Predsednik. – Naslednja točka je razprava o:

– vprašanju za ustni odgovor Komisiji o krizi na področju ribištva zaradi porasta cen nafte, ki sta ga zastavila João Ferreira in Patrick Le Hyaric v imenu Konfederalne skupine Evropske združene levice - Zelene nordijske levice (O-000096/2011 – B7-0306/2011),

– vprašanju za ustni odgovor Komisiji o krizi v evropskem ribiškem sektorju zaradi porasta cen nafte, ki so ga zastavili Alain Cadec, Antonello Antinoro, Jim Higgins, Jarosław Leszek Wałęsa, Maria do Céu Patrão Neves, Werner Kuhn, Ioanis A. Cukalas (Ioannis A. Tsoukalas), Crescenzio Rivellini, Rareş-Lucian Niculescu, Vito Bonsignore in Salvador Garriga Polledo v imenu Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) (O-000101/2011 – B7-0307/2011),

– vprašanju za ustni odgovor Komisiji o krizi v evropskem ribiškem sektorju zaradi porasta cen nafte, ki sta ga zastavila Philippe de Villiers in Juozas Imbrasasv imenu Skupine Evropa svobode in demokracije (O-000102/2011 – B7-0308/2011),

– vprašanju za ustni odgovor Komisiji o krizi v evropskem ribiškem sektorju zaradi porasta cen nafte, ki ga je zastavila Britta Reimers v imenu Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (O-000106/2011 – B7-0310/2011),

– vprašanju za ustni odgovor Komisiji o krizi v evropskem ribiškem sektorju zaradi porasta cen nafte, ki so ga zastavili Josefa Andrés Barea, Kriton Arsenis, Luis Manuel Capoulas Santos, Estelle Grelier, Iliana Malinova Iotova, Guido Milana, Ulrike Rodust, Antolín Sánchez Presedo in Catherine Trautmann v imenu Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu (O-000107/2011 – B7-0311/2011),

– vprašanju za ustni odgovor Komisiji o krizi v evropskem ribiškem sektorju zaradi porasta cen nafte, ki ga je zastavila Isabella Lövin v imenu Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze (O-000113/2011 – B7-0313/2011).

  Alain Cadec, vlagatelj. – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, prvič, Parlament ima samo en sedež: v Strasbourgu!

Od februarja 2011 se cena nafte neprekinjeno viša in je pred kratkim presegla mejo 100 USD. Ta dvig cen je močno prizadel ribiče v vseh evropskih obalnih območjih.

Z dviganjem cene nafte se visoko v nebo dvigajo tudi operativni stroški v ribiškem sektorju. Najhuje so prizadeti mali ribiči. Tudi prihodki ribičev so odvisni od cene nafte. Strokovnjaki na vseh področjih mi sporočajo, da jih skrbi rast cene nafte. Želim, da skupaj ukrepamo in zagotovimo, da bodo lahko podjetja kljub zvišanju operativnih stroškov še naprej opravljala svoje delo.

S tem vprašanjem in resolucijo, ki bo sledila, pozivam države članice, da po potrebi pomagajo zaposlenim v ribištvu, da bodo lahko še naprej opravljali svoje delo, ne da bi pri tem izkrivljale konkurenco. Zato pozivam, da se prag pomoči de minimis zviša s 30 tisoč na 60 tisoč EUR na podjetje. Tu nikakor ne gre za povečevanje proračuna Parlamenta ali Evropskega proračuna. Pomoč de minimis je pomoč, ki jo lahko države članice odobrijo svojim podjetjem, če menijo, da to ne bo izkrivilo konkurence.

Države članice pozivam, da so nekoliko bolj prožne. Prav tako pozivam Komisijo, da temeljito analizira mojo zahtevo in poskuša razumeti zaskrbljenost celotnega sektorja, ki ga moramo ohraniti in poskrbeti za njegov razvoj. Ribiško skupnost sestavljajo moški in ženske, ki potrebujejo dostojen prihodek in ki jih moramo podpreti. Ta sektor postaja vse bolj občutljiv tudi zaradi večjega uvoza ribiških proizvodov in proizvodov iz ribogojstva na evropski trg. Ne govorimo le o gospodarskemu dobičku. V našem interesu je, da ohranimo to dejavnost; s tem bomo lahko razvili naše ozemlje in obalne regije, zagotovili zanesljivo preskrbo s hrano v Evropski uniji in zaščitili delovna mesta v sektorju.

  Bastiaan Belder, vlagatelj. – (NL) Gospod predsednik, razmere v ribištvu so zelo resne. Cena goriva je visoka, kljub temu pa so cene rib nizke, dejansko so rekordno nizke.

Gospe in gospodje, opozoriti vas želim na ribolov morskega lista. Ribolov morskega lista je za mojo državo, Nizozemsko, pomemben, pomemben pa je tudi za Francijo, Belgijo, Anglijo in Dansko. Pred nekaj leti je bil stalež morskega lista zelo majhen, zato je bil dovoljen dajatev prost uvoz drugih vrst bokoplut. Poceni alternativ, tudi manj okusnih, vendar je to stranskega pomena. Danes je dovolj morskih listov, kljub temu pa se nadaljuje dajatev prost uvoz poceni bokoplut. Zaradi tega se sveži morski listi prodajajo pod ceno ali pa so umaknjeni s trga in prodani na dražbah. Kako žalostne razmere! Gospod predsednik, dajatev prost uvoz filejev morskega lista se mora nehati. Tega si ne želijo le ribiči, ampak tudi predelovalna industrija in trg. Zakaj? Preživetje ribičev je ključnega pomena za trgovce, saj sicer v svojo ponudbo ne bodo mogli vključiti morskih listov.

Gospe in gospodje, nujno potrebujemo konkretne ukrepe. Zaradi te krize mora Evropa odločno ukrepati. Pozivam vas, da glasujete za takšno ukrepanje.

  Jörg Leichtfried (S&D). – (DE) (Govornik je na gospoda Cadeca v skladu s členom 149 poslovnika naslovil vprašanje na podlagi modrega kartončka) Gospod predsednik, imam vprašanje za gospoda Cadeca glede njegovih uvodnih pripomb, in sicer v zvezi z domnevnim enotnim sedežem Evropskega parlamenta. Gospod Cadec, mogoče ste opazili, da Parlament včasih zaseda tudi v Bruslju, da odbori zasedajo v Bruslju ali da administracija v določeni meri izvaja svoje delo v Luksemburgu. Želim vas le opomniti na dejstva, da razmere verjetno niso povsem takšne, ko si jih zamišljate.

  Alain Cadec, vlagatelj. – (FR) Gospod predsednik, izpostaviti sem hotel, da so Pogodbe jasne glede tega vprašanja: sedež Evropskega parlamenta, te zbornice, v kateri smo danes in v tem tednu, je Strasbourg in edino Strasbourg.

Seveda delamo v Bruslju. Tam preživim dva tedna v mesecu in tako kot vi, gospe in gospodje, tam opravim veliko dela in se počutim dobro. Vendar pa je sedež Parlamenta – te zbornice – Strasbourg in tako mora tudi ostati.

  Britta Reimers, vlagateljica. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, stalno naraščanje cen goriva je še dodatno obremenilo številna podjetja v Evropski uniji. Zaradi tega porasta cen nafte še posebno trpijo evropski ribiči, saj dodatnih stroškov ne morejo enostavno nadomestiti s povečanjem ulova ali zaračunavanjem višjih cen.

Sedanje politične razmere v severni Afriki in na Bližnjem vzhodu so težavo še zaostrile. Zato moramo preučiti vplive porasta cene nafte na gospodarstvo in zaposlovanje v EU. Katere panoge so najbolj ogrožene in kakšno obliko pomoči jim lahko ponudimo, ne da bi izkrivili konkurenčnost? Zato pozivamo Komisijo, da to preuči.

Pomembno je, da med drugim podpremo tudi evropsko ribiško industrijo, da ne bi še povečali naše odvisnosti od uvoza iz tretjih držav. Smo tik pred reformo skupne ribiške politike in moramo biti zaradi tega še posebno pozorni, da pri tej zadevi ne bomo prehitro ukrepali.

  Ulrike Rodust, vlagateljica. – (DE) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, evropsko ribištvo je v globoki krizi, kot so povedali kolegi poslanci. Ribiči se na vseh evropskih morjih pritožujejo nad bolečim upadom dohodka, ki bi lahko ogrozil njihov obstoj. Zakaj upadajo dohodki naših ribičev? Za to vidim tri razloge. Prvič, gre za upad ribjega staleža; drugič, splošen upad cen ravno na tistem območju, kjer je ribji stalež zdrav in je ponudba prevelika; in tretjič – in zaradi tega smo zaskrbljeni – operativni stroški so višji zaradi porasta cen surove nafte.

Pri tem moramo posredovati politiki. Pomagati moramo po najboljših močeh. Poudarjam, da lahko storimo le to, kar je v naši moči. Predlog resolucije, ki ga je predložila Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), obljublja več, kot je mogoče narediti. Zahteva 100-odstotno zvišanje zgornje meje pomoči de minimis s 30 tisoč EUR na 60 tisoč EUR, kar naj bi bilo namenjeno financiranju subvencij za gorivo. Vendar pa si mnoge države članice resnično ne morejo privoščiti subvencij za gorivo. Zato večina ribičev na ta način sploh ne bi prejela pomoči.

Poleg tega bi ostali nerešeni drugi dve težavi: prvič, prekomerni ribolov bi se povečal, in drugič, to ne bi rešilo težav s tržnimi cenami.

V zvezi s finančno podporo ribištvu vidim veliko večjo težavo. Države članice ne uporabljajo sredstev iz Evropskega sklada za ribištvo, čeprav Evropska unija plačuje 50 %. V zvezi s tem moramo v interesu naših ribičev nujno nekaj spremeniti.

Gospe in gospodje, sodelujmo in do četrtka pripravimo drugačno besedilo ter skupaj pripravimo trajnostno, dovzetno in manj vpadljivo ribiško politiko.

  Isabella Lövin, vlagateljica. – Gospod predsednik, tudi jaz se zahvaljujem kolegu, gospodu Cadecu, da nam je omogočil razpravo o teh temeljnih vprašanjih. Ko govorimo o porastu cen nafte, sta dva sektorja že oproščena vseh davkov na goriva, in to sta letalski in ladijski promet – vključno z ribištvom. V primerjavi z vsemi drugimi sektorji v Evropski uniji je ribištvo sorazmerno manj prizadeto zaradi porasta cen nafte, saj je že zdaj oproščeno vseh obdavčitev.

Tu že zdaj gre za prikrito subvencioniranje, ki je omogočilo, da so evropski ribiči lahko lovili iztrošen ribji stalež; segmenti v ribištvu, ki porabijo največ fosilnega goriva, povzročijo največjo škodo, kot so vlečne mreže z gredjo in plovila za lov s pridneno vlečno mrežo. Pomoč de minimis se je torej v letu 2008 že desetkrat povečala; prav tako gre za veliko podporo sektorju. Kljub temu na mednarodnem prizorišču dajemo veliko obljub glede zmanjševanja emisij CO2, tudi za 80-95 % do leta 2050; v Nagoji smo tudi obljubili, da bomo do leta 2020 odpravili okolju škodljive snovi; v sklopu poganjanj s Svetovno trgovinsko organizacijo (STO) se prav tako osredotočamo na odpravo izkrivljenosti pri subvencijah za ribištvo.

Če bi EU zdaj uvedla zvišano pomoč de minimis, menim, da bi to ogrozilo vodilni položaj EU v sedanjem pogajalskem procesu in bi bilo jasno sporočilo, da lahko tudi druge države povečajo subvencije na gorivo v ribištvu, kar bi vodilo v začaran krog in povečalo obremenitev ribjega staleža v svetu. Tega si v tem trenutku vsekakor ne želimo: obrniti moramo trende, to pa bi bilo povsem napačno sporočilo. Porast cen mora prevzeti trg in ravno na to se mora Komisija osredotočiti pri reformi SKP.

  Maria Damanaki, članica Komisije. – Gospod predsednik, Komisija se zaveda sedanjih razmer v ribiškem sektorju. Cene goriv so le en razlog za naše težave, a ne edini.

Komisija s sklicevanjem na cene goriv, da bi obravnavali te razmere, spodbuja države članice, naj v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponuja Evropski sklad za ribištvo. Teh možnosti nismo izkoristili. Države članice so vse do zdaj porabile manj kot 20 % vseh dodeljenih sredstev.

Visoke cene goriv lahko najbolje obravnavamo z uporabo tistih ukrepov Evropskega sklada za ribištvo, ki pomagajo pri preoblikovanju ribiške flote in zagotavljajo večjo vrednost ribiških proizvodov, s tem pa izboljšujejo ceno. Cene goriva bodo zelo verjetno tudi v prihodnjih letih visoke. Seveda so prejšnji teden cene padle, kljub temu pa pričakujemo, da bodo ostale visoke.

Zato Komisija v okviru reforme skupne ribiške politike in finančne uredbe razmišlja o še dodatnem spodbujanju prehoda na ribolov z manjšo porabo goriva. Cilj bo, kako spodbuditi prilagoditve sektorja in povečati njegovo odpornost na cene goriva. Takšen pristop pa mora spoštovati načelo, da finančna pomoč v nobenih okoliščinah ne sme povečati ribolovnega napora.

Večjo odpornost ribiškega sektorja na cene goriva lahko najbolje zagotovimo tako, da obseg ribolova uskladimo z največjim trajnostnim donosom. To bo srednjeročno pomenilo večji stalež rib. Več rib pomeni večje ribolovne možnosti, to pa pomeni večje dohodke za sektor na splošno.

Sklicevanje na zvišanje zgornje meje de minimis ni novo vprašanje. Komisija je v letu 2008 izvedla študijo, s katero je analizirala vpliv prehoda z zgornje meje 30 tisoč EUR na 100 tisoč EUR na upravičenca.

Študija je pokazala, da tega predloga ne moremo sprejeti predvsem iz treh razlogov. Prvič, ker bi takšno povečanje izkrivilo ribolovno dejavnost z večjo nagnjenostjo do tehnologij, ki porabijo več goriva, kar bi slabše vplivalo na morsko okolje. Drugič, ker bi večja plovila, ki porabijo več goriva, prejela več sredstev kot manjša plovila, ki porabijo manj goriva. Mislim, da si nihče ne želi večjih plovil, ki porabijo več goriva.

Tretji razlog je veliko pomembnejši in nekateri poslanci v Parlamentu so ga že omenili. Mnoge države članice so zdaj prisiljene v izvajanje varčevalnih ukrepov. Zato bi predlog, zaradi katerega bi se lahko povečala javna poraba, prejel le majhno politično podporo držav članic. Tudi če bi zvišali zgornjo mejo de minimis, mnoge države članice nimajo denarja, da bi izrabile to novo možnost za porabo davkoplačevalskega denarja. Če bi višjo pomoč de minimis plačale le nekatere države članice, bi to izkrivilo konkurenco, kar bi pripeljalo do še večjih razlik v pogojih za flote različnih držav članic. To je pomembnejši vzrok.

Ne moremo sprejeti odprave davčne oprostitve za gorivo za ribiško industrijo, ki so jo izpostavili Zeleni. Tega vprašanja ni mogoče ustrezno obravnavati le z zakonodajo EU, ampak moramo o njem razpravljati na globalni ravni. Obdavčevanje goriva le v pristaniščih EU bi močno izkrivilo konkurenčnost, kar bi škodilo flotam iz EU. Prav tako bi to škodilo pristaniščem v EU, saj bi mnoga plovila gorivo preprosto kupila zunaj Evropske unije. Zato pozivamo države članice, da uporabijo naša sredstva.

  Carmen Fraga Estévez, v imenu skupine PPE. – (ES) Gospod predsednik, medtem ko čakamo na predlagane reforme skupne ribiške politike (SRP), Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) ponovno izraža zaskrbljenost nad gospodarskimi razmerami v ribiškem sektorju.

Dokler ne dobimo predloga za novo skupno ureditev trgov, sektor ne bo imel nobenega manevrskega prostora pri določanju cen. Za uvoz, ki je večkrat povezan z nezakonitim ribolovom, še naprej velja nepoštena konkurenca za pridelavo v EU: zaradi novih obveznosti pri nadzoru morajo podjetja mobilizirati več svojih sredstev, splošna kriza pa ne spodbuja večje potrošnje kakovostnih izdelkov. Temu moramo dodati naraščanje cen goriva, ki spet ogroža podjetja, ki jim je uspelo preživeti krizo v letu 2008.

Predvidene so daljnosežne reforme SRP in zaradi tega ter ob upoštevanju vse manjše strukturne pomoči mnoga podjetja potrebujejo likvidnostna sredstva, da se bodo lahko do leta 2013 prestrukturirala ali prilagodila.

Zato smo v Parlament predložili to vprašanje za ustni odgovor in predlog uredbe, saj ta pomoč ne vpliva na proračun EU, poleg tega pa je zahtevano zvišanje pomoči precej manjše od pomoči de minimis, ki jo prejemajo drugi sektorji, kot sta promet ali kmetijstvo. Ne želimo, da bi se znašli v takšnih razmerah, kot smo se leta 2008, ko smo razpravljali o svežnju ukrepov, ki jih je komisar Borg sprejel in extremis.

Komisarka, povedati vam želim naslednje: res je, da bodo nekatere države članice lahko zagotovile to pomoč, medtem ko je druge ne bodo mogle, in da bo to po vaših navedbah pripeljalo do odstopanj. Vendar pa velika odstopanja nastajajo zaradi tega, ker nekatere države članice ne sofinancirajo Evropskega sklada za ribištvo, to pa je splošno sprejeto. Predlagati moramo pomoč, vse države članice, ki želijo zaščititi svoje sektorje, pa bodo to lahko tudi storile.

  Catherine Trautmann, v imenu skupine S&D. – (FR) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, ribiči so nam povedali, da s svojim delom vse težje preživijo.

Poleg izjemno bolečega zmanjšanja ribolovnih kvot in načrtov za izhod iz flote zdaj težave prinaša tudi hitro naraščanje cen nafte. Čeprav se je cena nekoliko znižala, še vedno niha, te razmere pa že dve leti vplivajo na vsakodnevno življenje vseh evropskih ribičev, zlasti majhnih in priobalnih ribičev.

Te razmere so zelo zaskrbljujoče, ribičem pa bi radi pokazali, da jih v celoti podpiramo. Da bi to storili, pozivamo Evropsko komisijo, da zviša zgornjo mejo pomoči de minimis, ki jo je mogoče odobriti ribičem pri premagovanju te krize. Gre le za začasen ukrep, ki je zaradi nujnih razmer utemeljen.

Komisija se je v letu 2007 že odzvala na podoben pojav in zaradi tega novega vrha želimo vedeti, kakšne konkretne ukrepe – podrobnosti o nekaterih ste že navedli – nameravate izvesti. Prav tako menimo, da je ključnega pomena, kot je povedala gospa Fraga Estévez, da preverimo, ali države članice uporabljajo vsa sredstva, ki so predvidena z uredbo.

V času, ko se zdi, da prihodnja skupna ribiška politika dobiva obliko, menim, da naši ribiči niso odporni na spremembe; ravno nasprotno. Mnogi so mi povedali, da so se pripravljeni potruditi, predvsem pri ohranjanju staleža. To je kolektivna odgovornost. Da bi to lahko izvedli, ne smejo biti žrtve dejavnikov, ki ne spadajo na področje njihovega dela in na katere nikakor ne morejo vplivati.

Komisarka, s hitrim in učinkovitim odgovorom glede te točke bi poslali sporočilo, ki bi prav tako pomagalo okrepiti zgodovinsko krhke povezave med Komisijo in stroko.

  Chris Davies, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, danes pozivamo k subvencijam za ribiče zaradi porasta cen nafte, jutri pridejo na vrsto kmetje, potem pa vozniki tovornjakov in letalski operaterji, kaj pa lastniki bencinskih črpalk? Njihovi dobički so se zmanjšali, ker so se zvišale cene goriva.

Vsi trpimo zaradi porasta cen goriva. Subvencionirajmo drug drugega! Vse to je neumno. Gre za ameriško politiko roka umije roko – posebno prošnjo za interese sektorjev –, ki smo jo pripeljali v Evropski parlament. Ta razprava pa razkriva, da v praksi nekateri ljudje preprosto ne razumejo besede „trajnostna“, čeprav vsi govorimo, da potrebujemo trajnostno ribiško politiko. Dejansko ne vedo, kaj to pomeni.

Komisija je povsem jasno povedala, da razume, da ribiška industrija v nekaterih pogledih ni gospodarsko upravičena, vendar za to niso krive visoke cene goriva. Za to so krive ribolovne prakse, ki niso trajnostne in ki se izvajajo že več desetletij. Če je trg omejen, če ribiči stroškov ribolova ne morejo neposredno prenesti na svoje potrošnike, moramo to preiskati. Zagotoviti moramo, da bo zagotovljena neposredna povezava med ceno rib in stroškom za potrošnike, enostavno subvencioniranje praks, ki niso trajnostne, pa ni ustrezen način za zmanjšanje prekomernega ribolova, zaradi katerega je prišlo do gospodarskih težav. Komisarka je pred mesecem parlamentarnemu odboru povedala, ko je gospod Cadec nanjo naslovil vprašanje, da ne misli podpreti subvencij za nadomestilo zaradi dodatnih stroškov goriva. To je danes še enkrat ponovila in vesel sem, da to slišim.

  Marek Józef Gróbarczyk, v imenu skupine ECR. – (PL) Gospod predsednik, skupna ribiška politika, ki temelji predvsem na varstvu okolja, mora dopuščati, da upravljanje in razvoj evropskega ribištva potekata na trajnostni ravni. Ribolov je pomemben del gospodarstva, vendar moramo poudariti, da gre tudi za kulturno vrednoto, ki prehaja z generacije na generacijo. Zato bi ohranjanje te vrednote moral postati cilj skupne ribiške politike.

Z gospodarskega vidika je ključnega pomena, da ohranimo ustrezno gospodarsko ravnotežje. V zvezi z drastičnim porastom cen goriva v Evropi, kar je pripomoglo k propadu industrije, bi morala skupna ribiška politika vključevati mehanizem, ki bi ribiče ščitil pred nenadzorovanim porastom cen v takšnih razmerah. Evropska unija ne sme dopustiti, da bi se še ena veja evropske morske industrije preselila na Daljni vzhod. Zavedati se moramo, da se Islandija – ravno zaradi zadržkov glede SRP – ne želi pridružiti Evropski uniji.

Glede na vse povedano moramo znatno pospešiti reformo SRP in z ukrepi zaščititi okolje, hkrati pa zagotoviti ustrezno zaščito za ribiče. Še enkrat, zastavlja se vprašanje, ali naj za ribiško industrijo uvedemo regionalizacijo in posameznim državam omogočimo večji vpliv na SRP, seveda na uravnovešen način. Ponavljam, poudariti moramo, da SRP zaradi krize in gospodarske nestabilnosti ne bo več uporabna, ribiči pa bodo prepuščeni usodi.

  Jean-Paul Besset, v imenu skupine Verts/ALE. – (FR) Gospod predsednik, precej zadovoljen sem z odgovorom gospe Damanaki glede vprašanja posledic porasta cen nafte za ribiče.

Resnično gre za politično doslednost v Evropski uniji in za resne strukturne smernice, in sicer za porast cen nafte na račun njene varnosti – in vsi vemo, da ta težava ne bo izginila. Zato ne moremo zagotoviti kratkoročnih, posledičnih rešitev s povečanjem subvencij, ki bi bile usklajene z nihanjem cen nafte. Gre za vprašanje politične logike. Evropska unija mora biti odločna pri načelih in ciljih, ki si jih je zastavila; in sicer v boju proti globalnemu segrevanju kot prednostnemu vprašanju in zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ki nastajajo zaradi fosilnih goriv.

Zato se mora izogniti pošiljanju nasprotnih sporočil in izvajanju nasprotnih politik. Zagotavljanje preživetja energetskega sistema, obsojenega na propad, ribičem ne bo pomagalo; zaradi tega bodo na koncu tudi sami obsojeni na propad. Namesto tega bi morali imeti možnost, da ponovno uporabijo svoje ribolovne vire in znova osredotočijo svoje dejavnike produktivnosti na orodja za varčevanje z energijo. Subvencije moramo preusmeriti v ta področja in ne v kratkoročno podporo, ki je odvisna od nihanja cen nafte.

  Jarosław Leszek Wałęsa (PPE). – (PL) Gospod predsednik, danes se srečujemo z vprašanjem, ki smo ga v letu 2008 enkrat že obravnavali. Takrat je Evropski parlament izrazil svojo solidarnost z ribiči in pozval Komisijo, naj pripravi posebne predloge, namenjene blaženju razmer v regijah, ki so najbolj odvisne od ribištva. Statistike jasno kažejo, da so se stroški ribolova v Evropski uniji od leta 2003 povečali več kot trikrat, nenaden porast cen goriva pa pomeni, da morajo ribiči zdaj vložiti 40 % odstotkov več svojih sredstev v to, da sveže ribe kar se da hitro pripeljejo do potrošnikov.

Pojav nenadnega porasta cen goriva na svetovnih trgih v zadnjih nekaj mesecih je nedvomno najpomembnejši razlog za hitro poslabšanje razmer. Porast cen goriv se neposredno odraža na upadu dobičkov ribičev, saj ribiške ladje poganjajo dizelski motorji. Imamo začaran krog. Ribiči zaradi porasta cen goriv povečujejo obseg svojega ulova in pljujejo dlje na ribolovna območja, kar pomeni, da njihove ladje porabijo več goriva. Ravno zaradi tega mora Evropska komisija izvesti dodatne korake za zvišanje zgornje meje pomoči de minimis, kot predlaga moja politična skupina, s 30 tisoč EUR na 60 tisoč EUR na podjetje za obdobje treh let. To je razumen predlog, ki bi v sedanjih razmerah zagotovil pomoč sektorju, ki se spopada s finančnimi težavami, ter s tem socialni in gospodarski razvoj.

  Josefa Andrés Barea (S&D). – (ES) Gospod predsednik, dejstvo, da smo na tej seji, katere razpored dela ni kratek, našli čas za obravnavo tega vprašanja, kaže na pomembnost, ki jo Parlament pripisuje porastu cen nafte in vplivom na ribiški sektor.

Cena na sod se je od leta 2007 povečala za 63 %; res je, da se je danes znižala, vendar menim, da ni padla dovolj, da bi bila trajnostna.

V Skupini naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu nas skrbi kriza, ki negativno vpliva na sektor, in prepričani smo, da rešitev vključuje odziv EU, tudi ukrepe, ki so jih že zahtevali poslanci in vlade različnih držav članic.

Zato pozivamo, da te razmere razrešimo z učinkovitim in nepristranskim mehanizmom, ki bo omogočil izredne ukrepe na ravni EU.

V letu 2007 so bili sprejeti ukrepi de minimis. Komisarka Damanaki, ne prosimo vas samo za ukrepe de minimis: prosimo vas, da razmislite o sprostitvi Evropskega sklada za ribištvo in poskrbite, da bo postal prožnejši, zaradi nezmožnosti – ki jo priznavate – nekaterih držav članic, da zagotovijo denar in rešijo težavo.

Upamo, da bo Komisija lahko preučila nove poti, konkretne predloge, da bi tako lahko uporabili Evropski sklad za ribištvo in pomagali tistim delom flote, ki so najhuje prizadeti, in sicer majhnim in obalnim ribičem ter tistim, ki delujejo iz oddaljenih pristanišč.

Komisarka, pozivam vas, da preučite možnost za uvedbo novih ukrepov v SRP, namenjenih omejevanju odvisnosti ribičev od goriva, ki je prevelika. Prav tako vas pozivam, da se posvetite potrebnim izboljšavam pri prodaji proizvodov. Na vse to moramo gledati s trajnostnega vidika, o katerem ste govorili, pa tudi z okoljskega in socialnega vidika, hkrati pa moramo to obravnavati tudi z druge plati, ki je prav tako pomembna: s človeške plati, saj ribiči zelo trpijo.

Menimo, da gre za nujen ukrep, prav tako pa menimo, da bi kratkoročni ukrepi za večjo prožnost lahko dali sektorju, ki ga je to zelo prizadelo, več manevrskega prostora.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE). – (ES) Gospod predsednik, nujno potrebujemo konkretne ukrepe za zmanjšanje vpliva, ki ga ima porast cen goriva na ribiški sektor.

Ta sektor ima vse manj sredstev, prejema vse nižje cene in se spopada z močno konkurenco iz tretjih držav, kar vsekakor izkrivlja trg. Zato podpiram vse potrebne ukrepe, ki ne povečujejo stroškov za evropski proračun.

Glede na odvisnost sektorja od fosilnih goriv in glede na novo reformo moramo razmisliti o prizadevanjih, ki bi jih dopolnjevala inovativna politika, poleg do zdaj že izvedenih ukrepov, da bi ribiška flota bila energetsko učinkovitejša. To pa zaradi tega, ker je podpora preiskavam na tem področju prav tako zaveza k donosnosti in priložnosti za sektorje, ki so povezani z energetskim trgom, kot je ladjedelništvo, da si zagotovijo prihodnost in se ponovno razvijejo.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, zavedati se moramo, da bodo cene surove nafte ostale visoke in da se nikoli ne bomo več vrnili na 30-40 USD na sod. Obdobje poceni surove nafte je za nami. V letu 2011 se bo najnižja povprečna cena še vedno gibala med 80 do 100 USD na sod. V teh okoliščinah lahko pričakujemo, da se bo negativni vpliv na gospodarstvo še nadaljeval. V ribiškem sektorju moramo izvesti nove ukrepe, pri tem pa upoštevati, da se evropski ribiči srečujejo z močno svetovno konkurenco.

Ribolov je v mnogih regijah edina donosna gospodarska aktivnost, hkrati pa je pomemben z vidika ohranjanja mnogih delovnih mest. Kot sem povedal, moramo pričakovati, da bodo cene nafte ostale visoke in da bodo te gospodarske razmere vplivale predvsem na male ribiče. Zaradi teh razmer se zastavlja naslednje pomembno vprašanje: kakšno prihodnost imata skupna ribiška politika in Evropski sklad za ribištvo? Če tega sklada ne uporabljamo veliko, pomeni, da ga moramo ponovno pregledati in preoblikovati.

  Kriton Arsenis (S&D). – (EL) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, če ne bomo zaustavili propada našega ribolova, našega staleža rib, ne bo več ribolova. Prav tako pa je pomembno, da obravnavamo sedanje razmere, v katerih so naši ribiči. Res je, da mali ribiči, priobalni ribiči zdaj hudo trpijo.

Razpravljamo o razširitvi ukrepa, do katerega imajo v praksi le redko dostop. Zaradi gospodarske krize večina sredozemskih držav ne bo mogla uporabiti pomoči de minimis. To je dejstvo. Po drugi strani moramo preučiti, kako lahko uporabimo Evropski sklad za ribištvo in podpremo države, ki so v hudi gospodarski krizi, da bodo premagale te težave in bodo tako lahko pomagale svojim ribičem.

Osebno sem naklonjen razširitvi pomoči de minimis pod določenimi pogoji: osredotočiti se moramo na male ribiče, na majhen in priobalni ribolov; osredotočiti se moramo na ribiče, ki uporabljajo ustrezne, trajnostne ribolovne prakse; in kot zadnje, osredotočiti se moramo na to, da se zaradi financiranja ne bo povečal ribolovni napor ter da ti ukrepi ne bodo ogrozili okoljske in socialne upravičenosti evropskega ribištva. Prav tako se moramo osredotočiti na to, da evropskega ribištva ne bodo odvračali od večje učinkovitosti.

Strinjam se s komisarko; preučiti moramo načine, kako bi lahko v večji meri uporabili Evropski sklad za ribištvo in zlasti kako bi lahko pomagali državam, ki nimajo več sredstev in ne morejo dejavneje sodelovati pri tem.

  Iliana Malinova Iotova (S&D). – (BG) Gospod predsednik, v novi skupni ribiški politiki smo določili številne pogoje in zahteve za zagotavljanje trajnostnega, odgovornega ribištva. Hkrati so ribiči odvisni od muhavosti vremena in nelojalne konkurence. V zadnjih letih se prav tako spopadajo še z eno veliko težavo – vse višjimi cenami nafte. Zaradi vseh teh dejavnikov ta oblika zaposlitve skoraj ni več mogoča.

Načelo de minimis naj bi veljalo do leta 2013. Če resnično razmišljamo o prihodnjih možnostih sektorja, je čas, da ga ponovno pregledamo. Cene goriv so se potrojile, zaradi česar se seveda zastavlja vprašanje, ali je zakonodaja EU ustrezna in primerna glede na gospodarsko stanje ter ali zadovoljuje potrebe evropskih ribičev. V zvezi s tem čakam, da bo Komisija ponovno preučila veljavno zgornjo omejitev v višini 30 tisoč EUR in znatno povišala ta znesek.

Vendar pa se zastavlja še eno vprašanje. Komisija mora prav tako opustiti izključne nadzorne funkcije, povezane z dodeljevanjem državne pomoči in dejavno spodbujati države članice, da jo uporabljajo. Zakaj je to pomembno? Nekatere države v Evropski uniji raje ne omenjajo te možnosti, saj bi dodatno obremenile njihove proračune. Po drugi strani pa se izgovarjajo na Bruselj, kadar pritiskajo na ribiški sektor. Že bežna analiza kaže, da bolgarski ribiči sploh ne vedo, da obstajata takšna možnost in predpis. Organizacije iz tega sektorja so predložile številne zahteve za državno pomoč, namenjeno podpori sektorja, vendar predpisa de minimis sploh ne poznajo. Države skrbi odobritev te možnosti zdaj, ko je treba omiliti pritisk zaradi visokih cen nafte, zaradi česar se izpostavlja vprašanje o visokih cenah in o preživetju sektorja na splošno.

Po drugi strani pa so težave tudi z zahtevnimi postopki, povezanimi z uporabo evropskih skladov, tudi v skladu z uredbo de minimis.

Zato želim svoje vprašanje dodati vprašanjem, ki so jih izpostavili kolegi poslanci, in se zahvaliti gospodu Cadecu, ker je danes sprožil to razpravo: kako bo Evropska komisija spodbudila države članice k uporabi možnosti v skladu z uredbo de minimis? Kakšne ukrepe namerava izvesti Komisija, da bo zagotovila ravnovesje med nadzorom nad uporabo sredstev in dostopom evropskih ribičev do teh sredstev?

  Antolín Sánchez Presedo (S&D). – (ES) Gospod predsednik, komisarka, gospe in gospodje, porast cen nafte je strukturni trend, ki je posledica odstopanja med proizvodnimi zmogljivostmi in povečanim svetovnim povpraševanjem. Nihanje cen v zadnjih letih ima hude posledice in je močno otežilo postopno prilagajanje. Zato se moramo odzvati in zaustaviti višanje stroškov na področju ribištva, ki so običajno nenadni, ter slabšanje že tako zapletenih razmer v sektorju.

Ko je bila leta 2007 sprejeta uredba, s katero je bila uvedena pomoč de minimis, smo mislili, da ne bo vplivala na trgovino ali izkrivljala konkurenčnosti. Ovrednotiti moramo te vidike in preiti na prizadevnejšo rešitev, ki jo bomo pripravili ob upoštevanju okvirne direktive o morski strategiji in strategije Evropa 2020 ter kot del postopka preoblikovanja skupne ribiške politike.

Prepričan sem, da bi s celovitim odgovorom morali povečati sposobnost sektorja za strukturne prilagoditve, hkrati pa bi pomagali najranljivejšim članom, predvsem malim in srednje velikim pridelovalcem. Kratkoročna razbremenitev sektorja z ukrepi, ki jih predlaga komisarka, namreč mobilizacija Evropskega sklada za ribištvo, se mi zdi pozitivna in prepričan sem, da mora biti skladna z drugimi ukrepi in dolgoročnimi prizadevanji za večjo stabilnost.

  Estelle Grelier (S&D). – (FR) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot vemo, se ribiči v EU spopadajo s tremi glavnimi težavami: prvič, zelo nepriljubljen, celovit sistem kvot jih je prisilil v izvajanje zelo omejevalnih praks. Drugič, zaradi pomanjkanja možnosti za usposabljanje in zmanjšanja ugleda poklica je prišlo do znatnih težav pri novačenju. Tretjič, in to je vprašanje, o katerem danes razpravljamo, porast cen nafte otežuje pogoje za poslovanje v tem sektorju, ki ga je kriza močno prizadela.

Med letom 2008 in 2010 so francoski ribiči na primer izgubili 100-200 EUR prihodka na teden zaradi nihanja cen nafte, čeprav se njihov promet ni spremenil.

Kot izvoljena predstavnica iz pristaniškega mesta močno podpiram kolege poslance pri zahtevah, da Komisija odobri zvišanje zgornje meje pomoči de minimis. Ta ukrep bi zmanjšal pritisk na ribiče in jim omogočil, da s svojim delom zaslužijo za dostojno življenje. Vendar pa v nasprotju s povedanim to ne bi vplivalo na obnovitev staleža.

Pomoč ribičem bomo morali zagotoviti s prihodnjo reformo skupne ribiške politike. Komisarka, dobro bi začeli, če bi jim danes, na dan Evrope, pokazali, da Evropska unija pozorno spremlja njihove potrebe.

  João Ferreira, vlagatelj. – (PT) Gospod predsednik, komisarka, velik porast cen nafte je močno poslabšal krizo, s katero se spopada ribiški sektor, tudi zaradi ekonomske upravičenosti, že tako pičli dohodki tistih, ki so zaposleni v sektorju, pa so se občutno zmanjšali. Sedanja dinamika prodaje ne dopušča, da bi nihanje stroškov pri proizvodnih dejavnikih, vključno z gorivom, vplivalo na cene rib, veljavna uvozna politika pa med drugim le še prispeva k temu. Povprečne cene prve prodaje že več let stagnirajo ali se zmanjšujejo, ne da bi se zaradi tega znižale cene za končne uporabnike.

Veljavna skupna ureditev trga za ribiške proizvode ni dovolj prispevala k izboljšanju cen prve prodaje ali boljši porazdelitvi dodane vrednosti v vrednostni verigi sektorja. V zadnjih letih so se gospodarske razmere mnogih podjetij poslabšale, zaradi česar so mnoga prenehala poslovati, kar resno ogroža obstoj več tisoč ribiških podjetij, in obstaja možnost, da bomo izgubili več tisoč delovnih mest zaradi porasta cen goriva. Še posebno ranljivi so priobalni in mali ribiški sektorji, ki predstavljajo več kot 90 % flote nekaterih držav članic, kot je Portugalska. V teh razmerah je neaktiven odnos Komisije in zavračanje izvedbe nujnih ukrepov – stališče, ki ste ga danes spet potrdili, komisarka – sramoten.

Komisija je bila sposobna poiskati le eno rešitev za težave, s katerimi se spopada ribiški sektor: zmanjševanje števila plovil na slepo, kar je enako, kot če bi bolnikovo bolezen zdravili tako, da bi ga ubili. Povedati moramo, da s takšnimi krčenji v preteklosti, ne da bi pri tem upoštevali posebnosti flot, stanje ribjega staleža v posameznih primerih in potrošnjo v posameznih državah, nismo rešili nobenih težav, s katerimi se zdaj srečuje sektor. To je povzročilo le koncentracijo lastništva in dejavnosti v sektorju na ravni EU.

Zato moramo sprejeti izredne ukrepe, s katerimi se bo mogoče takoj in ustrezno odzvati na družbenogospodarske potrebe, kot sta vzpostavitev jamstvenega sklada, za katerega bodo sredstva zagotovljena na ravni Unije in ki bo zagotavljal stabilnost cen goriv, ter uporaba vseh finančnih možnosti in omejitev proračuna EU za financiranje ukrepov izredne pomoči za sektor. Če pa upoštevamo strukturne trende dviganja cen nafte in po drugi strani zahteve o okoljski trajnosti, potem potrebujemo tudi ukrepe za zagotavljanje srednje- in dolgoročne upravičenosti sektorja.

Potrebujemo mehanizme za izboljšanje cen prve prodaje ter spodbujanje poštene in ustrezne porazdelitve dodane vrednosti v vrednostni verigi sektorja. Evropski sklad za ribištvo mora učinkovito in znatno podpirati obnovitev in posodobitev ribiških flot, tudi s selektivnejšo izbiro različnih vrst ribolova in z zamenjavo motorjev zaradi varnostnih razlogov, varstva okolja in učinkovite porabe goriva.

Poleg vseh davčnih ukrepov, ki so lahko sprejeti na ravni držav članic, potrebujemo tudi rešitve na ravni EU, da ne bi tako še povečali sedanjih neenakosti med državami članicami, ki rastejo zaradi hude socialne in gospodarske krize, ki je najbolj prizadela najranljivejša gospodarstva.

  Gabriel Mato Adrover (PPE). – (ES) Gospod predsednik, najboljše pri vprašanju je, da dobiš odgovor nanj, čeprav je v tem primeru nekoliko razočaral.

Ribiški sektor je nedvomno v krizi: dohodki ribičev so vsak dan nižji, kar v mnogih primerih otežuje nadaljnje delo na tem področju. Ne govorimo o prikritih subvencijah ali praksah, ki niso vzdržne: govorimo o težavah, pri katerih moramo zagotoviti vso podporo. To smo vedno znova predlagali in ponavljanja poštene zahteve, kot je to storil gospod Cadec, ne moremo grajati: je le dosleden.

Nihče ni predlagal povečanja ribolovnih naporov. Ne razumemo, zakaj je treba zavrniti ukrepe, ki so neposrednega pomena za izredne razmere. Predlagamo samo, naj Komisija ne obrne hrbta sektorju, ki nujno potrebuje pomoč, ta pomoč pa je lahko v obliki zvišanja pomoči de minimis.

  Luís Paulo Alves (S&D). – (PT) Podpreti želim vse tiste, ki so izrazili zaskrbljenost zaradi nizkih dohodkov ribičev, kar so najvišje cene goriva v zgodovini še poslabšale, predvsem v zadnjih nekaj mesecih.

Kot je bilo upravičeno omenjeno, stroški goriva zelo močno vplivajo na naše male in srednje velike ladjarske družbe in resno ogrožajo že tako slabe dohodke v ribištvu. Nenehno dviganje cen goriva izredno negativno vpliva tudi na vse nas: manjše število potovanj; revni dohodki ribičev, ki jih še znižujejo cene prve prodaje; povečan uvoz lupinarjev in morskih sadežev iz tretjih držav v Evropo; in opuščanje dela v sektorju zaradi posledičnih finančnih težav, kar vodi v dodatno izgubo delovnih mest.

Da bi preprečili zaostritev te krize, moramo ukrepati glede težav ribiškega sektorja; hitri in daljnosežni ukrepi. Komisija bi se morala odzvati pozitivno s kratkoročnimi in dolgoročnimi ukrepi ter odpraviti negativne razmere, s katerimi se spopada sektor ter resne izgube dohodka naših ribičev.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). – Gospod predsednik, bodimo jasni: evropske ribiške flote se morajo nujno prestrukturirati, da bi se odmaknile od energetsko intenzivnih ribiških plovil in opreme, ki uničujejo okolje, ter sprejeti prijaznejše prakse, ki porabijo manj energije in so dolgoročno bolj vzdržne: okoljsko, družbeno in gospodarsko.

Zato menim, da bi bila odobritev dodatnega javnega denarja za ribiški sektor kot odgovor na povečanje cen goriva napačno sporočilo v času reforme skupne ribiške politike in bi spodbudila lastnike plovil k uporabi močnejših motorjev, ki porabijo več goriva. Ravno zato menim, da gre za ogromno napako.

Slišali smo pojasnilo, da ne gre za konjunkturno ali strukturno težavo, sedanje številke – tudi glede tega moramo biti jasni – pa kažejo na prekomerni ulov pri 70 odstotkih evropskega staleža rib, zato je vsak ukrep, s katerim bi zmanjšali ta prekomeren ulov, dober ukrep. Vsak ukrep z nasprotnimi posledicami bi bil huda napaka.

  Jacky Hénin (GUE/NGL). – (FR) Gospod predsednik, pravkar sem slišal kolega poslanca, ki sta obravnavala vprašanja glede težave pri vzdržnosti in glede dejstva, da moramo subvencionirati nekatere poklice, ki ne zaslužijo dovolj za preživetje. Pa vendar moramo storiti ravno nasprotno. Ribiči zahtevajo le eno: da bi lahko živeli od svojega dela in da bi lahko opravljali svoj poklic. Če je nafta zdaj ponavljajoča težava, bo tudi v prihodnje. Vložiti moramo v raziskave cenejših motorjev, ki porabijo manj nafte.

Reforma, ki zdaj poteka, bo uničila vse male ribiče, vse tiste, ki danes porabijo manj nafte, da bi bogati postali še bogatejši. To se jasno kaže tudi v tem, da vsaka nova reforma prinese postopno znižanje cen rib, čeprav so trgovci z ribami zelo navdušeni nad njimi, saj nekatere vrste rib cenovno niso več dostopne potrošnikom.

Pomembno je, da preoblikujemo sistem kvot ter da preoblikujemo in preučimo prakse znotraj poklica, zaradi katerih mali upravitelji neznosno trpijo, medtem ko so veliki upravitelji še bogatejši!

  Andrew Henry William Brons (NI). – Gospod predsednik, porast cen goriv je še ena težava več za ribiče, vendar je najmanjša, ne pa največja težava. Za britansko ribiško floto je največja težava članstvo v EU.

Združeno kraljestvo EU zagotavlja 70 % svojega ulova, pri tem pa je upravičeno le do 13 % svojih kvot. Ali ne bi bilo pošteno, če bi Združeno kraljestvo prejelo bolj sorazmeren delež. Predvsem se je zmanjšala teža polenovk, iztovorjenih v Britaniji, in sicer s 300 tisoč ton pred vstopom v takratno Evropsko gospodarsko skupnost na samo 7 tisoč ton danes. Britanski ribiči se zdaj spopadajo še z dodatnim zmanjšanjem števila dni na morju in bodo počasi izrinjeni iz posla.

Dolgoročno si želijo britanski ribiči umik iz EU; srednjeročno pa zahtevajo pošteno obravnavo v skladu s skupno ribiško politiko. Kot predstavnikom države gostiteljice jim moramo povečati število dni na morju. Slišali smo o netrajnostni ribolovni praksi, vendar v britanskih vodah prekomerno ne lovijo britanske flote; težava je v tem, da so britanske vode odprte za vse.

  Maria Damanaki, članica Komisije. – Gospod predsednik, poslancem lahko v odgovor povem, da razumem vse njihove pomisleke. Delim vašo zaskrbljenost zaradi slabih dohodkov naših ribičev, predvsem lastnikov malih plovil v obalnih regijah. Ali te težave povzroča rast cen goriva? Ste prepričani? Vedno znova smo obravnavali to težavo in ugotovili, da smo se z njo ukvarjali že pred dvigom cen.

Seveda razumem, da je porast cen goriva poslabšal težave, vendar pa je glavni razlog zanje vedno bil prekomerni ribolov – ribolov prek določenih omejitev, zaradi česar stalež rib ni v dobrem stanju. O tem smo razpravljali in to je glavna težava, ki jo moramo rešiti z reformo SRP.

Zdaj seveda obravnavamo cene goriva. Gre za težavo in razpravljati moramo o tem, kako se spopasti z njo. Edini način za trajno rešitev je povečanje odpornosti našega sektorja na porast cen goriva. To je edini način, saj ne vemo, kaj se bo dogajalo s cenami goriva. Naj navedem primer, kaj bi se lahko zgodilo: v Belgiji so po zadnji krizi izboljšali motorje v svoji floti in tako zmanjšali porabo goriva za 20 odstotkov. Za to si moramo prizadevati in to bomo tudi poskušali narediti.

Kljub temu je na mizi predlog, če se sklicujem na vaše predloge, naj Komisija zviša zgornjo mejo de minimis. Preučimo to težavo. Kaj je ta zgornja omejitev? Gre za zgornjo mejo pomoči, ki jo države članice lahko namenijo svojemu sektorju. Če Komisija poveča zgornjo omejitev, bodo to pomoč lahko zagotovile le države članice z zdravim proračunom. To bi privedlo do neenakih pogojev v našem sektorju, prednost pa bi imele bogatejše države. Bom jasna, da bomo razumeli razmere.

Če zvišamo zgornjo mejo, bodo od tega imela koristi le večja plovila. Presenečena sem, da nekateri poslanci Parlamenta – od katerih nisem pričakovala, da bodo to izrazili – od mene zahtevajo, da zvišamo to zgornjo mejo. Države članice lahko zagotovijo državno pomoč. Bogatejše države članice lahko to storijo že zdaj.

Naj v zvezi s skladi podam pojasnilo. Države članice porabijo le 20 % naših sredstev. Nekateri poslanci v Parlamentu mi pravijo, da je težava v našem financiranju, saj sredstev ne morejo uporabiti tako, kot jih želijo; vendar smo poskrbeli za prožnost; države članice lahko prerazporedijo svoja sredstva – to lahko storijo vse države članice. Za prerazporeditev nas je zaprosila le Italija, kar smo odobrili. Zakaj torej ne poskušate prepričati držav članic – vlad v vaših državah –, da sredstva pravilno uporabijo? Če res želimo pomagati in če je težava s črpanjem sredstev, sem pri tem pripravljena pomagati vsem, vendar do zdaj tega še nihče ni storil.

Če odgovorim na vprašanja zelo neposredno: da, sredstva so na voljo; da, države članice jih lahko uporabijo; in da, države članice lahko k tej zgornji meji de minimis dodajo lastna sredstva. Če torej spremenim položaj, bo to pripeljalo le do izkrivljanja lojalne konkurence med državami članicami in med velikimi in malimi plovili. Tega se moramo zavedati. Seveda gre za splošen problem in s sklicevanjem na našo reformo lahko obravnavamo vse, s čimer lahko pomagamo predvsem našim majhnim ribičem. Razpravljamo lahko tudi o vseh drugih predlogih, vendar ta predlog o povečanju zgornje meje de minimis ne bo pomagal.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek opoldne, 12. maja 2011.

(Seja je bila za nekaj minut prekinjena)

Pisne izjave (člen 149)

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropski ribiči, zlasti tisti, ki živijo v državah članicah z največjimi finančnimi težavami, kot je Portugalska, so v težkih gospodarskih razmerah, kar pa je porast cen goriva le še poslabšal. Da bi lahko izboljšali te razmere, mora Komisija sprejeti izredne ukrepe in pomagati ribičem. V ta namen mora Komisija za obdobje treh let dopustiti začasno povišanje subvencij, ki jih lahko države članice dodelijo ribičem, s 30 tisoč EUR na 60 tisoč EUR. Poleg tega morajo biti zagotovljena dodatna sredstva iz Evropskega sklada za ribištvo, da bi bile ribolovne tehnike selektivnejše in bi bilo mogoče zamenjati motorje zaradi varnostnih razlogov, varstva okolja in/ali učinkovite porabe goriva. Pri teh ukrepih mora biti posebna pozornost namenjena majhnim in priobalnim ribičem. In zadnje, ključnega pomena je, da imamo mehanizme urejanja, s katerimi bo mogoče izboljšati cene prve prodaje ter spodbujati pošteno in ustrezno porazdelitev dodane vrednosti v vrednostni verigi ribiškega sektorja, in sicer tako, da upošteva cene, ki jih prejemajo pridelovalci.

  Jim Higgins (PPE), v pisni obliki. – Sedanje visoke cene nafte zelo resno vplivajo na operativne stroške ribičev, nekateri morajo zaradi tega celo prenehati z delom. Vesel sem, da po sprejetju predloga v tem tednu Parlament poziva Komisijo k uvedbi izrednih ukrepov, vključno z dvigom veljavne zgornje meje državne pomoči s 30 tisoč EUR na 60 tisoč EUR na podjetje v prehodnem obdobju treh let.