ribištva. Ta gospodarska panoga jim je med drugim omogočila generacijo za generacijo preživeti na svojem otoku. Ko govorimo o mali naciji, se moramo varovati, da ne privzamemo vloge velikega brata. Islandija mora sicer prestati preverjanje s strani EU, in rada bi povedala, da ga prestaja mnogo bolje, kot bi ga prestalo precej držav, ki so že članice, če bi bilo njihovo preverjanje tako strogo, kot je naše sedanje preverjanje Islandije. S tem nočem trditi, da tako preverjanje ni na mestu. Prepričana sem, da se bo tudi Norveška laže približala EU in na koncu postala njena članica, če bo to storila Islandija. Islandija nam mora biti dobrodošla. Islandija bo poživila EU in njena pridružitev za nas vsekakor ne pomeni žrtve.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Stihler (S&D). – Gospod predsednik, zahvalila bi se poročevalcu. Predlog resolucije, ki ga imamo pred seboj, je uravnotežen in zajema ključne vidike poročila o napredku. Pri 33 poglavjih, ki jih obravnava poročilo o napredku, Islandija hitro napreduje k izpolnitvi meril za pridružitev EU. Osnutek poročila vsebuje pomembno omembo posebne komisije za preiskavo zloma islandskega bančnega sistema. Dejstvo, da bodo krivci za krizo pravično kaznovani, pozdravljamo. Morda bi se lahko pri razumnem pristopu Islandije zgledovale tudi EU in države članice. Nocoj pa bi vendarle rada odprla dve vprašanji: Icesave in skuše. Referendum konec tega tedna bo, upajmo, pomenil konec te sage.

Razočarana pa sem nad tem, da je po burnih ponovnih pogajanjih in potrditvi v islandskem parlamentu Althingi drugi referendum sploh potreben. Kar zadeva skušo, je bilo enostransko povečanje kvot brez dogovora in upoštevanja posledic za ladjevja sosednjih držav kratkovidno. Rešitev vprašanj v zvezi z ribištvom je nujna za uspeh pristopnih pogajanj.

Na koncu pa bi rada zaželela skupnemu parlamentarnemu odboru, ki ga vodi Pat the Cope Gallagher, uspešno srečanje 26. in 27. aprila v Reykjavíku.

 
  
MPphoto
 

  Struan Stevenson (ECR). – Gospod predsednik, vesel sem vesti, da pri najnovejših anketah javnega mnenja večina Islandcev pravi, da nimajo nikakršnega namena, da bi se pridružili EU, kajti, odkrito rečeno, zakaj bi si njihove pridružitve sploh želeli? Kaj bodo prinesli v naš evropski klub? Njihovo gospodarstvo je v razsulu, njihove banke so propadle, njihov vulkan je za devet dni zaprl naš zračni prostor ─ predvidevam, da bi morali pri naslednjem izbruhu račun poravnati mi ─ in zdaj še plenijo naš stalež skuš.

Leta 2005 je Islandija iztovorila 367 ton skuš iz severovzhodnega Atlantika. Letos jih namerava iztovoriti 150 tisoč ton. Kakšno dobro upravljanje ─ trajnostno upravljanje ─ ribištva je to? Ves čas se hvalijo, da je njihovo ribištvo trajnostno, in se posmehujejo naši skupni ribiški politiki. To je skoraj zločinsko. Tak ribolov je skoraj nezakonit in nikakor jih ne bi smeli vabiti, naj se pridružijo EU.

 
  
MPphoto
 

  Alain Cadec (PPE). - (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, naj začnem s svojim ustaljenim refrenom: Parlament ima en sam sedež, v Strasbourgu.

Znano vam je, da je Odbor za ribištvo zaskrbljen nad stanjem na področju skuše. Še zlasti me moti nedavna prekinitev pogajanj med Evropsko unijo, Islandijo in Ferskimi otoki. Več kot deset let se kvota skuše dodeljuje po fiksnem delitvenem ključu, ki temelji na zgodovini ulovov vsake od obalnih držav.

Od leta 2010 Islandija zahteva nove, mnogo večje kvote, sklicujoč se na hipotetično zemljepisno prerazporeditev staležev skuše zaradi podnebnih sprememb. Islandija je tako nenadoma ─ kot je pravkar povedal gospod Stevenson ─ povečala svoje kvote ulova z 2 tisoč ton na 130 tisoč ton v letu 2010. To pomeni povečanje za 6 500 %, gospe in gospodje.

Ta odločitev je nesprejemljiva, saj je enostranska in v škodo ribičev iz EU. Še več, pomeni zelo negativno sporočilo v času, ko tečejo pristopna pogajanja z Islandijo. Te enostranske odločitve ne moremo sprejeti. Želeli bi si hitre rešitve spora med Islandijo in Evropsko unijo. Islandija se mora prilagoditi naši skupni ribiški politiki, ne pa pričakovati, da se bo naša skupna ribiška politika spremenila v prid Islandiji. Po mojem mnenju se Islandija z vsiljevanjem takih za nas nesprejemljivih pogojev igra z ognjem. Islandija mora ponuditi razumnejši predlog. Konec koncev si nihče ne želi prelova ali propada staleža skuše, saj bi to škodovalo vsem stranem. Pozivam Islandijo k odgovornejšemu in prožnejšemu obnašanju pri pogajanjih in večji preglednosti pri pogajanjih.

 
  
MPphoto
 

  Jan Kozłowski (PPE).(PL) Gospod predsednik, najprej bi rad najprisrčneje čestital Islandiji za pridobljeni status države kandidatke. Po izjavi Komisije priprave Islandije za izpolnitev zahtev Evropske unije potekajo na splošno dobro in v skladu s časovnim načrtom. Ne smemo pa pozabiti, da je ena od pogojev za pristop katere koli države k Evropski uniji jasna zaveza vlade, pa tudi družbe. Zato menim, da je učinkovita strategija obveščanja družbe ključnega pomena za pridobitev podpore družbe članstvu Islandije v Evropski uniji. Poljska izkušnja kaže, da ni pomembna samo vloga najrazličnejših vladnih ukrepov, ampak tudi vloga nacionalnih medijev, domačih nevladnih organizacij in mednarodnega sodelovanja na regijski in lokalni ravni.

 
  
MPphoto
 

  Petru Constantin Luhan (PPE).(RO) Gospod predsednik, kot sem opazil tudi sam kot član delegacije Evropskega parlamenta na uradnem obisku lansko leto, Islandija ogromno vlaga v izobraževanje, raziskave in razvoj. Čestitam islandskim oblastem za njihovo podporo lizbonski strategiji in sodelovanje v njej, izraženima tudi s sprejetjem strategije Islandija 2020, ki izpostavlja pomembnost teh področij ter začrtava cilje za naslednja leta.

Menim, da bo pristop k Evropski uniji koristil vsem udeleženim stranem. Islandija bo pridobila gospodarsko in monetarno stabilnost, Evropska unija pa bo postala močnejša na območju Arktike ter na področjih, kot so obnovljivi viri energije in podnebne spremembe.

Trdno sem prepričan, da je izboljšanje dialoga s civilno družbo, pa tudi dialoga med Evropsko unijo in Islandijo osrednjega pomena. Moje preprosto priporočilo islandskemu ljudstvu se glasi, naj pred odločitvijo glede svoje drže počakajo na izid pogajanj.

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo (S&D).(FI) Gospod predsednik, gospe in gospodje, pravzaprav si lahko čestitamo. Pripravljenost Islandcev, da se nam pridružijo, kaže, da je EU še vedno vabljiva možnost. Tako uspešni smo bili pri zagotavljanju stabilnosti, blagostanja in varnosti z evropskim združevanjem, da se nam je pripravljena pridružiti tudi država s tako visokim življenjskim standardom, kot je Islandija. Seveda ima lahko pri tem določeno vlogo tudi gospodarska kriza na Islandiji.

Članstvo Islandije v EU pa ne sme biti veljati za nekaj samoumevnega. Ali smo se že vprašali, kakšno dodano vrednost bo Islandija prinesla Evropi? Islandija je v praksi že prenesla svoje zakonodajne naloge na Bruselj, svojo obrambo pa na Nato. Po številu prebivalstva bi bila najmanjša država v EU.

Na drugi strani pa morda pomeni ironijo, da bi v primerjavi s prejšnjimi razširitvami Islandija kot bogata in cenjena država prosilka dejansko izpolnila pogoje za članstvo v EU. Upam, da bodo pogajanja o članstvu Islandije v EU dejavna in popolnoma odprta.

 
  
MPphoto
 

  Katarína Neveďalová (S&D). (SK) Gospod predsednik, pri ocenjevanju poročila o napredku Islandije je treba upoštevati številne vidike. Islandija je polno delujoča demokracija in država, ki dosega pričakovane standarde človekovih pravic. Islandija je članica Evropskega območja proste trgovine, torej je združljiva z acquis na nizu področij, ki jih zajema program. V primerjavi z drugimi državami kandidatkami zato Islandija konkurenco prekaša.

Islandija sicer ima delujoče tržno gospodarstvo, ena od njenih največjih težav pa je kriza finančnega sektorja. Razdrobljeni bančni sektor in javni dolg na ravni 90 % BDP sta hudo zaskrbljujoča. Stanje se izboljšuje, vendar zelo počasi. Znižana inflacija po mojem mnenju pomeni napredek, obenem pa se povečuje brezposelnost.

Pozdravljam odločitev Islandije, da bo okrepila neodvisnost pravosodja pri zamenjavah sodnikov. Osebno menim, da je napredek Islandije na področju izobraževanja in kulture izreden uspeh. Merila v tej državi so v primerjavi z EU zelo visoki, zato sodeluje v programu Mladi v akciji in programu vseživljenjskega učenja Erasmus Mundus, soglašam pa tudi z ugotovitvijo Komisije, da ima Islandija stabilno demokracijo z močnimi institucijami.

 
  
MPphoto
 

  Štefan Füle, član Komisije. – Gospod predsednik, izkazalo se je, da je današnja razprava koristna za opredelitev korakov, ki jih mora napraviti Islandija, da bo dosegla uspešen izid pristopnih pogajanj.

Kot ugotavljata osnutek resolucije, o katerem smo razpravljali danes, in poročilo Komisije o napredku iz lanskega novembra, je Islandija že uresničila precejšen del svojih obveznosti za članstvo in veliko dosegla, na več natančno opredeljenih področjih pa mora doseči še boljše rezultate.

Nekateri med vami ste omenjali skuše. To vprašanje je sicer predvsem povezano z upravljanjem staležev skuše v severovzhodnem Atlantiku s strani obalnih držav, vseeno pa bi rad povedal naslednje: razočarani smo, ker na zadnjih posvetovanjih nismo dosegli nikakršnega napredka. Mnenja udeležencev ─ Evropsko unijo in Norveško na eni strani ter Ferskimi otoki in Islandijo na drugi ─ glede deležev še naprej bistveno različna. Trajnost tega vira je pomembna za naše ribištvo, zato bo Komisija tudi v prihodnje v sodelovanju z obalnimi državami preučevala vse možne poti, ki bi lahko pripeljale do uravnotežene rešitve za stalež skuše.

Islandija vstopa v odločilno fazo, v kateri je hitrost njenega približevanja članstvu v EU odvisna od njene lastne odločenosti. Trdno sem prepričan, da lahko ob naši skupni podpori in, kar je najpomembneje, ob sodelovanju in podpori lastnega ljudstva Islandija doseže resničen napredek na poti k Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 

  Enikő Győri, predsedujoča Svetu.(HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, hvala za to razpravo. Izpostavili ste kar precej vprašanj, ki jih bo po mojem prepričanju Svet med pristopnimi pogajanji ustrezno obravnaval in katerih reševanju bomo lahko namenili največjo pozornost. Rada bi vas obvestila, da se nameravam udeležiti srečanja pridružitvenega sveta Islandija-EU konec aprila in verjamem, da bom lahko na tem srečanju neposredno od islandskih oblasti dobila informacije o teh zadevah. Niti za trenutek nismo podvomili glede tega, da so težave največje na področjih kmetijstva, še zlasti pa ribištva, ali v zvezi z zadevo Icesave. Prepričana pa sem, da bo Komisija urejala ta vprašanja na zelo pregleden način.

Tudi poslance bomo med pristopnimi pogajanji redno in ustrezno obveščali o teh vprašanjih. Za konec bi rada dodala še eno misel. Zelo me veseli, da med razpravo noben govornik ni izrazil dvoma v polno delovanje sistema demokratičnih institucij na Islandiji ali v politično kulturo v tej državi ─ to ji vsi priznavamo. In prepričana sem, da bodo Islandci odločitev, ali naj se pridružijo Evropski uniji ali ne, sprejeli zelo odgovorno. Zaupajmo jim glede tega; to je njihova naloga. Naša naloga pa je omogočiti njihov pristop in jih, če se bodo odločili zanj, gostoljubno sprejeti. Najlepša hvala, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Za zaključek razprave naj povem, da sem prejel en predlog resolucije(1), predložen v skladu s členom 110(2) Poslovnika.

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo jutri ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. (SK) Islandija v začetnih fazah evropskega združevanja ni resno razmišljala o polnem članstvu v EU, ampak je za pristop zaprosila šele leta 2009, po finančnem zlomu. Kljub temu je tej državi uspelo doseči evropske standarde in na mnogih področjih tudi izpolniti pogoje za uspešno pridružitev 27 sedanjim članicam EU. K takemu napredku sta občutno pripomogla tudi članstvo v Evropskem gospodarskem prostoru in Schengenskem območju. Četudi je Islandiji že uspelo uveljaviti znaten del evropske zakonodaje, bo sam pristopni postopek lahko še precej zapleten, na primer zaradi gospodarske politike ali ribiške politike. Ribištvo Islandiji prinaša polovico izvoza oziroma 10 % BDP. Še eno oviro včlanitvi Islandije lahko pomeni še nerešeni spor med Islandijo na eni ter Nizozemsko in Veliko Britanijo na drugi strani. Vpletene strani še iščejo ustrezen način za nadomestilo škode nizozemskim in britanskim državljanom, ki so ob zlomu islandskih bank izgubili svoje prihranke. V določeni meri lahko štejemo za zaviralni dejavnik tudi ne prav posebno naklonjenost članstvu v EU med znatnim delom islandskih državljanom, čeprav uživajo pristopna pogajanja znatno podporo med prebivalstvom. Zato bi bilo smotrno, da bi se islandska vlada lotila obveščanja državljanov o tem, kaj bi članstvo v evropskih institucijah pomenilo za državo in kakšne koristi bi prineslo prebivalstvu v vsakdanjem življenju.

 
  
MPphoto
 
 

  Jolanta Emilia Hibner (PPE) , v pisni obliki. – (PL) Znano je, da je Islandija začela pristopna pogajanja julija 2010. Islandija že od začetka pogajanj uživa določene prednosti zaradi svojega članstva v Evropskem gospodarskem prostoru. Napredek Islandije na poti k članstvu v EU je očiten. Odnos do pristopa je pozitiven, je pa še nekaj spornih zadev, kot so kitolov, ki je v EU prepovedan, želja Islandije, da bi zaščitila svoj ribiški in kmetijski trg, ter spor okoli Icesave. Nujen je nadaljnji napredek, predvsem na področju ribištva, kmetijstva in razvoja podeželja. Pomembno je doseči dogovor o ribolovnih kvotah. Poudariti moramo nujnost uskladitve islandske ribiške zakonodaje z načeli notranjega trga EU. Ne smemo spregledati, da je Islandija država, katere gospodarstvo temelji v veliki meri na ribištvu. Zato bo Islandija po pristopi k EU želela ohraniti določeno raven nadzora nad upravljanjem ribištva v svoji izključni ekonomski coni. Pozornost moramo nameniti tudi resnim razhajanjem pri vprašanju kitolova. Prepoved kitolova spada v pravni red EU, ki ga mora sprejeti vsaka nova država članica. Omembe vredni so tudi zadnji rezultati anket javnega mnenja, ki kažejo krepitev podpore nadaljevanju pristopnih pogajanj in rast zaupanja v Evropski parlament v javnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE), v pisni obliki.(PL) Možnost pristopa Islandije je ugodno sprejeta. Ostajajo pa še nekatera sporna vprašanja, kot sta kitolov, ki je v Evropski uniji prepovedan, in želja Islandije, da zaščiti svoj ribiški trg. Menim, da pri kitolovu ne smemo popuščati. Ne glede na zgodovinske dejavnike ne smemo dovoliti, da bi država, ki se poteguje za članstvo v EU, nameravala še naprej loviti te redke in zaščitene živali.

Standardov, ki smo jih v Evropski skupnosti sprejeli in uveljavili v dolgih letih dela, pač ne smemo „upogibati“, da bi jih prilagodili kruti stvarnosti, ki jo narekuje tradicija. Naslednje vprašanje je spor o ulovih skuše. Znano vam je, da je navkljub pozivom k spoštovanju načel odgovornega ribolova vlada v Reykjaviku leta 2010 enostransko določila skupno dovoljeno količino ulova mnogo nad mejami, ki jih priporočajo strokovnjaki. Islandija se pri iskanju kompromisa o tem vprašanju ni izkazala dovolj odprta in prožna. Islandija je celo napovedala, da bo leta 2011 uvedla omejitev ulova 146 000 ton. Tak pristop me navdaja s strahom glede prihodnjega sodelovanja z Islandijo na področju ribištva. Vsi se zavedamo, da ta spor ogroža pristopna pogajanja z Islandijo. Vendar osebno menim, da v nobenem od omenjenih primerov ne smemo pristati na popuščanje in moramo uveljaviti skladnost s standardi Unije na področju ribištva.

 
  

(1) Glej zapisnik

Zadnja posodobitev: 7. september 2011Pravno obvestilo