Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2148(DEC)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0139/2011

Razprave :

PV 10/05/2011 - 4
CRE 10/05/2011 - 4

Glasovanja :

PV 10/05/2011 - 11.7
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0200

Razprave
Torek, 10. maj 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

4. Razrešnica 2009 (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednik. Naslednja točka je skupna razprava o naslednjih poročilih:

- A7-0134/2011 gospoda Jorga Chatzimarkakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek III – Komisija in izvajalske agencije (SEC(2010)0963 - C7-0211/2010 - 2010/2142(DEC));

- A7-0135/2011 gospoda Jorga Chatzimarkakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o posebnih poročilih Evropskega računskega sodišča v okviru razrešnice Komisiji za leto 2009 (2010/2204(DEC));

- A7-0094/2011 gospoda Ville Itäläe v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, oddelek I – Evropski parlament (SEC(2010)0963 - C7-0212/2010 - 2010/2143(DEC));

- A7-0088/2011 gospoda Crescenzia Rivellinija v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek II - Svet (SEC(2010)0963 - C7-0213/2010 - 2010/2144(DEC));

- A7-0137/2011 gospoda Crescenzia Rivellinija v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, oddelek IV – Sodišče Evropske unije (SEC(2010)0963 - C7-0214/2010 - 2010/2145(DEC));

- A7-0138/2011 gospoda Crescenzia Rivellinija v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek V – Računsko sodišče (SEC(2010)0963 - C7-0215/2010 - 2010/2146(DEC));

- A7-0136/2011 gospoda Crescenzia Rivellinija v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek VI – Evropski ekonomsko-socialni odbor (SEC(2010)0963-C7-0216/2010 - 2010/2147(DEC));

- A7-0139/2011 gospoda Crescenzia Rivellinija v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, oddelek VII – Odbor regij (SEC(2010)0963 - C7-0217/2010 - 2010/2148(DEC));

- A7-0116/2011 gospoda Crescenzia Rivellinija v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek VIII – Evropski varuh človekovih pravic (SEC(2010)0963 - C7-0218/2010 - 2010/2149(DEC));

- A7-0117/2011 gospoda Crescenzia Rivellinija v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja splošnega proračuna Evropske unije za proračunsko leto 2009, Oddelek IX – Evropski nadzornik za varstvo podatkov (SEC(2010)0963 - C7-0219/2010 - 2010/2150(DEC));

- A7-0140/2011 gospoda Barta Staesa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada za leto 2009 (COM(2010)0402 - C7-0220/2010 - 2010/2151(DEC));

- A7-0149/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici za leto 2009: uspešnost, finančno poslovodenje in nadzor agencij EU (2010/2271(DEC));

- A7-0150/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske policijske akademije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0241/2010 - 2010/2181(DEC));

- A7-0153/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za zdravila za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0233/2010 - 2010/2173(DEC));

- A7-0119/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Prevajalskega centra za organe Evropske unije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0232/2010 - 2010/2172(DEC));

- A7-0106/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0226/2010 - 2010/2166(DEC));

- A7-0118/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Skupnosti za nadzor ribištva za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0244/2010 - 2010/2184(DEC));

- A7-0123/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost v letalstvu za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0237/2010 - 2010/2177(DEC));

- A7-0107/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0239/2010 - 2010/2179(DEC));

- A7-0127/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za kemikalije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0245/2010 - 2010/2185(DEC));

- A7-0122/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za okolje za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0230/2010 - 2010/2170(DEC));

- A7-0146/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost hrane za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0238/2010 - 2010/2178(DEC));

- A7-0120/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0229/2010 - 2010/2169(DEC));

- A7-0123/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za pomorsko varnost za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0236/2010 - 2010/2176(DEC));

- A7-0105/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost omrežij in informacij za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0252/2010 - 2010/2192(DEC));

- A7-0125/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za železniški promet za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0240/2010 - 2010/2180(DEC));

- A7-0109/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za usposabljanje za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0235/2010 - 2010/2175(DEC));

- A7-0104/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0231/2010 - 2010/2171(DEC));

- A7-0144/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije za oskrbo Euratom za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0246/2010 - 2010/2186(DEC));

- A7-0108/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0227/2010 - 2010/2167(DEC));

- A7-0133/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Eurojusta za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0234/2010 - 2010/2174(DEC));

- A7-0130/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Agencije Evropske unije za temeljne pravice za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0228/2010 - 2010/2168(DEC));

- A7-0145/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropske agencije za upravljanje in operativno sodelovanje na zunanjih mejah držav članic Evropske unije (FRONTEX) za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0242/2010 - 2010/2182(DEC));

- A7-0103/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Nadzornega organa za evropski GNSS za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0243/2010 - 2010/2183(DEC));

- A7-0126/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja ARTEMIS za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0250/2010 - 2010/2190(DEC));

- A7-0128/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor razrešnici glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja Čisto nebo za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0249/2010 - 2010/2189(DEC));

- A7-0129/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja za izvajanje skupne tehnološke pobude za inovativna zdravila za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0251/2010 - 2010/2191(DEC));

- A7-0131/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna Evropskega skupnega podjetja za ITER in razvoj fuzijske energije za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0247/2010 - 2010/2187(DEC)); in

- A7-0124/2011 gospoda Georgiosa Stavrakakisa v imenu Odbora za proračunski nadzor o razrešnici glede izvrševanja proračuna skupnega podjetja SESAR za proračunsko leto 2009 (SEC(2010)0963 - C7-0248/2010 - 2010/2188(DEC));

 
  
MPphoto
 

  Jorgo Chatzimarkakis, poročevalec. (DE) Gospod predsednik, komisar Šemeta, gospe in gospodje, postopek, s katerim se ukvarjamo danes – to je razrešnica glede odhodkov Evropske komisije –, je zelo pomemben postopek. V preteklih letih se ga je morda jemalo bolj zlahka, toda podelitev razrešnice glede vseh odhodkov Evropske komisije za leto 2009 je zelo pomembna naloga Evropskega parlamenta.

Zavedamo se, da je bilo 80 % teh sredstev porabljenih kot skupna odgovornost Komisije in držav članic. Kljub temu pa splošna pristojnost za ta postopek pripada Komisiji. Zato bi vas rad nagovoril neposredno, komisar Šemeta. Najprej bi se vam rad zahvalil. Na začetku bi rad pojasnil tole. Vključiti bi želel svoje kolege poslance, ki so medsebojno dobro sodelovali in so trdno podprli stališče Parlamenta. Razprave, ki smo jih imeli, so bile zelo intenzivne, komisar Šemeta. Odgovornost ste delili le za leto 2009, pa vendar ste se v zadevo poglobili. V nekaterih primerih smo imeli vroče razprave in smo šli v velike podrobnosti. Rad pa bi poudaril, da ste razrešnico postavili na vrh dnevnega reda na kolegiju v Komisiji. Predsednik Komisije, gospod Barroso, je za pogajanja z nami o podrobnostih porabil več kot uro. Sami ste imeli glavno vlogo pri spremembi pristopa Komisije do razrešnice in pristopa uradnikov Komisije do celotnega postopka. Hvaležen sem vam, da ste odkrito povedali, da vam bo pritisk, ki ga je Parlament izvajal letos, na koncu pomagal izboljšati preglednost. Zdaj imate v rokah sredstvo za izvajanje pritiska ne le na države članice, ampak tudi na vašo lastno administracijo, ki je bila doslej pri reševanju teh zadev nekoliko površna.

Vendar prav tako menim, da moramo izkoristiti ta zagon, ki smo ga skupaj ustvarili, komisar Šemeta – in želel bi, da posredujete našo zahvalo predsedniku Barrosu –, in to dinamičnost za druga poročila o razrešnici. Kajti nekaj nam mora biti jasno, in to je, da Evropsko računsko sodišče že šestnajstič zapovrstjo ni dalo pozitivnega mnenja. To ni zanemarljivo, saj pomeni, da dejansko niste dosegli kriterijev šestnajst tekočih let. Kljub temu smo postavili ključne kriterije, ki bi jih rad na kratko omenil in ki ste jih dosegli. Veseli me, da imam ob sebi gospoda Fjellnera, prihodnjega poročevalca o razrešnici glede proračuna. Upam, da bo delo nadaljeval z enakim zagonom.

Komisija je začela – in to je bistveno, saj nenazadnje govorimo o 80-odstotni skupni odgovornosti – zelo jasno navajati zmotne odhodke v računovodskih izkazih Evropske unije za leto 2009. Te točke je odkrito navedla na seznamu. Na podlagi te nove preglednosti smo postavili pet ključnih zahtev. Prvo je dolgotrajno vprašanje – staro in priljubljeno –, s katerim se Parlament ukvarja že dolgo časa, in to so izjave o nacionalnem upravljanju. Kot predstavnik Skupine zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo sem tudi zadovoljen, da lahko izpostavim, da je to zlasti rezultat nizozemskih članov skupine ALDE. Govorimo o potrditvi s strani finančnih ministrov, da so bila sredstva EU v njihovih matičnih državah porabljena pravilno.

Teh nacionalnih izjav o upravljanju še nimamo, toda želimo jih dobiti. V zvezi s tem bom v prihodnosti gradil na svojem sodelovanju z gospodom Fjellnerjem. Gospod komisar, obljubili ste, da bomo preučili, ali je mogoče uvesti strožje pogoje do naslednje finančne perspektive leta 2014. Pomembno je, da ste oblikovali smernice – za to smo vam hvaležni – in pokazali, katere države so dejansko predložile nacionalne izjave o upravljanju – ni jih bilo tako veliko: v bistvu le Nizozemska izpolnjuje zahteve v celoti –, in da ste naročili generalnim direktoratom, da prvič v poročilu o dejavnostih za leto 2010 navedejo, katere vsebine bodo predstavljene v prihodnjih nacionalnih izjavah o upravljanju, tudi če bo to le na delovni ravni.

Druga ključna zahteva je, da morajo komisarji sprejeti večjo odgovornost. Predlagali ste, da bi bili generalni direktorati obvezani obveščati svoje komisarje o nepravilnostih, in za to se vam želim zahvaliti.

Tretja in bistvena zahteva je bila, da se instrument prenehanja ali začasne zaustavitve plačil uporablja v večji meri. Navedli ste jasna merila, kdaj boste to storili. Jasno ste nam pokazali, kako ste to že storili v zadnjih nekaj letih. Hvala za tako odkritost in preglednost, ki nam pomagata izvajati pritisk na države članice. Hvala vam tudi za smernice, ki bodo pomagale državam članicam. Poleg tega ste obljubili, da boste pri ocenjevanju revizij poslovanja postavili jasne standarde; to je obveznost, ki jo tako ali tako imate v skladu z Lizbonsko pogodbo. Hvala tudi, ker ste nas v precejšnji meri vključili v revizijo poslovanja. Prav tako ste obljubili, da boste vpeljali poenostavitve, saj je gradivo prepogosto tako zahtevno, da se ljudje skrivajo za pravili in si privoščijo zlorabe. Zahvaljujem se tudi, da ste postavili zelo posebne zahteve za naslednjo finančno perspektivo.

Zagovarjam nadaljevanje po tej poti. Verjamem, da lahko Parlament veliko prispeva k temu, da Komisija preide na višjo raven. Gospodu Fjellnerju želim vse najboljše in toplo bi se rad zahvalil svojemu parlamentarnemu osebju, zlasti Bentu Adamsenu in Dominykasu Mordasu.

 
  
MPphoto
 

  Ville Itälä, poročevalec. (FI) Gospod predsednik, komisar, gospe in gospodje, najprej bi se rad zahvalil vsem, s katerimi sem imel zadovoljstvo delati, zlasti poročevalcem v senci, katerih sodelovanje je bilo odlično. Prav tako bi se rad zahvalil članom Odbora za proračunski nadzor, saj je bila očitna večina odbora za poročilo in je bilo vzdušje resnično pozitivno. Zahvaljujem se tudi vsem uradnikom, ki so nam pomagali. Delo je bilo zahtevno, vzelo je veliko časa in vprašanja so precej občutljiva in nelagodna, toda kljub temu se je treba z njimi spoprijeti in o njih razpravljati.

Glavna zamisel poročila je ta, da v EU trenutno preživljamo gospodarsko krizo. Države članice, podjetja in širša javnost morajo neprestano razmišljati, kako lahko prihranijo in kako bodo preživeli od danes do jutri. Parlament mora narediti enako in Svet je celo predlagal, da mora Parlament razmisliti o prihrankih v zvezi s tem in da so ti potrebni. Seveda je to problematično, saj imamo vsi svoje najljubše projekte in svoje zamisli o tem, kaj bi Parlament moral delati. Najti področje, kjer bi lahko privarčevali, je seveda v tem primeru včasih zelo težko.

Mnoge stvari, ki se tukaj predlagajo in se navezujejo na koristi poslancev in na način, na kateri delujejo, v smislu denarja niso tako pomembne. Gospodarstvo EU se zaradi njih ne bo izboljšalo ali poslabšalo, toda izguba ugleda, ki bi jo lahko povzročili, če ne bomo delovali na način, ki je razumen in sprejemljiv v očeh javnosti, je znatna in zato moramo prav zares pazljivo razmisliti o tem, kaj bomo storili.

Po mojem mnenju bi se morali osredotočiti na bistvene razloge, zakaj smo tukaj. Smo zakonodajno telo, predlagamo proračun. To je delo, ki ga opravljamo, in za to delo moramo imeti sredstva. Potrebna je informacijska tehnologija in vse ostalo, toda glede vsega, kar je več kot to, moramo biti zelo kritični, da zagotovimo, da je dejansko povezano z delom, ki ga opravljamo tukaj.

Ker imam na voljo le še malo časa, bi rad izpostavil dve pomembni, toda enako težavni vprašanji v tem poročilu. Prvo je varnost. Gospod predsednik, upam, da bo generalni sekretar kmalu predložil predlog za izboljšanje varnosti. V enem letu smo imeli tri rope: v banki, menzi in na pošti. To se res ne sme nadaljevati. Vemo, da obstaja nenehna grožnja terorizma po vsem svetu. Če je varnost Parlamenta tako šibka, da lahko nekdo kar vstopi in oropa pošto ali banko in nikogar ne dobijo, potem obstajajo vsi razlogi, da naredimo izboljšave, in to hitro. V zvezi s tem je veliko podrobnosti in navedene so v tem poročilu. Služijo naj kot podlaga za bistveno izboljšanje varnosti.

Naslednja pomembna zadeva je ta, da javnosti ne morem upravičiti dejstva, da vsake tri tedne zamenjamo kraj dela. To povzroča veliko več odhodkov. Tega ni mogoče upravičiti in iz tega razloga bi morali zbrati pogum, da odkrito razpravljamo o tem, ali je to razumen način za porabljanje davkoplačevalskega denarja. Vemo, kako težko je to: gre za zgodovino in zasebne strasti, toda v tej gospodarski krizi je treba govoriti o tem vprašanju. Med nosilci odločanja in ljudmi ne moremo zgraditi takega zidu ter jih na ta način odtujiti enega od drugega. Zato moramo izpostaviti to vprašanje in se o njem pogovoriti.

Včeraj sem videl dokument, v katerem je bilo navedeno, da je francoski senat predlagal Parlamentu, naj se sestaja le na enem kraju, v Strasbourgu. To bi mi ustrezalo, saj je bistveno vprašanje to, da bi morali imeti le en kraj dela in ne bi porabljali denarja za neprestana potovanja sem ter tja.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Takoj bi rad odgovoril z besedami, da sta generalni sekretar in namestnik generalnega sekretarja vložila veliko naporov v zagotavljanje varnosti v Parlamentu. Včeraj smo na zasedanju predsedstva veliko časa posvetili razpravi o tem vprašanju. Postopke je treba izboljšati, toda ob tej priložnosti bi rad pozval vse poslance Evropskega parlamenta, naj razumejo, da se od nas zahteva določena mera discipline. Vem, da so postopki mnogokrat v breme, toda če želimo Parlament, ki bo varen in odprt do javnosti, moramo izvajati preglede, čeprav vem, da se poslanci in jaz sam včasih jezimo zaradi njih. Prosim, verjemite mi, če rečem, da sta samo dve možnosti: ali se ti pregledi nadaljujejo, kar pomeni, da se bomo počutili varneje, ali pa jih odpravimo, toda potem ne moremo govoriti o varnosti. Prav tako bi spet rad prosil poslance, da zavzamejo pozitivno stališče do okrepljenih pregledov, za katere ne želim, da bi se morali odpraviti. V prihodnosti se bodo še izvrševali.

Imamo še druge načrte za zagotovitev, da Parlament ostane odprt, saj je to zanj zelo pomembno. Želimo, da je Parlament odprt za javnost, toda obenem pa varnostne zahteve narekujejo, da sprejmemo določene ukrepe, ki do danes niso bili potrebni. To zadeva tudi naše pomočnike in opazil sem, da so naši pomočniki celo bolj ogorčeni od samih poslancev. Zato bi prosil pomočnike, ki v Parlamentu trdo delajo, naj tudi razumejo potrebo po teh pregledih. Niso samo poslanci predmet pregledov, pač pa tudi pomočniki. Prepričan sem, da bomo ta pravila sprejeli, da bi se počutili varneje.

 
  
MPphoto
 

  Tamás Deutsch, poročevalec. (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, kot je dejal gospod predsednik, je gospod Rivellini poročevalec za sedem predloženih poročil. Naš kolega je zadnjih šest mesecev delal zelo trdo in učinkovito, toda žal se zasedanja ne more udeležiti in čast imam, da bom namesto njega spregovoril v tej razpravi jaz.

Kot sem omenil, je gospod Rivellini poročevalec za sedem poročil. Dovolite mi, naj vas spomnim na ključne institucije EU, za katere je poročila o razrešnicah pripravil gospod Rivellini. Gospod Ravellini je pripravil poročila o razrešnicah glede izvrševanja proračuna Evropskega sveta, Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, Odbora regij, Evropskega sodišča, Evropskega računskega sodišča, varuha človekovih pravic, Evropskega nadzornika za varstvo podatkov in njihovih uradov.

Naj se v svojem imenu zahvalim gospodu Rivelliniju in zlasti Evropskemu računskemu sodišču; delo te institucije je bilo nepogrešljivo pri pripravi predloženih poročil.

Naj se tudi zahvalim članom Odbora za proračunski nadzor Evropskega parlamenta in njihovim kolegom za delo, ki je privedlo do današnjih rezultatov.

Gospe in gospodje, izpostavil bi rad dve poročili. Eno je poročilo o razrešnici Evropskega sveta in drugo je poročilo o razrešnici Evropskega ekonomsko-socialnega odbora.

Razrešnica Evropskega sveta je vedno zapletena, saj se vsako leto razvije razprava med dvema institucijama, to je med Evropskim parlamentom in Evropskim svetom, glede postopka razrešnice.

Naj bom jasen in nedvoumen. Končno in jasno stališče Evropskega parlamenta je to, da ima enako moč in pooblastila, da podeli ali zadrži razrešnico za Evropski svet, pa tudi za katero koli drugo institucijo. Gospod Rivellini predlaga preložitev razrešnice Evropskega sveta, da se dopusti manevrski prostor za nadaljnje posvetovanje med Svetom in Evropskim parlamentom glede postopka razrešnice. Podoben postopek smo imeli lani in predlani. Pristojni odbor Parlamenta je priporočal preložitev razrešnice Sveta in razrešnica je bila podeljena kasneje.

Čeprav je letos predlog podoben predlogom iz prejšnjih let v tem, da zadeva preložitev razrešnice, smo nedvomno dosegli napredek glede postopka razrešnice Sveta, zato se zahvaljujem in čestitam madžarskemu predsedstvu Evropskega sveta.

Kot je zapisano v osmi točki poročila o razrešnici glede Evropskega sveta, je ta napredek treba pripisati pozitivnemu odnosu in prizadevanjem madžarskega predsedstva. Zato čestitam vsem vključenim v delo madžarskega predsedstva.

Temu napredku smo priča leto za letom, toda še zdaleč ni tak, kot bi moral biti. Menimo, da je dober rezultat to, da je Svet priznal, da sta postopek razrešnice in proračunski postopek dva različna postopka, ki ju je treba obravnavati ločeno. Prav tako je treba pozdraviti dejstvo, da so člani Sveta prisotni in sodelujejo v razpravi o predlogu razrešnice. Na žalost pa so predstavniki Sveta tudi letos spregledali vabilo tehničnega odbora. Niso sodelovali v razpravi odbora o postopku razrešnice niti niso zagotovili dostopa do pomembnih dokumentov, ki bi bili potrebni za podelitev razrešnice, in Evropski svet ni odgovoril na vprašanja parlamentarnega odbora. To so težave, ki bi jih bilo treba končno premagati.

Upam, da bo po preložitvi razrešnice mogoče doseči končni in v prihodnost usmerjeni sporazum o vprašanjih v zvezi z razrešnico Sveta med pristojnim parlamentarnim odborom, Evropskim parlamentom in Evropskim svetom.

Na koncu mi dovolite, da se dotaknem predloga za izvzetje Evropskega ekonomsko-socialnega odbora. Težave, povezane z upravljanjem proračuna odbora, niso tako resne, da bi upravičile preložitev razrešnice, zato smo za podelitev razrešnice. Poleg tega pa težave, ki so bile odkrite med delom odbora, niso povezane z letom, ki sledi letu, za katerega je razrešnica podeljena.

Gospe in gospodje, kot namestnik gospoda Rivellinija lahko rečem, da bi v zvezi s sedmimi predlogi morali predlagati resolucijo Parlamenta, kot je navedeno v predlogu.

 
  
MPphoto
 

  Bart Staes , poročevalec. (NL) Gospod predsednik, gospe in gospodje, komisar, predsedujoči Svetu, zaslužite si pohvalo. Prvič v vseh teh letih se Svet udeležuje te razprave o razrešnici proračuna. Čestitke, to res cenimo.

Gospe in gospodje, 22,6 milijarde EUR, toliko bo porabil deseti Evropski razvojni sklad v obdobju 2008–2013. S tem postaja Evropski razvojni sklad najpomembnejši finančni instrument EU za razvojno sodelovanje z državami AKP. Deseti Evropski razvojni sklad je izredno pomemben v smislu finančne zaveze in po obsegu, saj je kar 64 % večji od svojega predhodnika, devetega Evropskega razvojnega sklada.

Podati želim pet pripomb.

Prvič, doslej Evropski razvojni sklad ni bil del rednega proračuna EU. To je nesprejemljivo, saj posega v demokratični nadzor, vodi v pomanjkanje odgovornosti in zagotovo ne pomaga pri preglednosti financiranja. V svojem poročilu opominjam Komisijo, da se je v razgovorih o prihodnjem finančnem okviru zavezala zagotovilu, da bo Evropski razvojni sklad postal sestavni del evropskega proračuna. Upam, da se bo to zdaj zgodilo, in upam, predsedujoči Svetu, da boste Svetu in državam članicam poslali sporočilo, da mora z letom 2014 Evropski razvojni sklad postati sestavni del proračuna Unije. Jasno pa je, da to ne bi smelo biti razumljeno kot nekaj, kar bo omogočilo, da se sredstva, ki so običajno na razpolago za razvojno sodelovanje, zmanjšajo.

Drugič, količina je eno, kakovost pa drugo. Kar zadeva redno razvojno sodelovanje, se je Evropska komisija zavezala, da bo namenila 20 % pomoči za osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje ter osnovno zdravstveno varstvo. V svojem poročilu prosim Komisijo, da stori enako z Evropskim razvojnim skladom. Da se v prvi vrsti osredotoči na osnovnošolsko in srednješolsko izobraževanje, zdravstveno varstvo in celo poviša znesek na 25 % vseh sredstev. V tem pogledu je sodelovanje z NVO, tako lokalnimi kot evropskimi, bistvenega pomena.

Tretjič, dovolite mi, da podam pripombo glede finančnega poslovodenja. Evropsko računsko sodišče je opravilo izjemno temeljito preiskavo finančnega poslovodenja osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada, ne le v svojem letnem poročilu, pač pa tudi v več posebnih poročilih, in podalo zelo dobre in dragocene pripombe. Vendar obstajajo nekateri razlogi za zaskrbljenost, kot so pomanjkljivosti, ki jih je Evropsko sodišče ugotovilo glede postopkov javnih naročil, predhodnih preverjanj delegacij Evropske komisije in glede neuspešnih sistemov notranjega nadzora v naših partnerskih državah. Računsko sodišče izrecno navaja, da to niso goljufije, pač pa pomanjkljivosti. Mislim, da je to treba upoštevati. Preveč je napak, ki jih ni mogoče kvantificirati.

Komisar, upam, da boste to s kolegom upoštevali. Glede tega je resnično treba nekaj ukreniti.

Moja četrta pripomba se navezuje na proračunsko pomoč (in prej bi spadala v širšo razpravo). Gospod Charles Goerens je tukaj z nami; je poročevalec Odbora za razvojno sodelovanje za zeleno knjigo o proračunski pomoči. Vsi priznavamo, da je lahko proračunska pomoč pomemben element za izboljšanje razvojnega sodelovanja. Toda nanjo ne smemo gledati kot na zdravilo, ki pozdravi vse bolezni, saj prinaša tudi veliko slabosti. Pozitivne strani so te, da so stroški transakcije nizki, partnerske države imajo povečano odgovornost do samih sebe in dialog med donatorji in partnerji je boljši. Obenem pa obstaja očitno tveganje za poneverbe, za nezakonito prisvojitev sredstev. Menim, da se bo ta razprava še velikokrat odvijala v tem parlamentu.

Moja peta in zadnja pripomba zadeva investicijski sklad. Investicijski sklad je orodje, ki ga uporablja Evropska investicijska banka za preusmerjanje posojil našim partnerskim državam. Trenutno ta mehanizem ne spada niti pod razrešnico niti pod izjavo o zanesljivosti Računskega sodišča. To ni sprejemljivo. Nekaj stvari moramo popraviti. Pozitivno pri vsem tem je, da so predstavniki Evropske investicijske banke in člani Odbora za proračunski nadzor imeli zelo tvorno razpravo. Dejansko so prvič do zdaj izdelali poročilo. Iz tega se lahko veliko naučimo. V mojem poročilu je glede tega veliko pomembnih pripomb. Prav tako zaupamo nekaj nalog Evropski investicijski banki in Evropski komisiji. Zahtevamo boljše usklajevanje skladov. Evropska investicijska banka, Evropska komisija, dejansko zahtevamo preiskavo dejavnosti Evropske investicijske banke proti koncu letošnjega septembra, tako da lahko začnemo naslednji postopek razrešnice z ustrezno dokumentacijo. Zahtevamo večjo vključenost lokalnih partnerjev, kjer Evropska investicijska banka sofinancira projekte, zahtevamo bolj neposredno in manj teoretično poročanje ter zahtevamo splošno revizijo vseh skladov Evropske investicijske banke.

Gospe in gospodje, moja ocena delovanja Evropskega razvojnega sklada je morda stroga, toda menim, da je pravična. Menim, da moje poročilo upošteva veliko možnosti za boljše upravljanje finančnih sredstev za razvojno sodelovanje, zato bi vas pozval, da poročilo sprejmete z veliko večino.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Stavrakakis, poročevalec. Gospod predsednik, rad bi vam sporočil, da bom izkoristil ves svoj čas.

Pristojen sem bil za podelitev razrešnice agencijam, kjer je Odbor za proračunski nadzor opravil svojo nalogo izvajanja nadzora nad upravo večjega števila decentraliziranih agencij in skupnih podjetij. Uspešna izvedba te pomembne naloge ne bi bila mogoča brez pomoči in sodelovanja mojih kolegov poročevalcev v senci ali članov odbora, moje pisarne in sekretariata. Vsem bi se rad zahvalil za to. Rad bi se tudi zahvalil gospodu O’Shei z Računskega sodišča za njegov prispevek in sodelovanje.

Trdno verjamem, da evropske agencije in skupna podjetja prinašajo dodatno vrednost EU in s svojo prisotnostjo v državah članicah pomagajo krepiti evropsko identiteto. Istočasno je naša vloga Parlamenta ta, da je odgovoren do državljanov, zato moramo skrbeti, da se denar davkoplačevalcev porabi ustrezno, pregledno in učinkovito.

Konstruktivni dialog je vključeval več mesecev trajajoč postopek spremljanja med Parlamentom, agencijami, Komisijo, službo za notranjo revizijo in Računskim sodiščem. Rezultat skupnega, analitičnega in pripravljalnega dela sta po mojem mnenju povečana preglednost in poostrena disciplina upravljanja.

Naj se zdaj posvetim dvema agencijama, za kateri odbor predlaga preložitev razrešnice: Evropsko policijsko akademijo (CEPOL) in Evropsko agencijo za zdravila (EMEA). Pri Evropski policijski akademiji smo pričakovali, da bomo ugotovili težave iz lanskoletnega poročila. Odkar imajo novega direktorja, je bil izveden akcijski načrt, ki ga je zahteval Parlament, in rezultati se že kažejo. Mislim, da je splošno sprejeto, da odkar imajo novo vodstvo, so izboljšave pri vodenju Evropske policijske akademije očitne. Kljub temu pa mora Evropska policijska akademija okrepiti svoja prizadevanja.

Pri Evropski agenciji za zdravila so bile težave ugotovljene v zvezi z upravljanjem postopkov javnih naročil. Izraženi so bili pomisleki glede možnega tveganja neodvisnosti strokovnjakov in tudi možnih težav glede zaposlovanja osebja. Na splošno se Evropska agencija za zdravila šteje za dobro organizirano in delujočo agencijo. Kljub temu menim, da moramo biti za agencijo takšnega pomena popolnoma prepričani, da so vzpostavljeni pravilni postopki in se učinkovito uporabljajo. Iz tega razloga smo v sodelovanju s službo za notranjo revizijo zahtevali od agencije, da opravi revizijo in nam predstavi rezultate do konca junija.

Naj zaključim s horizontalnim poročilom. Želel bi verjeti, da poročilo daje celostni pregled nad vsemi vprašanji, ki so povezana z vsemi agencijami in skupnimi podjetji. Poročilo opredeljuje mnoge primere dobre prakse in vključuje predloge za prihodnje izboljšave. Poziva k pregledu vseh agencij s strani Komisije, s posebnim poudarkom na manjših agencijah in dejstvu, kako izboljšati njihovo učinkovitost. Prav tako poziva Računsko sodišče, da opravi celostno analizo pristopa agencij k upravljanju razmer, kadar obstaja morebitno navzkrižje interesov. Zelo sem zadovoljen s pripravljenostjo Sodišča, da to stori.

V sedanji veliki gospodarski in finančni krizi je pomen spremljanja postal še pomembnejši kot kdajkoli prej. Skupaj – Parlament, agencije, Komisija in Računsko sodišče – smo zavezani k obvladovanju težav in njihovemu reševanju ter k doseganju še boljših rezultatov. Izjemno težko se je izogniti nepravilnostim, toda še pomembneje je ugotoviti jih in jih preprečiti. Menim, da smo uspešno izvedli to nalogo spremljanja.

 
  
MPphoto
 

  Predsednik. − Naslednji govornik je minister Zsolt László Becsey v imenu Sveta.

Minister, hvala vam, da ste danes zjutraj prišli sem. Madžarsko predsedstvo daje zelo dober zgled, tudi naslednjim predsedstvom, ker je prisotno pri tej zelo pomembni razpravi. Povedal bom to, kar je naš kolega Bart Staes dejal pred nekaj minutami: zelo dobro je, da ste prisotni.

 
  
MPphoto
 

  Zsolt László Becsey, predsedujoči Svetu. (HU) Gospod predsednik, gospe in gospodje, najprej bom za uvod govoril v madžarščini in potem bom nadaljeval v angleščini kot član Sveta, toda ker kot poslanec EP vedno govorim tukaj madžarsko, bom počel to še naprej. Drugič, gospoda predsednika bi rad prosil, da mi dovoli dve minuti ob koncu razprave, ne glede na to, kdaj bo moj mikrofon izključen. Upam, da bo Svet dobil dovolj časa, tako kot v prejšnjih razpravah.

predsedujoči Svetu.Ta razprava poteka med gospodarsko in finančno krizo, ko so mnoge države članice morale zmanjšati svoje nacionalne proračune in ohraniti izdatke pod strogim nadzorom. Evropski državljani in davkoplačevalci upravičeno posvečajo več pozornosti kot kdaj koli prej pravilni porabi sredstev EU. Zato pozdravljam priložnost, da v tej razpravi predstavim stališča Sveta in madžarskega predsedstva.

Seveda je prav, da so proračuni vsake izmed institucij del širšega sistema kontrole in nadzora. Vse predolgo smo delovali v skladu s prijateljskim sporazumom iz leta 1970, po katerem sta se Parlament in Svet vzdržala pregleda upravnih odhodkov drug drugega.

Mislim, da se vsi strinjamo, da tak sporazum v današnjih razmerah po Lizbonski pogodbi več ni ustrezen. Zato je Svet predlagal in je pripravljen razpravljati o novi ureditvi dolgoročnega sodelovanja med institucijama, ki sta vključeni v postopek o razrešnici. Vložili smo predlog in se veselimo, da bomo o njem razpravljali z vami. Trdno verjamem, da je v interesu vseh, da sodelujemo na tem področju, in nič manj ni pomembno, da pokažemo evropskim državljanom naše sodelovanje. Zato vabim Parlament, da začnemo razpravljati o tem vprašanju.

Osebno vas prosim, gospod predsednik, da naredite vse, kar je v vaši moči, da imenujete svojo delegacijo, ki se bo z nami pogajala na politični ravni. Pripravljeni smo deliti naše zamisli z vami. Na splošno pa je tudi v našem interesu, da se proračun EU pravilno izvaja. Podrobno smo pregledali letne računovodske izkaze Komisije in tudi pripombe Evropskega računskega sodišča v njihovem letnem poročilu.

Konec februarja sem Odboru za proračunski nadzor sam predstavil priporočila Sveta o razrešnici Komisiji za izvajanje proračuna. Pozdravljam dejstvo, da se je za mnoge točke, ki jih je poudaril Svet, zavzela tudi vaša institucija. Svet je priporočil podelitev razrešnice Komisiji in priznane so bile splošne izboljšave, ki jih je ugotovilo Sodišče. Te so del dobrodošlega trenda in so zlasti rezultat prizadevanj tako Komisije kot držav članic v zadnjih letih. Kljub tem pozitivnim znakom pa splošni rezultat še ni zadovoljiv in Sodišče je še vedno moralo dati mnenje s pridržkom za 2009.

Na kratko bi rad omenil ta vprašanja: potrebujemo resno razpravo; potrebujemo dolgoročno sodelovanje in dolgoročni sporazum z vami: radi bi šli dlje od prijateljskega sporazuma. Podpiramo postopek razrešnice na podlagi ugotovitev Računskega sodišča, saj je tako pravilo, tako izhaja iz Pogodbe; in od Parlamenta in nas samih pričakujemo, da bomo upoštevali zapletenost poenostavitve veljavnih predpisov in krepitve njihove preglednosti.

Upam, da se tovrstna težava, da je Parlament preložil razrešnico Svetu, ne bo v prihodnosti nikoli več zgodila, zato prosim, da bi celo med madžarskim predsedstvom morali izpeljati politično razpravo in sporazum.

To je moja osebna prošnja za vas, za Parlament in za vas, gospod predsednik.

 
  
MPphoto
 

  Algirdas Šemeta, član Komisije. Gospod predsednik, najprej mi dovolite, da se zahvalim Odboru za proračunski nadzor za njegovo odlično sodelovanje in zlasti poročevalcu gospodu Chatzimarkakisu za sestavljeno poročilo, vključno s priporočilom, da je treba za proračun za leto 2009 podeliti razrešnico. Prav tako bi se rad zahvalil gospodu Staesu za njegovo poročilo o izvrševanju Evropskega razvojnega sklada in gospodu Stavrakakisu za poročilo o agencijah.

Postopek razrešnice za leto 2009 se zaključuje. Bilo je intenzivno obdobje, v katerem sta Parlament in Komisija oblikovala posebno partnerstvo med našima dvema institucijama. Vidimo lahko, da imata obe instituciji veliko skupnega, kar zadeva dobro finančno poslovodenje in evropsko dodano vrednost.

Slišali ste Računsko sodišče in pregledali njegova poročila. Več mojih kolegov komisarjev je sodelovalo v plodnem dialogu z Odborom za proračunski nadzor in veliko informacij se je delilo z vami. Osredotočil bi se rad na tri zlasti zanimive teme.

Komisija in Parlament morata skupaj s Svetom natanko razmisliti, kako je mogoče bolje opredeliti in očrtati odgovornost različnih finančnih akterjev v zakonodajnem okviru. Dejstvo, da Računsko sodišče in Komisija odkrijeta večino napak v projektih in plačilih, ki jih upravljajo države članice, jasno kaže na to, da je treba temu nemudoma nameniti več truda, saj deljeno upravljanje predstavlja skoraj 80 % evropskih sredstev.

Člen 317 Lizbonske pogodbe izrecno zahteva sodelovanje držav članic pri izvrševanju proračuna. V ta namen je Komisija v okviru tekočega pregleda finančne uredbe vložila dosledne predloge. Ker je Parlament sedaj v enakopravnem položaju s Svetom, kar zadeva prenovo te uredbe, obstaja realna in edinstvena priložnost, da se poveča odgovornost držav članic, in tega ne smemo zamuditi.

Drugič, nedvomno se strinjate, da zapletenost predpisov odvrača potencialne upravičence, da bi zaprosili za finančno podporo EU. Poleg tega je ta zapletenost vir napak, kot je že bilo poudarjeno v več revizijskih poročilih Računskega sodišča.

Poenostavitev pravil o upravičenosti in poenostavitev finančnih postopkov je prednostni cilj Komisije v obsegu naslednjega večletnega finančnega okvira. Zato je Komisija tudi pripravila predlog za pregled finančne uredbe s ciljem pojasniti pravila, zagotoviti njihovo doslednost s sektorsko zakonodajo in poenostaviti finančne postopke.

Tretjič, ti postopki prav tako predvidevajo diferencirane strategije nadzora v skladu z ravnijo tveganja, ki je ocenjena na program, dejavnost in vrsto upravičenca. S tem pristopom se namerava izboljšati kakovost nadzorov tako, da se zagotovi, da so njihovi stroški sorazmerni s koristmi, ki jih dajejo, medtem pa obstaja zadostno zagotovilo, da se proračun EU upravlja v skladu z načeli dobrega finančnega poslovodenja.

Veseli me, da vidim, da je ta pristop visoko na dnevnem redu tekočih razprav in da se vloženi predlogi resnično ujemajo z ambicijami Komisije.

Postopek razrešnice je omogočil Komisiji, da se uči iz sklepov in priporočil Evropskega računskega sodišča in resolucije organa za podeljevanje razrešnice v času, ko razmišljamo o prihodnjem načrtovanju politik EU in njihovem odrazu v poračunu EU.

Naša skupna odgovornost s Svetom je ta, da konkretno prenesemo ta spoznanja v nov niz modernih in učinkovitih pravil in postopkov, ki bodo omogočili Uniji, da bo tehtno in stroškovno učinkovito bolje izpolnjevala pričakovanja svojih 500 milijonov prebivalcev.

Zato mi dovolite, da zaključim z zahvalo Evropskemu parlamentu za njegovo stalno podporo prizadevanjem Komisije za boljše finančno upravljanje proračuna Evropske unije.

 
  
  

PREDSEDSTVO: SILVANA KOCH-MEHRIN
podpredsednica

 
  
MPphoto
 

  Thijs Berman, poročevalec mnenja Odbora za razvojno sodelovanje. (NL) Gospa predsednica, v preteklosti je bil Evropski razvojni sklad tarča kritike Računskega sodišča, da je treba za nadzor odhodkov povečati prizadevanja. Ta nadzor mora predvsem priti od delegacij EU v državah v razvoju. So najbliže projektom, o katerih razpravljamo.

Zlasti v zadnjih letih je Evropska komisija naredila pomemben korak k izboljšanju nadzora, zlasti kar zadeva proračunsko pomoč in porabo sredstev v ranljivih državah. Še več, boljše sodelovanje in usklajevanje razvojne politike med državami članicami bi nam lahko prihranilo šest milijard EUR. Vendar za doseganje tega potrebujemo močne delegacije EU, to je delegacije, ki lahko prevzamejo te naloge in vloge ter zagotovijo kakovostno porabo.

Ironija je, da so strani, ki protestirajo proti goljufijam, ne želijo pa potrošiti denarja za krepitev vodenja delegacij EU, pogosto ene in iste. Če resnično želimo, da te delegacije preprečijo, da denar za razvoj konča v napačnih rokah ali odteka za neuspešne projekte, potem bodo delegacije EU potrebovale več osebja. Zato moramo za prihodnja leta sprejeti to odločitev v našem proračunu za zunanjo politiko. Z radovednostjo pričakujem odgovor Komisije na številne pripombe gospoda Barta Staesa v njegovem odličnem poročilu. Moja skupina v celoti podpira njegove sklepe.

Ob povedanem pa se postavlja vprašanje, kaj je potrebno narediti, da se predhodno preverjanje izboljša? Kako lahko zagotovimo izboljšanje vodenja izvajalskih organizacij? Kaj bo Komisija storila, da se nadalje poveča zmogljivost držav prejemnic in regionalnih organizacij, ter kaj je potrebno, da se to zgodi? V prihodnosti bi morala razvojna politika EU nameniti več sredstev za sklade, ki ponujajo dostop do finančnih storitev, to so sredstva za mikrofinanciranje. V revnih državah so ljudje, ki imajo sanje ter znanje in spretnosti. Dati bi jim bilo treba priložnost, da si ustvarijo svoja lastna življenja z majhnimi posojili. Evropski razvojni sklad bi prav tako moral prispevati k temu.

Nazadnje, Evropski razvojni sklad je kot del evropskega proračuna očitno predmet demokratičnega nadzora, toda to ne sme voditi k temu, da se skupni proračun za razvojno sodelovanje zmanjša.

 
  
MPphoto
 

  Charles Goerens, poročevalec mnenja Odbora za razvoj. (FR) Gospa predsednica, podelitev razrešnice za izvrševanje proračuna osmega, devetega in desetega Evropskega razvojnega sklada me je navdihnila, da podam naslednje pripombe.

Prvič, prizadevanje Komisije – in to zelo upravičeno – je spodbujati regionalni razvoj v Afriki. Za to ima dva instrumenta, v bistvu dve pooblastili. Najprej ima pooblastilo držav članic za izvajanje Evropskega razvojnega sklada, ki se v bistvu financira z nacionalnimi proračuni. Te iste države članice so prav tako pooblastile Komisijo, da sklene sporazume o gospodarskem partnerstvu. To, o čemer govorimo, je zato zadeva glede skladnosti politik. Poleg tega ima Komisija v tej zadevi veliko odgovornost. Vendar pa se lahko pri razpoložljivosti potrebnih virov za delegacije zanese na člane Evropskega parlamenta Odbora za razvoj.

Drugič, izvajanje Evropskega razvojnega sklada je zadeva za Afričane, ki so solastniki Evropskega razvojnega sklada z Evropsko unijo. V interesu obeh partneric je, da se sklad kar najbolje izkoristi. Upam, da bo vključitev Evropskega razvojnega sklada v proračun, kar tudi sam zahtevam – ta neopredeljiv pojav, ta dogodek, ki se vedno obljublja, a nikoli ne uresniči –, omogočila ohraniti izvirno naravo Sklada. Zagotoviti bomo morali, da se ta pravni red ohrani.

 
  
MPphoto
 

  Csaba Őry, poročevalec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. (HU) Gospa predsednica, kot poročevalec mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve bi rad opozoril Odbor za proračunski nadzor na več predlogov in ga prosil, da jih vključi v svoje poročilo.

Prvič, cenimo prizadevanja Komisije za izboljšanje finančnega poslovodenja, toda istočasno pa obžalujemo, da države članice kljub finančni krizi ne izčrpajo finančnih sredstev Evropskega socialnega sklada v celoti.

Ta stopnja se je zmanjšala s 54 % v letu 2007 na 36 %. Menimo, da je na tem področju potrebno storiti več. Prav tako pozivamo k večjim prizadevanjem za zmanjšanje pogostnosti vračil neupravičenih izdatkov in Komisijo bi radi opozorili na potrebo, da se pospeši proces odločanja v zvezi s finančnimi popravki.

Hvalevredno je, da se je Evropski socialni sklad osredotočil na strategijo zaposlovanja, toda kot sem povedal, ni vključil vseh razpoložljivih sredstev, zato so v tem pogledu potrebna nadaljnja prizadevanja.

Bile so manjše težave z agencijami, nimam časa natančneje pojasnjevati, toda na splošno moram reči, da je njihovo finančno poslovodenje sprejemljivo in ga je treba podpreti.

 
  
MPphoto
 

  Jutta Haug, pripravljavka mnenja Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane.(DE) Gospa predsednica, predsedujoči Svetu, komisar, gospe in gospodje, Odbor za okolje, javno zdravje in varnost hrane je izrazil zelo pozitivno mnenje Odboru za proračunski nadzor. Zelo smo bili zadovoljni s tem, kako so službe Komisije upravljala sredstva. Nimamo nobene kritike, niti kar zadeva način porabe sredstev niti raven izdatkov. Nasprotno, samo pohvalimo lahko takojšnjo in jasno porabo sredstev v programu LIFE. Komisija je uspešno porabila dodatna sredstva, ki smo jih odobrili, in to je storila koristno. Agencije na našem področju – Evropska agencija za okolje (EEA), Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni (EDCD), Evropska agencija za kemikalije (ECA), Evropska agencija za varnost hrane (EFSA) in Evropska agencija za zdravila (EMA) – so prav tako upravljale s svojim denarjem odgovorno.

V nasprotju s pristojnim odborom pa Odbor za proračunski nadzor v svojem poročilu kritizira Evropsko agencijo za zdravila in celo želi zavrniti podelitev razrešnice tej agenciji. Če se izrazim vljudno, menim, da to gre predaleč. Če bi bil manj vljuden, bi lahko dejal, da se Odbor za proračunski nadzor vmešava v zadeve, ki niso v njegovi pristojnosti. Prosim, da tega ne počne več. Le prosim lahko Parlament in poslance plenarnega zasedanja, da v tem pogledu stvari izboljšajo.

 
  
MPphoto
 

  Mathieu Grosch, poročevalec mnenja Odbora za promet in turizem.(DE) Gospa predsednica, tako kot prejšnji odbor tudi Odbor za promet in turizem ni mogel izreči docela pozitivnega mnenja. Smo pa kljub vsemu pozdravili dejstvo, da so bila za vseevropska prometna omrežja zagotovljena precejšnja sredstva in da je leto 2009 za program Galileo končno bilo zelo dobro leto, kar žal ne moremo trditi za pretekla leta. Lahko smo tudi navedli, da koordinatorji opravljajo svoje delo glede vseevropskih omrežij dobro, ker tudi veliko prispevajo k splošnemu financiranju teh velikih projektov.

Po našem videnju obstajajo možnosti za izboljšave na drugih področjih, za katera Parlament meni, da so pomembna – kot je varnost v cestnem prometu. Samo za to področje je bilo zagotovljenih 73 % sredstev. Po našem mnenju bi lahko zlasti v tem programu naredili več in bolje z manj denarja.

Na koncu bi rad omenil, da bi želeli večjo usklajenost med prometom in kohezijsko politiko. Ne moremo imeti v enem odboru določenih prednostnih nalog in te iste naloge nato spregledamo v drugih odborih. Toda do takih usklajevanj trenutno prihaja sedaj pri pregledih, ki jih izvajamo. Upam, da bomo glede tega lahko poročali boljše novice za leto 2010.

 
  
MPphoto
 

  Giommaria Uggias, poročevalec mnenja Odbora za promet in turizem.(IT) Gospa predsednica, gospe in gospodje, Odbor za promet in turizem je potrdil moje priporočilo za podelitev razrešnice evropskim agencijam za promet, ki podpirajo Evropsko komisijo.

Razrešnica je podeljena, ker Računsko sodišče meni, da so letni računovodski izkazi agencij precej zanesljivi, čeprav moramo upoštevati in poudariti številna kritična vprašanja. Nekatera izmed teh vprašanj so skupna vsem agencijam ali nekaterim izmed njih, vključujoč na primer: odpovedi in zamude pri postopkih javnih naročil, neupoštevanje Kadrovskih predpisov ali kršenje načela enoletnosti proračuna. Treba je poudariti zavezo teh agencij, da premagajo zadevne težave.

Na splošno bi rad podal dve kratki politični ugotovitvi, in sicer pomanjkanje kakršnih koli večletnih programiranj – kar je značilnost pomanjkanja dobrega vodstva –, in pomanjkanje prodornosti pri delu nekaterih agencij, kot je primer Evropske agencije za železniški promet. Prav tako bi rad omenil zamudo – kakšni dve leti po dogodku – pri vzpostavitvi postopkov za ugotavljanje odgovornosti za nesrečo v Viareggiu.

 
  
MPphoto
 

  Jens Geier, poročevalec mnenja Odbora za regionalni razvoj.(DE) Gospa predsednica, zdaj bi rad izkoristil minuto kot poročevalec mnenja Odbora za regionalni odbor in nato govoril še dve minuti v razpravi v imenu svoje skupine.

Gospa predsednica, gospod Becsey, komisar Šemeta, predsednik Caldeira, gospe in gospodje, proračun za regionalno politiko ostaja ahilova peta splošnega proračuna Evropske unije. Pet odstotkov plačil iz Evropskega regionalnega sklada še vedno vsebuje napake in se morajo zato opisati kot nepravilna plačila. Celo nekatera plačila, ki se zdijo pravilna, v bistvu podpirajo smešne projekte. Naj vas spomnim, da je koncert Eltona Johna v Neaplju subvencioniral Evropski regionalni sklad. Rečeno je bilo, da gre za ukrep za spodbujanje turizma. Morda je res tako, toda po mojem mnenju bi morala resnična regionalna pomoč za Neapelj zavzeti drugačno obliko.

Razlog je ta, da države članice vse prepogosto štejejo financiranje iz Evropskega regionalnega sklada kot „ugodna sredstva“. To je očitno iz dejstev, saj obstajajo ostanki poplačil zaradi nepravilnih izplačil in mora Komisija zelo pogosto uporabiti instrument za začasno zaustavitev plačil – nekaj, kar kot izvajalci nadzora proračuna izrecno pozdravljamo – in ker točnost poročanja peša. Generalni direktor za regionalno politiko nam ne more dati nobenega zagotovila glede zakonitosti ali zanesljivosti za več kot polovico operativnih programov, ker je poročanje s strani držav članic nezadostno.

Gospe in gospodje, na tem področju moramo še veliko storiti.

 
  
MPphoto
 

  Pat the Cope Gallagher, poročevalec mnenja Odbora za ribištvo. Gospa predsednica, Agencija Skupnosti za nadzor ribištva je bila ustanovljena leta 2005 za zagotavljanje boljšega spoštovanja predpisov skupne ribiške politike s strani držav članic EU. Ta agencija, s sedežem v Vigu v Španiji, igra pomembno vlogo pri krepitvi nadzora ribištva in pri zagotavljanju usklajevanja med državami članicami EU.

Pozdravljam dejstvo, da je agencija pred kratkim v skladu s strategijo EU 2020 sprejela večletni delovni program za obdobje 2011–2015. Verjamem, da bo večletni delovni program izboljšal stroškovno učinkovitost s pospešenim regionalnim sodelovanjem in z združevanjem sredstev v načrtih skupne uporabe. Pozdravljam, da je Računsko sodišče odobrilo podelitev razrešnice. To stališče se ujema tudi z mojim mnenjem, ki ga je sprejel Odbor za ribištvo.

Komisija bo kmalu objavila zakonodajne predloge za reformo skupne ribiške politike. Ta reforma mora standardizirati režime držav članic za izvrševanje in skladnost, saj po vsej EU ni nobene enotnosti glede tega. V tem pogledu odločno pozivam Komisijo, da uvede sistem upravnih sankcij. Tega ne bi smeli prepustiti vsaki posamezni državi. Če imamo skupno politiko, potem se morajo sankcije uporabljati za vse enako. V bistvu bi morali imeti upravne sankcije za manjše prekrške in ne kazenski sistem, ki se trenutno uporablja v moji matični državi.

 
  
MPphoto
 

  Iratxe García Pérez, poročevalka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov. (ES) Gospa predsednica, v Odboru za pravice žensk in enakost spolov leto za letom ponavljamo potrebo po vključitvi vidika spola v vse faze proračunskega postopka, da se doseže napredek pri politiki enakosti in s tem enakosti med moškimi in ženskami v Evropski uniji.

Zato pozdravljamo posebno poročilo Računskega sodišča o dejavnostih poklicnega usposabljanja, ki jih financira Evropski socialni sklad, in študijo o uspešnosti in možnosti vključitve določenih elementov v vidik spola. Kljub temu je pomembno nadaljevati z napredkom na tem področju.

Zaskrbljeni smo zaradi težav v zvezi s plačili v program Daphne, ki se bojuje proti seksističnemu nasilju, in upamo, da bo čez nekaj let rahločutnost večja, in da bomo resnično upoštevali vidik spola v vseh operativnih programih, ki se sprejmejo v EU.

 
  
MPphoto
 

  Christofer Fjellner, v imenu skupine PPE.(SV) Gospa predsednica, komisar, zahvalil bi se rad komisarju Šemetu in poročevalcu, gospodu Chatzimarkakisu, za njuno resnično odlično sodelovanje. To je dobro poročilo in lahko rečem le, da smo soglasni z Odborom za proračunski nadzor o priporočilih, ki smo jih predložili. Kljub temu je to že šestnajstič zapovrstjo, da Računsko sodišče ni dalo jasne izjave o zanesljivosti. Napake ne naraščajo. Ravno nasprotno, zmanjšujejo se, toda to še vedno ni sprejemljivo. Podoba, ki jo leto za letom porajajo številke, ni taka, da bi jo šteli za sprejemljivo.

Komisija nosi levji delež odgovornosti za to, vendar dejal bi, da države članice nosijo verjetno še večjega. Kot je izpostavil komisar, je 80 % denarnih sredstev in skladov pod skupno odgovornostjo in države članice za to ne nosijo svojega deleža odgovornosti. Tukaj imamo tudi ravno največje težave. Komisija mora torej izvesti pritisk na države članice, da jih prepriča, da prevzamejo odgovornost za sredstva, za katera jim EU dovoli, da jih upravljajo.

Poročilo vsebuje tri zahteve, ki bi jih zlasti rad poudaril. Prva je, da se več naredi za to, da bodo države članice predložile nacionalne izjave. Trenutno to počnejo štiri države – Nizozemska, Švedska, Danska in Združeno kraljestvo. To kaže, da je to izvedljivo. Komisija mora tem državam zagotoviti podporo, prav tako pa jih mora uporabiti za zgled z namenom, da prisili ostale države, da storijo enako.

Druga točka je, da mora Komisija postati boljša pri koriščenju možnosti zaustavitve plačil. Za te države, ki imajo vedno znova težave z upravljanjem denarja, bi bilo treba plačila zaustaviti. Ni mogoče nadaljevati s slabim upravljanjem sredstev, ne da bi to bilo opaženo.

Tretja točka je ta, da moramo imeti boljše sisteme za izterjavo denarja, ki je bil napačno izplačan. Potrebujemo jasna pravila. Nenavadno je, da države, ki veliko dolgujejo EU, še naprej prejemajo izplačila, in da tako dolgo traja, preden denar pride nazaj. To je še eno področje, kjer mora Komisija uvesti izboljšave.

Zadovoljen sem, da je komisar glede teh treh točk prišel naproti Parlamentu, in veselim se, da bom lahko prihodnje leto kot poročevalec tesno sodeloval s komisarjem Šemetom. Zahvalil bi se rad gospodu Chatzimarkakisu. Naslednje leto bom poskušal dobro nadaljevati vaše delo. Zdaj napredujemo.

 
  
MPphoto
 

  Cătălin Sorin Ivan, v imenu skupine S&D.(RO) Gospa predsednica, tudi jaz se želim zahvaliti poročevalcu za odlično poročilo in za zelo plodno sodelovanje, ki sem ga bil deležen med pisanjem poročila. Zahvalil bi se tudi Komisiji za dialog, ki smo ga uspeli izpeljati, ker to poročilo o razrešnici proračuna ni le letno poročilo o razrešnici, pač pa tudi postavlja nove smernice za sodelovanje za naslednje obdobje.

Postavil bi rad tri vprašanja, za katera menim, da so zelo pomembna. Prvič, rad bi razpravljal o izjavah o nacionalnem upravljanju, ki bi morale ponazarjati, kako se porablja denar EU. Več kot 80 % proračuna Evropske unije se upravlja na nacionalni ravni, toda skoraj vsa odgovornost za upravljanje tega denarja leži na ravni EU. Izjave o nacionalnem upravljanju bi nam morale biti v veliko pomoč pri tem, da izvemo, kako nacionalni organi porabljajo denar EU in kdo je odgovoren za porabo tega denarja. Bistvenega pomena je, da minister prevzame to odgovornost in da te izjave o nacionalnem upravljanju podpiše politični nosilec odločanja.

Drugič, dotakniti se želim samodejne blokade evropskih sredstev, kadar se z denarjem EU slabo upravlja ali kadar obstajajo znaki, da se bo s tem denarjem slabo upravljalo. Za nas je izredno pomembno, da hitro posredujemo, kadar mehanizmi upravljanja in izvajanja sredstev EU ne delujejo zelo dobro.

Tretjič, govorimo o denarju davkoplačevalcev, evropskih državljanov. Zato je izredno pomembno, da so postopki izterjave veliko učinkovitejši, kadar pride do goljufive uporabe sredstev EU, in da denar za njihove stroške ne gre iz žepa evropskih državljanov. To je denar, ki ga evropski državljani dajo Evropski uniji. Če je bil porabljen na goljufiv način, škodo krijejo evropski državljani. To ni pošteno. Evropski državljani so izgubili dvakrat in to je položaj, ki ga je treba hitro rešiti.

 
  
MPphoto
 

  Gerben-Jan Gerbrandy, v imenu skupine ALDE. (NL) Gospa predsednica, tudi jaz bi se rad iskreno zahvalil gospodu Chatzimarkakisu in vsem ostalim poročevalcem za njihovo odlično delo. Tudi jaz bi se želel zlasti zahvaliti Svetu in predsedniku Računskega sodišča za njihovo današnjo prisotnost, čeprav je čudno, da moramo to posebej omeniti. Kljub temu, hvala, da ste tukaj.

Gospa predsednica, razrešnica za letošnje leto prihaja ob pomembnem trenutku iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da morajo vse države članice izredno zmanjšati odhodke. Drugi razlog je ta, da je danes predvečer sprejetja novega večletnega proračuna. Menim, da oba razloga poudarjata dejstvo, da moramo temeljiteje preučiti razrešnico in evropsko porabo. Kar se mene tiče, gre za legitimnost in učinkovitost evropske porabe, saj imajo evropski državljani pravico, da od evropskih naložb pričakujejo rezultate.

Gospa predsednica, zame je politična odgovornost do porabe tako enostavna kot abeceda. Imenujte eno telo lokalnega, pokrajinskega, regionalnega ali nacionalnega demokratičnega zastopanja, ki ni politično odgovorno za porabo. Zakaj potem ni enako na evropski ravni? Zakaj države članice še vedno niso odgovorne za 80 % porabe EU? Še enkrat pozivam Svet, da končno začne z delom na nacionalnih izjavah držav članic. Po mojem mnenju ne bi smelo biti nobenih večletnih proračunov od leta 2014 naprej, dokler te nacionalne izjave od držav članic niso predložene.

Gospa predsednica, trenutni položaj nas sili, da lastni proračun Parlamenta dodatno pregledamo. Resnično sem zadovoljen s prihranki, ki smo jih uspeli privarčevati, čeprav so nastali kot rezultat naših prizadevanj, da ohranimo naše vire. Prav tako bomo sedaj izkoriščali svoje zračne milje za poslovne lete in se spopadli s porabo papirja. Vsak od teh predlogov je odličen. Še ena stvar je, ki bi jo rad izpostavil: z letošnjim septembrom bi lahko uporabljali poleg avtomobilov tudi kolesa; preko vas, gospa podpredsednica, bi rad povabil gospoda Buzeka, da septembra uradno sproži to kolesarsko shemo.

 
  
MPphoto
 

  Andrea Češková, v imenu skupine ECR. – (CS) Gospa predsednica, ta razprava zajema zelo obširno vprašanje, saj vključuje podelitev razrešnice vrsti evropskih institucij in vsaka od teh ima svoje lastne značilnosti. Zato je zelo težko povzeti to vprašanje v enem govoru.

Sodelovanje med Računskim sodiščem in Odborom za proračunski nadzor, katerega članica sem, je odlično in to sodelovanje je obrodilo določena priporočila o tem, kako bi moral Evropski parlament glasovati ob podelitvi razrešnice. Kljub temu pa se pri ocenjevanju posameznih institucij, zlasti evropskih agencij, nepravilnosti nenehoma pojavljajo, na primer pri postopku zaposlovanja, pri postopkih javnih naročil, pri težavah s preglednostjo ali težavah z notranjim nadzorom. Zato se je zelo težko sporazumeti o podelitvi razrešnice. Nasprotno, podpreti bi morali poročila, ki predlagajo njeno preložitev.

 
  
MPphoto
 

  Bart Staes, v imenu skupine Verts/ALE. (NL) Gospa predsednica, gospe in gospodje, komentiral bi rad pet poročil. Najprej, Komisija.

Zelo cenim pristop svojega kolega gospoda Chatzimarkakisa. Menim, da je opravil izjemno delo glede postopka razrešnice. Zelo ciljno se je vnaprej osredotočil na številna vprašanja, šest vprašanj je zastavil Komisiji in moram reči, da smo dosegli, kar smo zahtevali. Prav tako se moram zahvaliti Komisiji. To je moj dvanajsti postopek razrešnice. Mislim, da je to prvič, da smo sodelovali v tako konstruktivnem duhu; ne le komisar Šemeta, pač pa tudi posamezni komisarji, pristojni za svoja področja, so resnično vložili čas v to razrešnico. Večkrat so se sestali s poročevalci v senci in z glavnim poročevalcem in menim, da smo, zahvaljujoč njihovemu konstruktivnemu dialogu, dosegli veliko.

V veliki meri se strinjam s tem, kar je povedal gospod Gerbrandy. To so časi za varčevanje in zato moramo biti previdni pri porabi denarja. Osemdeset odstotkov evropskega proračuna se res porabi v državah članicah in z njim upravljajo države članice. Predsedujoči Svetu, končno moramo vzpostaviti politično odgovornost za deljeno upravljanje sredstev EU. Iz tega razloga še vedno zahtevamo, da države članice predložijo svoje nacionalne izjave o zanesljivosti. Zame je ta zahteva bistvenega pomena.

Obstaja tudi potreba po boljšem nadzoru. Menim, da bi države članice morale intenzivneje, kot je to bilo do zdaj, opravljati revizije sredstev, ki jih prejmejo od EU. Glavni poročevalec je prav tako namenil veliko pozornosti ugotavljanju, kje so bila sredstva nepravilno porabljena, in njihovi izterjavi ter uvajanju mehanizmov nadzora. Sam menim, da to področje zahteva veliko pozornosti in njegove pripombe bi morale zagotoviti podlago za naslednji postopek razrešnice pod poročanjem gospoda Fjellnerja.

Če preidem na Evropski parlament: vidim, da naš generalni sekretar sedi poleg podpredsednika. Posebej se bi rad zahvalil gospodu Welletu. Bil sem poročevalec za zadnji postopek razrešnice. Med menoj in generalnim sekretariatom je vladala napetost. Čeprav sem takrat napisal dokaj ostro poročilo, se moram zahvaliti gospodu Welletu, ker so on in njegova uprava prizadevno in pravilno odgovorili na vsa vprašanja, ki sem jih jim zastavil, in so v to delo vložili veliko truda. Mislim, da je napetost, ki je morda vladala med nami, navsezadnje vodila do boljšega rezultata in verjetno do boljšega proračuna Evropskega parlamenta.

Ko govorimo o proračunu Evropskega parlamenta, želim tudi prepričati svoje kolege tukaj, da se moramo znebiti miselnosti, da zahtevamo vedno več in nimamo nikoli dovolj. Kot institucija bi morali dajati zgled, kar pomeni, da bi morali biti dovolj pogumni, da varčujemo. Toda naj na tej točki dodam stransko opombo. Imam resne pridržke glede muzeja evropske zgodovine, toda ne glede vsebine projekta samega, pač pa zlasti glede stroškov, ki so povezani z njim. Razumljivo je, da je dobro, da bomo imeli tak muzej, toda kar me glede tega zelo moti, je, da v tej plenarni dvorani še nikoli nismo resno razpravljali o tem projektu. Pa vendar, če vse seštejemo, bomo za muzej evropske zgodovine porabili več ali manj 136 milijonov EUR. To je veliko denarja, gospe in gospodje, toda o tem še nismo nikoli resno razpravljali. Nikoli še nismo razpravljali o tem, kje naj bi ta muzej bil in kako naj bi bil videti. Vse glede tega se dogaja za zaprtimi vrati, pogosto v intimni sferi predsedstva, in kot demokrat tega ne morem dopustiti.

Naj sedaj preidem na filmsko nagrado Lux: gospod Itälä je v svojem poročilu o tej nagradi pripomnil več stvari in, mimogrede, čestitam mu za opravljeno delo. Moram reči, da moja skupina pripisuje velik pomen nagradi Lux; čeprav smo sedaj nedvomno pripravljeni upoštevati številne kritične pripombe o delovanju nagrade, pa cenimo, da Evropski parlament ta projekt podpira, ker to pomeni, da dragoceni filmski projekti dobijo podporo.

Omeniti bi tudi želel gospoda Stavrakakisa in eno njegovih poročil o Svetu. Zdaj se obračam neposredno na predsedujočega Svetu, na madžarsko predsedstvo. Zdi se mi neverjetno, da je Svet, ki je vedno od ostalih zahteval pregledno delovanje, očitno veliko bolj zadržan, kadar gre za njega samega. Naša zahteva je zelo preprosta, predsedujoči: kot Parlament, kot telo, ki potrjuje razrešnico, želimo dostop do vseh dokumentov. Želimo odprto razpravo o proračunu Sveta. Ne želimo govoriti o vsebini proračuna Sveta in reči: to smete narediti in tega ne smete narediti, ampak želimo pa si preglednosti nad porabo denarja Sveta, ker proračun Sveta danes je drugačen od tistega izpred 30 let in je sestavljen iz več kot le iz številnih upravnih izdatkov.

Na koncu bi rad le še komentiral Evropsko agencijo za zdravila. Z njo imamo težave. Razrešnico smo preložili, ker ima Evrospka agencija za zdravila očitne težave s postopki javnih naročil. Njeni postopki javnih naročil za več projektov so polni napak in ti projekti pomenijo velik znesek v višini 30 milijonov EUR. Poleg tega so se pojavila vprašanja glede navzkrižja interesov strokovnjakov in osebja Evropske agencije za zdravila. Menim, da bomo zdaj, ko je bila razrešnica preložena, o tem razpravljali enkrat pred jesenjo, in upam, da bomo s tisto razpravo lahko končali navzkrižja interesov znotraj Agencije za zdravila.

 
  
MPphoto
 

  Søren Bo Søndergaard, v imenu skupine GUE/NGL. – (DA) Hvala, gospa predsednica. Na začetku bi se rad zahvalil vsem, ki so bili vključeni v sestavljanje teh odličnih in kritičnih poročil o računovodskih izkazih institucij EU za leto 2009. Nekateri so se spraševali, ali nismo preveč kritični. Na primer, ko sprašujemo o naši lastni metodi porabe denarja tukaj v Evropskem parlamentu, ali v odnosu do zamujenega odprtja centra za obiskovalce, vzpostavitvi skrivnega televizijskega kanala ali nadaljevanju potujočega cirkusa med Brusljem in Strasbourgom. Ne, nismo preveč kritični. Naše delo v imenu evropskih davkoplačevalcev je v bistvu ravno izpostaviti občutljiva področja in nanje pritisniti. To naši državljani pričakujejo od nas in pravzaprav bi lahko vključili še več kritike.

Ker je naše delo preiskovati in biti kritični, je ravno iz tega razloga vedenje Sveta nesprejemljivo. Letos je Svet spet naredil vse, kar lahko, da bi oviral naše delo revizorjev. Ni nam hotel poslati zadevnega gradiva, ni nam hotel odgovoriti na naša vprašanja in ni se hotel sestati z Odborom za proračunski nadzor za odprto razpravo, kot to naredijo vse ostale institucije.

Seveda sem zadovoljen, da se je madžarsko predsedstvo odločilo, da bo tukaj prisotno. Za to se mu je treba zahvaliti. Toda ko govorimo o prijateljskem sporazumu med Svetom in Parlamentom, moram reči, da če ta obstaja, ali ga lahko prosim vidimo? Svet ima priložnost, da če tak sporazum obstaja, da ga danes prebere na glas. Radi bi ga videli. Večkrat smo prosili Svet zanj, toda nikoli ga nismo prejeli. To pa zato, ker ne obstaja. Zato lahko moja skupina popolnoma podpre predlog, da danes Svetu ne podelimo razrešnice. Namesto tega bi radi pozvali Svet, naj preneha z bojkotiranjem Parlamenta in odgovori na vprašanja o svojih računovodskih izkazih.

Danes razpravljamo o računovodskih izkazih EU za leto 2009. Toda ravno tako pomembno, kot je to, kar nam računovodski izkazi povedo, je pomembno, kar nam ne povedo o nečem, kar je izredno pomembno za gospodarstvo EU. Pred nekaj dnevi je Europol objavil poročilo o organiziranem kriminalu v EU. Branje je bilo šokantno. Po izračunih v časopisu Le Monde samo goljufije na področju DDV stanejo veliko milijard evrov letno. Obstajajo tudi goljufije v zvezi s kvotami CO2 in druge vrste goljufij. Zato prav gotovo obstaja razlog, da nadaljujemo in krepimo naše razprave o tem, kako je mogoče v interesu davkoplačevalcev organizirati gospodarstvo EU.

 
  
MPphoto
 

  Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. Gospa predsednica, menim, da je norost, če Evropski parlament potrdi proračun EU za leto 2009, medtem ko finančne nepravilnosti ali možne goljufije zadevajo med 2 % in več kot 5 % celotnega proračuna. To niso številke, ki bi si jih izmislila, da bi ustrezale strankarski propagandi, ampak ocene Evropskega računskega sodišča. Raven nepravilnosti za leto 2009 je neobičajno visoka in je enaka polovici letošnjega prispevka Združenega kraljestva za EU, kar je približno 6,3 milijona EUR. Ta položaj se enostavno ne bi dopuščal v nobenem podjetju ali organizaciji: padale bi glave.

Ta parlament bo odobril razrešnico za 27 agencij EU – dragih in nepotrebnih kvazi nevladnih organizacij –, medtem ko je Evropsko računsko sodišče sprožilo celovito preiskavo njihovih računovodskih izkazov za leto 2009. To bi moralo biti opozorilo pred glasovanjem. Ponavljam, da ni nič drugega kot norost odobriti 523 milijonov EUR – spomnimo se – davkoplačevalskega denarja, medtem ko uradna revizija EU preiskuje možne goljufije in slabo finančno upravljanje teh agencij. Preložitev Evropske agencije za zdravila in Evropske policijske akademije je en del.

Leto za letom poslušamo Evropsko komisijo, kako krivi države članice za nepravilnosti, toda glede tega ne stori popolnoma nič, ko ima pooblastilo za blokado financiranja. Namesto tega predlaga, da v zvezi z goljufijami odhodkov EU preidemo s strategije ničelne tolerance na strategijo dopustnega tveganja. Da bi bile stvari še slabše, zahtevata Komisija in Parlament povišanje proračuna za naslednja leta. Večina teh povišanj sovpada s področji, ki imajo največjo stopnjo nepravilnosti. Popolna sramota bo in žalitev davkoplačevalcev, če bo ta parlament podelil razrešnico za računovodske izkaze za leto 2009. Edini zaključek, ki ga lahko potegnemo iz glasovanja v prid razrešnici, je ta, da ta parlament in njegovi poslanci odkrito odobravajo slabo finančno poslovodenje ali še kaj hujšega.

Pozivam britanskega predsednika vlade, da zmanjša prispevek Združenega kraljestva za EU v skladu z zneskom nepravilnosti, če Evropski parlament ne bo deloval v interesu britanskih davkoplačevalcev.

 
  
MPphoto
 

  Martin Ehrenhauser (NI).(DE) Gospa predsednica, dovolite mi, da na kratko zelo splošno pozovem svoje kolege poslance glede postopka razrešnice. Proračunski nadzor – in s tem tudi postopek razrešnice – je nedvomno bistven element parlamentarnega dela, toda po mojem mnenju je ta postopek razrešnice brezzobi tiger. Tudi če bo razrešnica zavrnjena, ni prave možnosti za zavezujoče sankcije; edina stvar, ki jo je mogoče storiti, je ta, da predsednik Evropskega sodišča sproži postopke za ugotavljanje kršitev pogodbe pred Evropskim sodiščem. Če bi bila razrešnica zavrnjena Evropskemu parlamentu, potem bi imeli absurdno stanje, ko bi predsedstvo Parlamenta uvedlo postopek za ugotavljanje kršitev proti samemu sebi. Nedvomno je potrebna reforma.

Poleg tega pa dejstvo, da je bila pravna podlaga postopka razrešnice večinoma usmerjena proti Komisiji, mi pa podeljujemo razrešnice vzajemno z ostalimi institucijami, ustvarja določeno mero pravne negotovosti, ki bi jo morali preprečiti. Kar v praksi ostaja, so drugi politični vzvodi, ki jih lahko uporabimo. To ni dovolj za ta postopek razrešnice. Skupaj s svojimi kolegi poslanci bi zato želel, da si prizadevamo za preoblikovanje postopka razrešnice.

 
Zadnja posodobitev: 13. januar 2012Pravno obvestilo