Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2011/2658(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

B7-0265/2011

Razprave :

PV 07/04/2011 - 10.3
CRE 07/04/2011 - 10.3

Glasovanja :

PV 07/04/2011 - 11.3
CRE 07/04/2011 - 11.3

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0159

Razprave
Četrtek, 7. april 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

10.3. Zimbabve
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. - Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Zimbabveju(1).

 
  
MPphoto
 

  Jaroslav Paška, predlagatelj. (SK) Gospod predsednik, to ni prvič, da razpravljamo o načinu upravljanja Roberta Mugabeja in njegove stranke. Julija 2008 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki izvaja sankcije proti Robertu Mugabeju in njegovemu spremstvu. Razlog za to odločitev so bile tako kot danes hude kršitve človekovih pravic, ki jih izvaja vladajoča uprava.

Novi primeri ustrahovanja, prijetij in tudi neraziskanih izginotij političnih tekmecev vladajoče stranke nam potrjujejo, da Robert Mugabe in njegova politična stranka vedo, da bi jim poštena in pregledna politična tekma odvzela oblast ter omogočila kaznovanje za teroriziranje prebivalstva in dolgoletno ropanje bogastev države.

Gotovo se lahko vsi strinjamo s sprejetjem osnutka resolucije v upanju, da bodo ukrepi, ki jih uvaja EU, morda pomagali prebivalcem Zimbabveja, ki jih ustrahuje njihova vlada, da bi s pomočjo državljanskih in opozicijskih voditeljev spremenili sedanje težke razmere v državi s čim bolj miroljubnimi sredstvi. Če bi Evropska unija v teh razmerah priznala ambasadorja Roberta Mugabeja, bi bilo to nedvomno videti kot razžalitev poštenih ljudi. Zato, gospe in gospodje, poskusimo vsaj s pomočjo političnega obnašanja spodbuditi politične spremembe v južni Afriki.

 
  
MPphoto
 

  Geoffrey Van Orden, predlagatelj. – Gospod predsednik, odkar sem v tem parlamentu, zdaj bo tega že kakšnih dvanajst let, poskušamo pomagati ljudem v Zimbabveju, da bi imeli boljše življenje in večji optimizem za prihodnost.

Bili smo jasni v dveh točkah. Prvič, dokler bo ostal na oblasti Robert Mugabe, ki ga varujeta majhen sebičen del stranke ZANU-PF in varnostne sile, in bo ropal narodno bogastvo za lastno bogatenje, je malo možnosti za resnično spremembo. Drugič, ljudstvo v Zimbabveju je tisto, ki mora s podporo svojih afriških sosed – in tu mislim seveda predvsem na Južno Afriko – sprožiti potrebne spremembe.

Mogoče, zgolj mogoče, se je končno pojavilo nekaj gibanja v pravo smer. Veste, da Mugabeja, ko je zaskrbljen, zagrabi panika. Njegova policija in milica sta začeli napadati vsakogar, ki se jim zdi nasprotnik. Gibanje MDC naj bi bilo v koaliciji skupne moči, a zadnje dni so pretepali in prijeli ministre in poslance MDC pa tudi zagovornike človekovih pravic.

Mislim, da postaja Mugabe vedno bolj živčen zaradi dveh stvari. Videl je, kaj se je zgodilo njegovemu prijatelju in glavnemu finančnemu podporniku Gadafiju in samo teden dni nazaj, 31. marca, je Južnoafriška razvojna skupnost, ki vključuje južno Afriko in vse sosede Zimbabveja, navsezadnje izrazila globoko zaskrbljenost nad izbruhom nasilja v Zimbabveju. Pozvala je, da se to nasilje konča in da se uresničijo vsi elementi svetovnega političnega dogovora. Imenovala je skupino, ki naj pripravi časovni načrt za mirne, svobodne in poštene volitve v Zimbabveju in danes je ta skupina v Harareju.

Pozivamo evropske vlade in EU, da okrepijo prizadevanja in uporabijo ves svoj politični vpliv v južni Afriki, da bi pomagali sprožiti v Zimbabveju hitre spremembe na boljše in utreti pot za volitve, ki se bodo pravilno spremljale in izpeljale v vzdušju brez ustrahovanja.

Dokler ne bo dokazov o resnični spremembi, morajo ostati v veljavi omejevalni ukrepi, usmerjeni predvsem v Mugabeja in njegove tesne zaveznike. V tem smislu EU nikakor ne more potrditi Mugabejevega enostransko imenovanega odposlanca za ambasadorja. Ko bodo prebivalci Zimbabveja spet imeli svobodo in resnično demokracijo ter vzpostavili pravno državo, sem prepričan, da bo mednarodna skupnost, vključno z EU, takoj pripravljena radodarno pomagati.

 
  
MPphoto
 

  Judith Sargentini, predlagateljica.(NL) Gospod predsednik, po mojem izračunu se z razmerami v Zimbabveju zdaj ukvarjam že kakšnih deset let. Prej sem delala v razvojni organizaciji v Amsterdamu in občasno smo pripeljali zagovornike človekovih pravic iz Zimbabveja na Nizozemsko, v Evropo, da smo jim omogočili, da malo zadihajo. Ne samo, da so lahko spoznali druge aktiviste in si izmenjali zgodbe, ampak tudi, da smo jim dali priložnost, da se za nekaj časa malo umaknejo iz Zimbabveja.

Eden od ljudi, ki sem jih takrat spoznala, je bil Abel Chikomo, ki smo ga omenili tudi v tej resoluciji. Zagovornik človekovih pravic, ki ni v vseh teh letih nikoli izgubil vneme, motivacije za doseganje cilja. Zaradi ljudi kot je on sprejemamo takšne resolucije, kajti, če smo pošteni, ne verjamem, da si gospod Mugabe dela skrbi zaradi tega. To, za kar gre pri teh resolucijah, je zagotavljanje, da bodo on in njegovi kolegi iz MDC spet motivirani za nadaljevanje dela. Kaj bi si sploh še lahko želeli doseči s temi resolucijami razen uveljavitve sankcij?

Zato bi vztrajala, da poostrimo proces Kimberley glede trgovine s spornimi diamanti v takem obsegu, da diamantov iz Zimbabveja sploh ne bo mogoče ponuditi za prodajo, saj so vzrok za to, da vlada krši človekove pravice, zatira ljudi, uporablja otroško delo in tako dalje. Naša vpletenost v Zimbabveju je dobro znana, vendar bi morali to še naprej vedno znova omenjati, prav zaradi ljudi, kot je Abel Chikomo.

 
  
MPphoto
 

  Kristiina Ojuland, predlagateljica. – Gospod predsednik, globoko zaskrbljujoče je, da so se razmere v zvezi s človekovimi pravicami v Zimbabveju zlasti v zadnjem mesecu poslabšale, in ta zaskrbljenost se nanaša na delo vlade nacionalne enotnosti, ki ga namerno ovira stranka Zanu-PF.

Evropski parlament mora zahtevati takojšnji konec preganjanja politične opozicije stranke Zanu-PF, državljanskih aktivistov, ki so bili prijeti in mučeni, in nevladnih organizacij, v katerih se izvajajo racije, njihovi člani pa so samovoljno pridržani. EU mora vzdrževati omejevalne ukrepe proti posameznikom in podjetjem, ki so povezani z Mugabejevim režimom, dokler ne bo v Zimbabveju resničnega dokaza o spremembah na boljše.

Prebivalci Zimbabveja morajo dobiti tudi možnost svobodnega izražanja brez strahu pred nasilnim preganjanjem, samovoljnim zapiranjem ali mučenjem, tiste, ki so zagrešili sistematično politično nadlegovanje, pa je treba preganjati.

 
  
MPphoto
 

  Ana Gomes, predlagateljica.(PT) Val zatiranja, ki je zajel Zimbabve, je jasen znak težav, ki se bodo pojavile pred prihajajočimi volitvami. Mednarodna skupnost in zlasti politični akterji v regiji, kot je Južnoafriška razvojna skupnost, ne morejo dopuščati nadlegovanja in samovoljnih prijetij, ki jih izvajajo stranka Zanu-PF in varnostne sile proti aktivistom civilne družbe ter članom in podpornikom MDC, in morajo zahtevati večje spoštovanje človekovih pravic, preden bodo potekale volitve.

Policijske racije v prostorih organizacij za človekove pravice, kot so Zimbabvejski forum za človekove pravice in nekatere druge, domnevno zaradi iskanja prevratniškega gradiva in prijetja različnih delavcev nevladnih organizacij ter članov MDC same, skupaj s študenti in mladimi aktivisti, ki so se od februarja povečale, so taktika v nesprejemljivi kampanji ustrahovanja. Namesto uvedbe kampanje terorja – proti tistim, ki zavračajo podpis peticije proti omejevalnim ukrepom, ki jih uvaja EU za voditelje, povezane z Mugabejem –, bi morali voditelji stranke Zanu-PF večjo pozornost posvetiti naukom, ki jih lahko dobijo iz arabske pomladi, in dovoliti, da se izvedejo resnično svobodne volitve.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly, namestnik predlagatelja. – Gospod predsednik, prvič, rad bi povedal, da govorim v imenu kolega Alaina Cadeca, ki bi moral govoriti danes popoldne. Od treh tem, ki jih obravnavamo, je ta daleč najslabša in se verjetno najpogosteje ponavlja. Robert Mugabe se zdaj že predolgo šopiri na svetovnem prizorišču in se obnaša zelo diktatorsko in brutalno do svojega ljudstva in še zlasti do nasprotnikov v svoji državi.

Vlada nacionalne enotnosti, ki je bila postavljena leta 2009, da bi prinesla demokracijo, očitno ne deluje zaradi njegovih prizadevanj, da bi zagotovil, da ne bo. Ustrahovanja, samovoljna prijetja in izginotja – ki verjetno pomenijo množične usmrtitve – nasprotnikov, posebno v zadnjih mesecih, so povsem nesprejemljiva. Celo nevladnim organizacijam ni bilo prizaneseno. V njihovih prostorih so bile izvedene racije, njihovo osebje je bilo prijeto, tako da je povsem očitno, da je treba ukrepati proti temu diktatorju.

Kot je dejal gospod Van Orden, vsaj Afriška unija je zdaj začela ustanavljati neke vrste opozicijo proti njemu in to daje nam tu v Evropski uniji priložnost, da stopimo na njeno stran in uporabimo vso diplomatsko silo, ki jo imamo na voljo za to vprašanje in, da prvič, zagotovimo, da gospod Mugabe preneha s prijetji in usmrtitvami, in drugič, da se sprejme ustava za svobodo zimbabvejskih prebivalcev, ki bo pripeljala do svobodnih volitev in uvedbe resnično demokratične vlade v Zimbabveju.

 
  
MPphoto
 

  Rui Tavares, predlagatelj.(PT) Gospod predsednik, vsi vemo, da sporazum iz leta 2008, izveden leta 2009, o delitvi moči med Robertom Mugabejem in Morganom Tsvangiraijem ali med stranko Zanu-PF in MDC, ni bil niti idealen sporazum niti sporazum, ki bi prinesel idealen svet, vendar je bil edini možen sporazum, s katerim so poskušali izboljšati položaj človekovih pravic in demokracije v Zimbabveju. Dejstvo je, da so gospod Mugabe in njegovi zavezniki naredili vse, kar so lahko, da so zagotovili, da ta sporazum ne deluje. V prizadevanju, da bi zlomili gibanje opozicije, ki ima zdaj večino v spodnjem domu parlamenta, so uporabili pritisk in ustrahovanje. Pred nekaj minutami so poročali o napadih in nasilju proti ljudem, ki so se zbrali okrog spomenika, kjer so bili militanti MDC.

Bistveno je, da EU ne odvrne pogleda od tega, kar se dogaja v Zimbabveju, in ne dovoli gospodu Mugabeju, da bi se izmazal s to končno zvijačo, ko je imenoval ambasadorja mimo postopka po ustavnem mehanizmu v njegovi državi, in da tudi zagotovi, da prodaja diamantov ne bo ustvarjala dobička za gospoda Mugabeja in njegove zaveznike.

 
  
MPphoto
 

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE.(PL) Gospod predsednik, vsi v Zimbabveju ne bodo veseli današnje razprave, ker bo čez nekaj dni, 18. aprila, v Zimbabveju dan neodvisnosti. Tisti, ki delajo v tej državi kaj narobe, bodo imeli pokvarjeno praznovanje.

Sporazumi o razporeditvi moči so pogosto problematični. To je zaradi dejstva, da navadno ne odražajo rezultata demokratične odločitve državljanov, ampak so kompromis, ki ga vsilijo razmere. Prav to se je zgodilo v Zimbabveju. Vendar so lahko sporazumi o delitvi moči sprejemljivi in imajo lahko pozitiven vpliv na družbo, če so izpolnjeni pogoji. Eden od njih je izboljšanje položaja človekovih pravic. Zato se v tej državi ukvarjamo s človekovimi pravicami. Vprašljivo je na primer, ali so omejevalni ukrepi potrebni in učinkoviti. Vendar ne smemo dovoliti, da pretepajo in nadlegujejo ljudi, ki ne želijo podpisati peticije z zahtevo po odpravi teh ukrepov. Zato branimo tiste, ki se bojujejo za človekove pravice.

 
  
MPphoto
 

  Kriton Arsenis, v imenu skupine S&D.(EL) Gospod predsednik, Mugabejeva stranka s svojimi mehanizmi, kot so dejali moji kolegi poslanci, zdaj grozi, muči in napada vsakogar v Zimbabveju, ki se bojuje za demokracijo, demokratične svoboščine in prehod na demokratični režim.

Odgovorni smo za to, kar se dogaja v Afriki. Posegli smo v številnih primerih v zgodovini demokracije na tej celini, zlasti na začetku, ko so se ustanavljale te nove države in smo omejili demokratične postopke, ki so ogrožali naše interese. Zato imamo dvojno dolžnost, da pomagamo Zimbabveju pridobiti demokratično izvoljeno vlado.

Čustveno ima ta položaj za Grke izredno velik pomen. Mi smo imeli od leta 1967 do 1974 zelo hudo diktatorstvo in takrat je državljanom, ki so se bojevali v Grčiji, vsaka obsodba s strani Sveta Evrope ali mednarodne organizacije dajala upanje.

Zato ne smemo dopustiti nobenih povezav z nezakonito imenovanimi predstavniki Zimbabveja in prejšnjimi družabniki Mugabejevega režima. Evropska unija mora skupaj z državami v navedeni regiji zajamčiti Zimbabveju prehod na demokracijo in uporabo procesa Kimberley.

 
  
MPphoto
 

  Charles Tannock, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, EU podpira proces Kimberley, ki ima cilj odstraniti s svetovnega trga afriške sporne diamante – ali tako imenovane krvave diamante. A nedavni razvoj dogodkov v Zimbabveju je zaskrbljujoč. Predsednik procesa Kimberley, gospod Mathieu Yamba iz Demokratične republike Kongo, se je enostransko in brez posvetovanja odločil, da dovoli trženje diamantov iz zimbabvejskega rudnika Marange. Ta rudnik, o katerem smo razpravljali v Parlamentu lansko leto, so zasedli predsednik Robert Mugabe in njegovi pajdaši. Na stotine ljudem so odvzeli domove in obstajajo zanesljiva poročila o mučenju, posiljevanju in celo pobijanju lokalnih prebivalcev, ki jih izvajajo njegove varnostne sile.

Prodaja diamantov iz rudnika Marange bo pomagala Mugabeju k nadaljnji utrditvi njegove tiranske oblasti nad Zimbabvejem in dejansko obogatila nasilneže v njegovi stranki Zanu-PF. Zato pozivam Evropsko unijo, kot stranko v procesu Kimberley, da na najvišji ravni sproži vprašanje tega škandala in vztraja, da se v procesu Kimberley obnovi odločanje na podlagi soglasja. Na splošno že dolgo pozivam po podobnem sistemu, certificiranju, ki bi zajelo tudi druge naravne vire, ki se pridobivajo v Afriki, in preprečilo, da bi brutalne vlade ali gverilske skupine prodajale rudnine za financiranje nakupa orožja. Veseli me, da delam pri teh prizadevanjih skupaj z mednarodno priznano nevladno organizacijo za človekove pravice iz Londona Global Witness, kjer prednjači ameriška administracija s sprejetjem zakona Dodd-Frank.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Dan Preda (PPE).(RO) Gospod predsednik, dovolite mi, da za začetek povem, da vedno, kadar slišim pogovor o Robertu Mugabeju, vidim pred seboj romunskega diktatorja Nicolaeja Ceauşescuja. Dejansko je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja Mugabe skupaj z Gadafijem redni gost pri Ceauşescuju. Hvaležen sem gospodu Van Ordenu, da me je spomnil na povezavo med Mugabejem in Gadafijem.

Dejansko mislim, da se je Mugabe nekaj naučil od Ceauşescuja, namreč sovraštva do aktivistov civilne družbe. Šestinštirideset članov civilne družbe v Zimbabveju, ki so jih 19. februarja prijele varnostne sile, je zdaj obtoženih izdaje in so v nevarnosti, da jih bodo obsodili na smrt. To je kazen. Njihov edini „zločin“ je, da so razpravljali, kaj se je zgodilo v Egiptu in Tuniziji.

Rešitev iz Mugabejevega režima je preprosto v poštenih in svobodnih volitvah. Upajmo, da bo to tokrat mogoče.

 
  
MPphoto
 

  Sari Essayah (PPE).(FI) Gospod predsednik, februarja je Svet EU za zunanje zadeve sprejel sklepe v zvezi z razmerami v Zimbabveju. Obdobje, v katerem veljajo sankcije EU, naj bi se nadaljevalo, ker država resnično ni dosegla ustreznega napredka v svojih notranjih reformah.

Za odpravo omejitev bo treba doseči otipljiv napredek v izvajanju sporazuma iz leta 2008 o delitvi politične moči. Ta nedvoumen sporazum o delitvi moči ni mogel preprečiti Mugabejevim varnostnim silam, da ne bi še naprej preganjale svojih nasprotnikov in prav zdaj jim odvzemajo prostost, mučijo in pobijajo vse do stopnje ministra.

Ker sankcije EU niso usmerjene v prebivalce Zimbabveja, je EU zdaj še vedno največji ponudnik pomoči tej državi, ki jo dodeljuje zlasti za kmetijstvo in proizvodnjo hrane. EU mora še naprej izvajati pritisk na Mugabeja in če obstaja odločitev o izvedbi volitev, se mora EU vključiti kot opazovalka.

 
  
MPphoto
 

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D).(PL) Gospod predsednik, od naše zadnje razprave o Zimbabveju oktobra lansko leto se razmere v južni Afriki niso spremenile. Brezposelnost je dosegla 90 %, povprečna pričakovana življenjska doba je 44 let in državljani te države nimajo dostopa do osnovnih zdravstvenih storitev. Očitno je, da politični sporazum, sklenjen pred dvema letoma med predsednikom Mugabejem in predsednikom vlade Tsvangiraijem, ni izpolnil zaupanja in potrebna je nova, povsem demokratična rešitev. Notranje razmere v Zimbabveju se v zadnjih šestih mesecih niso spremenile, toda zunanje razmere so se. Danes o državi razpravljamo v okviru „pomladi narodov“ v Afriki in čeprav je Harare 6 tisoč kilometrov stran od Tunisa, najnovejši primer Slonokoščene obale kaže, da demokracija ne pozna prav nobenih ovir. Evropski parlament zato poziva vlado Zimbabveja, naj upošteva sedanje mednarodne razmere in močno preusmeritev na domačo politiko in predvsem, naj preneha z zatiranjem politične opozicije, izpusti njene predstavnike iz zapora in jim dovoli, da se udeležijo volitev.

Pred šestimi meseci sem dejala, da si revna država, kot je Zimbabve, ne more privoščiti iskanja dodatnih problemov. Danes mislim, da afriška „pomlad narodov“ še dodatno obremenjuje politični dolg predsednika Mugabeja.

 
  
MPphoto
 

  Cristian Silviu Buşoi (ALDE).(RO) Gospod predsednik, kot član delegacije za odnose z vseafriškim parlamentom trdno verjamem, da mora Evropska unija in predvsem lady Ashton zavzeti odločno stališče proti ukrepom Mugabejevega režima, ki vključujejo ustrahovanje in nadlegovanje zagovornikov človekovih pravic, in spodbujati spoštovanje javnih pravic in svoboščin, vključno s svobodo izražanja in zbiranja, ki se ji je Zimbabve uradno zavezal na svetovni ravni. Zimbabve mora upoštevati mednarodne zaveze, vključno z Afriško listino o človekovih pravicah in pravicah narodov, z odpravo vseh svojih nacionalnih zakonov, ki so v nasprotju z mednarodnim besedilom o varstvu človekovih pravic.

Resnično verjamem tudi, da bi se lahko države v regiji in predvsem Južna Afrika vključile v podporo vrnitve demokracije in spoštovanja človekovih pravic v Zimbabve.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) Gospod predsednik, dogodki, ki se zdaj odvijajo v Zimbabveju, bijejo plat zvona za položaj človekovih pravic na afriški celini. Zaradi možnosti, da bodo v juniju volitve, izvaja predsednik Mugabe kampanjo ustrahovanja svojih protikandidatov. V zadnjih dveh mesecih so prijeli na stotine vladnih uradnikov, zagovornikov človekovih pravic in nasprotnikov režima. To je nesprejemljivo.

Poleg tega je Mugabe za eno leto odložil pripravo demokratične ustave. Nova temeljna zakonodaja bi zajamčila, da se volitve izvajajo v preglednih okoliščinah.

Rada bi poudarila, da je gospodarski položaj države globoko prizadet. Predsednik podpira nacionalizacijo rudarskega sektorja, ki je glavni gospodarski sektor v Zimbabveju. Takšen ukrep je škodljiv, ker so prav tuje naložbe v tem sektorju ohranjale stabilnost države ob nastopu gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo (S&D).(FI) Gospod predsednik, v Zimbabveju predsednik Mugabe in stranka Zanu-PF nista mogla izpolniti pogojev globalnega političnega sporazuma, ki je bil sklenjen leta 2009. Zimbabve se ni bil sposoben usmeriti v demokracijo. Nasprotno, v zadnjih nekaj mesecih se je očitno povečalo ustrahovanje političnih nasprotnikov in število samovoljnih prijetij in izginotij. Prizadevanja, da bi ustvarili stabilnost ne bodo obrodila sadov v političnem vzdušju, kot je sedanje.

Zimbabve je še vedno država, kjer vas lahko zlorabijo ali mučijo zaradi vašega političnega mnenja. Zakonodajni sistem, ki duši svobodno in odprto novinarstvo, omejuje pravico do svobode govora. Novinarji so nadlegovani. Treba je storiti vse, da se podpre napredek države k resnični demokraciji in gospodarskemu razvoju.

Edino pravilno in ustrezno je, da se je Evropski svet februarja letos odločil, da razširi omejevalne ukrepe, ki se nanašajo na ljudi in organizacije, povezane z Mugabejevo upravo, in da vodi evidenco s črno listo. Mislim tudi, da bi se morali ti ukrepi nadaljevati, dokler ne bo res dokazov o resničnih spremembah v Zimbabveju. Vendar ukrepi ne smejo biti usmerjeni samo v zimbabvejsko pokvarjeno vlado in ne sme se dovoliti, da bi povečali stisko prebivalcev Zimbabveja.

 
  
MPphoto
 

  Albert Deß (PPE).(DE) Gospod predsednik, takrat, ko sem bil otrok, sem dobival pisma iz takratne Rodezije. Tri sestre mojega deda so bile katoliške nune v takratni Rodeziji in Južni Afriki. Nikoli niso pisale o ljudeh v Rodeziji, da bi trpeli lakoto. To, kar danes slišimo iz te države, je preprosto nedopustno. Rodezija in pozneje Zimbabve sta bili žitnici južne Afrike. Gospod Mugabe – komunistični socialistični diktator – je obrnil to žitnico v cono lakote.

Rad bi se zahvalil vsem kolegom poslancem, ki so dali to zadevo nazaj na dnevni red. Nedopustno je, da je bilo temu diktatorju, gospodu Mugabeju, dovoljeno, da tako dolgo terorizira Zimbabvejce. Verjamem, da je ključ do končanja tega v južni Afriki. Z obžalovanjem rečem, da bo ta diktator še naprej teroriziral svoje ljudstvo, dokler ga ne bo južni Afriki uspelo ustaviti.

 
  
MPphoto
 

  Maroš Šefčovič, podpredsednik Komisije. – Gospod predsednik, mislim, da se vsi strinjamo, da so Zimbabve in njegove kršitve človekovih pravic že predolgo na našem dnevnem redu. Vsak žarek upanja za kak pozitiven razvoj takoj uničijo z izbruhom političnega zatiranja in nasilja. Prav to se je zgodilo pred nekaj meseci. Evropska unija je zato morala nadaljevati s svojimi omejevalnimi ukrepi in jih februarja letos že osmič obnoviti.

S to jasno potezo smo želeli poudariti izjemen pomen sporazuma med vladnimi strankami o potrebnih ukrepih, ki bodo pripeljali do volitev v državi. V tem okviru EU poudarja, da je pripravljena pregledati svoj sklep v odziv na nadaljnji konkreten razvoj na terenu.

EU je globoko zaskrbljena ob naraščanju političnega nasilja, ki ga je videti zadnje mesece v Zimbabveju. Dne 11. marca je EU skupaj z 21 ambasadami in predstavništvi izdala izjavo, s katero je izrazila zaskrbljenost nad povečanjem politično motiviranega ustrahovanja in nasilja.

V tem smislu EU pozdravlja rezultat nedavnega vrha Južnoafriške razvojne skupnosti (SADC) dne 31. marca 2011. Sporočilo SADC poziva k takojšnjemu dokončanju nasilja, ustrahovanja, sovražnega govora in nadlegovanja ter poziva vlado Zimbabveja, naj dokonča vse potrebne ukrepe za izvedbo volitev. Ponuja pomoč, da se bodo volitve lahko organizirale v skladu z načeli in smernicami SADC, ki se uporabljajo za demokratične volitve. Zato bo SADC imenovala uradnike, ki se bodo pridružili južnoafriški pospeševalni skupini in sodelovali s skupnim odborom za spremljanje in izvedbo.

EU je prepričana, da je povečanje prizadevanj SADC in južne Afrike za olajšanje in posredovanje ključnega pomena za preprečevanje nadaljnje nestabilnosti v Zimbabveju. EU pozdravlja prizadevanja regije za posredovanje v zimbabvejski krizi.

Južna Afrika v svoji vlogi pospeševalke se je skupaj s SADC kot garantom za globalni politični sporazum odločila, da bo pooblastila zimbabvejskega ambasadorja. V tem času je vzdrževanje odprtega formalnega kanala za komunikacijo z Zimbabvejem in ohranjanje dialoga z vključujočo vlado bistveno in ne smemo ogroziti položaja ambasadorja EU v Harareju. EU bo delovala in nadaljevala v tesnem sodelovanju z vsemi državami članicami EU.

EU ostaja največja ponudnica razvojne pomoči Zimbabveju. Želimo jasno izraziti, da smo trdi do režima, vendar se trudimo pomagati ljudem. Z razporeditvijo približno 365 milijonov od vzpostavitve globalnega političnega sporazuma v letu 2009, smo – kot sem dejal – največja donatorka.

Sredstva so usmerjena samo prek teles ZN in posebnih nevladnih organizacij. Od leta 2009 je EU podpirala tudi reforme upravljanja, kot jih določa globalni politični sporazum, vključno s procesom ustavne reforme. EU financira tudi programe človekovih pravic, vključno s programi zagovornikov človekovih pravic. Upati moramo samo to, da bo ves ta mednarodni pritisk na koncu pripeljal do svobodnih in poštenih volitev v Zimbabveju ter postopne normalizacije zelo težkih razmer v tej državi.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. – Razprava je končana.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki.(FR) V preteklih mesecih so zimbabvejske oblasti samovoljno prijele številne nasprotnike Mugabejevega režima pa tudi predstavnike nevladnih organizacij. Stranka gospoda Mugabeja je sistematično preprečevala vladi nacionalne enotnosti, ustanovljeni leta 2009, da bi utrla pot demokratičnemu prehodu in verodostojnim volitvam. Treba je takoj končati vse politično nasilje, ki ga izvajajo podporniki gospoda Mugabeja. Evropska unija in njene države članice morajo dejavno sodelovati z Afriško unijo in Južnoafriško razvojno skupnostjo in zagotoviti, da prihodnje volitve ne bodo potekale v ozračju ustrahovanja in nasilja. Pozdravljam dejstvo, da resolucija Evropskega parlamenta poziva vse politične stranke Zimbabveja k skupnemu delu pri pripravljanju nove demokratične ustave, ki bo sprejemljiva za vse prebivalce v Zimbabveju, pred naslednjimi volitvami.

 
  
MPphoto
 
 

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki.(RO) Še enkrat, vidimo, da je orožje, ki ga uporablja Mugabe proti svojim političnim nasprotnikom in civilni družbi, ustrahovanje, prijetja, nasilje in celo mučenje. Sile, lojalne Mugabeju, so ustrahovale opozicijske ministre v vladi nacionalne enotnosti. Nadlegovale so voditelje organizacij za človekove pravice in prijele 46 predstavnikov civilne družbe z obtožbo izdaje, nekatere od njih so v priporu pretepale in celo mučile. Trajnostne strukture se ne da graditi na podlagi strahu in terorja ali proti civilni in politični svobodi.

Pozivam visoko predstavnico Evropske unije, da podpre prizadevanja za svobodne volitve v Zimbabveju brez nasilja in ustrahovanja. Potrebna je zakonita vlada, ki bo spoštovala pravice in temeljne svoboščine, z drugimi besedami, ki bo pokazala spoštovanje do ljudi. Eden od ukrepov mora biti zaostrovanje omejitev Evropske unije za Mugabejeve sodelavce.

 
  

(1) Glej zapisnik.

Zadnja posodobitev: 7. september 2011Pravno obvestilo