Predsednica. - Naslednja točka je razprava o vprašanju Komisiji za ustni odgovor gospoda Paola De Castra v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja o odpornosti na antibiotike (O-000048/2011 – B7-0304/2011).

  Paolo De Castro, vlagatelj. – (IT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, danes imamo pomembno priložnost, da se lotimo vse večjega problema odpornosti na antibiotike pri živalih na odgovoren in zavezujoč način. To je strateško vprašanje za kmetijski sektor in zlasti za prihodnost evropskega živinorejskega sistema.

Podatki kažejo, da se približno 50 % antibiotikov v Evropi predpiše za uporabo na živalih. Če se pravilno uporabljajo, so antibiotiki uporabno orodje, ki kmetom pomaga ohranjati njihovo živino zdravo in storilno in varuje njeno dobro počutje. Torej nismo tukaj zato, da bi demonizirali uporabo antibiotikov v živinoreji, temveč želimo Komisijo prositi, naj postreže z izoblikovanim odgovorom za učinkovitejšo in uspešnejšo uporabo antibiotikov, da bi zmanjšali odpornost pri živalih.

V svoji resoluciji z dne 5. maja 2010 o akcijskem načrtu EU za zaščito in dobro počutje živali smo v tem parlamentu poudarili povezavo med dobrim počutjem živali, zdravjem živali in javnim zdravjem, prav tako pa smo Komisijo in države članice pozvali k obravnavi zapletenega problema odpornosti na antibiotike pri živalih na odgovoren način. Še posebej smo pozvali Komisijo, naj zbira in analizira podatke o uporabi vseh veterinarskih proizvodov, vključno z antibiotiki, da bi zagotovila učinkovito uporabo tovrstnih proizvodov. Leto kasneje je tukaj Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, ki mu imam čast predsedovati, da bi prosil Komisijo, naj uresniči vse pomembne pobude za reševanje tega dolgoletnega problema, ki lahko vpliva tudi na zdravje ljudi.

To, kar potrebujemo, gospa predsednica in komisar, je trdna zaveza Komisije, da bo uporabila podatke, ki so bili zbrani za uresničevanje doseženih rezultatov v praksi, ne le s spodbujanjem raziskav in s spremljanjem dejavnosti, pač pa tudi z zagotavljanjem uspešnejše uporabe antibiotikov kot pomembnega orodja za boj proti boleznim živali.

Glede tega bi poudaril, da nekatere študije kažejo, da bi lahko nizkoenergijska živalska krma privedla do večje pojavnosti bolezni in zato tudi do večje uporabe antibiotikov. Zato bi bilo zaželeno, da pregledamo prepoved uporabe mesne moke za neprežvekovalce v skladu z mnenjem Evropskega znanstvenega veterinarskega odbora. To so zahteve v resoluciji, ki je bila sprejeta 12. aprila letos v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja in o katerih bomo jutri v tej dvorani glasovali.

V zadnjih nekaj mesecih je bilo opravljeno trdo delo in zato bi se rad osebno zahvalil gospe Paulsen, poročevalcem v senci in vsem parlamentarnim skupinam za njihov neprecenljivi prispevek k pripravi skupnega besedila o tem vprašanju. Konkurenčnost evropske živinoreje bo morda v prihodnosti odvisna od tega, kako se bomo spopadli s tem problemom, njegov medsektorski značaj pa kliče po zavezanosti in odgovornosti prek usklajenega pristopa in skupne politične volje.

  László Andor, član Komisije. – Gospa predsednica, najprej bi rad poudaril, da se Komisija povsem zaveda tveganja, ki ga za javno zdravje predstavlja protimikrobna odpornost, in je zaradi tega posledično zaskrbljena.

V odgovor na prvo vprašanje leta 2009 je Komisija prosila Evropsko agencijo za zdravila, da prevzame vodenje zbiranja primerljivih podatkov o uporabi protimikrobnih zdravil na živalih. Projekt evropskega nadzora rabe protimikrobnih sredstev v veterini se je začel v tretjem četrtletju 2009. Evropska agencija za zdravila je sodelovala z državami članicami, agencijami EU in pomembnimi zainteresiranimi stranmi pri razvoju sistema. Izsledki razpoložljivih podatkov iz 10 držav članic bodo objavljeni čim prej. Dvanajst dodatnih držav članic pa bo začelo prostovoljno zbirati te podatke. Cilj je razširitev sistema, ki bo pokrival vse države članice EU. Naslednji cilj je pridobiti podatke na podrobnejši ravni – na primer na ravni živalskih vrst.

Zakaj potrebujemo te podatke? Potrebujemo jih zato, da bi zavzeli pristop, ki temelji na znanosti: le na podlagi tovrstnih podatkov lahko znanstveniki pravilno ocenijo dejanska tveganja protimikrobne odpornosti, ki se jo pripisuje uporabi protimikrobnih zdravil na živalih.

Če preidem na drugo vprašanje, lahko spoštovanim poslancem zagotovim, da je Komisija seznanjena z dejstvom, da zahteva nadzor protimikrobne odpornosti večdisciplinarni pristop. Zato se Komisija vedno posvetuje s svojimi lastnimi službami, pomembnimi agencijami držav članic in drugimi zainteresiranimi stranmi, denimo prek srečanj in javnih posvetovanj. Komisija se s protimikrobno odpornostjo ukvarja v tesnem sodelovanju s svojimi pomembnimi agencijami, zlasti z Evropskim centrom za preprečevanje in obvladovanje bolezni, Evropsko agencijo za varnost hrane, Evropsko agencijo za zdravila (EMA) in referenčnim laboratorijem Evropske unije za protimikrobno odpornost.

V odgovor na tretje in zadnje vprašanje bi rad sporočil, da Komisija razvija petletno strategijo o protimikrobni odpornosti. Ta strategija bo zavzela celostni pristop in bo vsebovala nekaj konkretnih predlogov v zvezi z nadaljnjimi ukrepi za obravnavanje vprašanja protimikrobne odpornosti v povezavi z javnim zdravjem in zdravjem živali. Strategija bo temeljila na sklepih in priporočilih Sveta o protimikrobni odpornosti in na izidu posvetovanj, ki sem jih že omenil.

Delo v zvezi s pregledom pravil EU o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in medicirani krmi je v teku. Obravnavajo se nova orodja in instrumenti za spopadanje s protimikrobno odpornostjo, denimo kot možnosti pri oceni učinka.

Glede na zbrane dokaze bo Komisija odločila o podrobnostih svojega zakonodajnega predloga. Naš cilj je to strategijo Komisije predstaviti 18. novembra 2011, ki bo evropski dan antibiotikov.

  Elisabeth Jeggle, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospa predsednica, gospod Andor, najprej bi se rada zahvalila predsedniku Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, gospodu De Castru, za njegovo pobudo in za vprašanje Komisiji o tem pomembnem vprašanju. Gospod Andor, potem ko sem prisluhnila vašemu govoru, bi vas najprej rada prosila, da se premaknete od teorije k praksi, saj moramo sprejeti konkretne ukrepe.

Odpornost na antibiotike je tema, ki se je moramo lotiti resno in ki ji je bilo doslej posvečeno le malo pozornosti v okviru živinoreje. Protimikrobna zdravila so nedvomno zelo koristna, če se jih pravilno uporablja. Kmetom pomagajo ohranjati njihove živali zdrave in storilne in prav tako zagotavljajo visoko stopnjo dobrega počutja živali. Da bi zagotovili, da so antibiotiki še naprej učinkoviti v boju proti boleznim živali in ljudi, moramo zavzeti usklajen pristop na ravni EU.

V minulih tednih smo v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja imeli intenzivne razprave o tej temi in jo podrobno pretehtali. Skupno resolucijo je odbor sprejel 12. aprila z veliko večino: s 34 glasovi za in 2 proti. Rezultat sijajnega sodelovanja z vsemi poročevalci v senci iz različnih skupin je zelo uravnoteženo in dobro domišljeno besedilo, ki ga moramo upoštevati, in prosila bi vas, da to storite na jutrišnjem glasovanju na plenarnem zasedanju. Poročilo je uravnoteženo, saj je osredotočeno na dobro počutje živali, na probleme, povezane z odpornostjo na antibiotike, in na stroškovno učinkovitost, kar zadeva kmetije.

Zato bi se rada še enkrat zahvalila vsem vključenim v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja in tudi gospe Paulsen za plodno sodelovanje. Rada bi, da Komisija sprejme ukrepe.

  Luis Manuel Capoulas Santos, v imenu skupine S&D. – (PT) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, posledice uporabe antibiotikov pri zdravljenju bolezni živali so nam zelo dobro poznane in vse bolj zaskrbljujoče. Gre za področje, ki je že predmet dokaj zahtevnih standardov, ki jim Evropski parlament že posveča pozornost in na podlagi katerih so uresničene mnoge pozitivne pobude, kot je denimo mreža za zbiranje podatkov o odpornosti na antibiotike. Vendar pa te pobude še vedno niso dovolj.

Zato pozivam Komisijo, naj ne izboljša le mehanizmov spremljanja, temveč tudi sprejme ukrepe, ki so potrebni za širše zbiranje podatkov, in da vključi številne pobude, ki spodbujajo najboljše prakse na tem področju, v skupni zakonodajni sveženj o kmetijski politiki, ki je v pripravi.

Besedilo resolucije, ki ga je predložil Odbor za kmetijstvo in razvoj podeželja, čigar pomembna poročila so bila deležna široke podpore, je vredno, tako kot je pravkar potrdila moja kolegica, gospa Jeggle, podrobne analize s strani Komisije. Predvsem pa je treba priporočila prenesti v konkretne ukrepe za boljše varovanje javnega zdravja in ohranjanja podobe kakovosti evropskih proizvodov živalskega izvora.

  Marit Paulsen, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, mislim, da smo v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja opravili odlično delo. Redko kdaj smo v politično raznoliki postavi priča tolikšnemu soglasju kot tokrat.

Odpornost na antibiotike je največja nevarnost tako za zdravje živali kot tudi ljudi, s katero se srečujemo. Nekoč so bile nalezljive bolezni najpogostejši vzrok smrtnih primerov pri otrocih, mladih in mladih živalih. V tem oziru ne pozabimo, da so tako živali kot ljudje sesalci. Imamo enake imunske sisteme in smo enako občutljivi na stres, kar pomeni, da so naši imunski sistemi, če se ne počutimo dobro, oslabljeni in potrebujemo antibiotike, saj bomo dovzetnejši za resne okužbe.

Pri tem smo upoštevali humano medicino. Sprejeli smo ukrepe, poskušali smo poostriti našo uporabo antibiotikov in razumeti, kaj se lahko pripeti. Ne pozabimo, da se bomo, če bomo izgubili antibiotike kot orožje, vrnili v čase naših prababic, ko bi lahko tisto, kar zdaj štejemo za vsakdanje nalezljive bolezni, kot je denimo vnetje ušes pri malih otrocih, ponovno postalo usodna bolezen. S tem se ni ravno enostavno spoprijeti v tem oziru in zato bi morali to jemati resno. Kot sem dejala, sem izjemno zadovoljna.

Seveda so še kakšne podrobnosti resolucije, kjer bi si želela več ali za katere bi si želela, da so drugačne, vendar pa bistvo ni v tem, da je vsaka malenkost na svojem mestu, temveč je pomembna naša skupna volja, da začnemo s procesom. To je tisto, za kar upam, da bo Komisija upoštevala, saj menim, da bomo jutri resolucijo skoraj soglasno izglasovali. Upam, da bo tako, in upam, da bo to močan signal, ki mu bomo prisluhnili. Hvala.

  Richard Ashworth, v imenu skupine ECR. – Gospa predsednica, rad bi se zahvalil predsedniku Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, da je načel to vprašanje.

Strinjam se z njegovimi pomisleki na ravni odpornosti na antibiotike, ugotovljeni pri bakterijskih okužbah pri živini. Strinjam se z njim, da bi nas moral vse bolj skrbeti dokaz, da lahko odpornost zajame človeško prebivalstvo, kjer ugotavljamo, da je učinkovitost nekoč zanesljivih antibiotikov občutno upadla, in tako ogroža zdravje ljudi. Torej podpiram namero te razprave. Prav tako se strinjam, da mora biti prvi pomembni korak tesno sodelovanje z različnimi agencijami in farmacevtskimi družbami, da bi problem spremljali in ocenjevali.

Vendar pa želim povedati, da v nasprotju s splošnim prepričanjem to ni izključno problem intenzivnega kmetijstva. Naključna uporaba antibiotikov v kmetijstvu je – ali je bila – skupna celotnemu kmetovanju, bodisi velikega bodisi malega obsega. Pravzaprav bi šel celo dlje in rekel, da so veliki proizvajalci dandanes ponavadi v skladu s pogodbenimi pogoji navpično integrirani v pridelovalni sektor in da je preventivna uporaba antibiotikov ponavadi prepovedana ali omejena skladno z načrti zagotavljanja kakovosti.

A jasno je, da moramo imeti določene stopnje nadzora, in veselim se podrobnosti v zvezi s strategijo Komisije, ki bodo pravočasno predstavljene. Tukaj so tri točke, ki sem jih želel izpostaviti. Prvič, kakršni koli ukrepi, ki bodo sprejeti, morajo temeljiti na trdnih znanstvenih dokazih; drugič, biti morajo sorazmerni, in tretjič, kmetijskemu in veterinarskemu sektorju ne bi smeli nalagati dodatnega bremena predpisov in s tem stroškov.

  Martin Häusling, v imenu skupine Verts/ALE. (DE) Gospa predsednica, gospe in gospodje, to je zelo resno vprašanje. Zelo je pomembno ne le za živinorejo v prihodnosti, temveč predvsem za zdravje ljudi. Tega ne smemo pozabiti. Navsezadnje to ni problem Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. Vendar pa nam, ko se je izkazalo, primanjkuje dovolj podatkov. Le 10 držav članic je zagotovilo informacije in to je premalo. To temo moramo obravnavati rahlo hitreje in potrebujemo natančen nadzor.

Premalo pozornosti posvečamo enemu dejavniku v tem kontekstu, in sicer intenzivnemu kmetijstvu, tako v velikih kmetijskih poslopjih, kot tudi v določenih regijah. Na to moramo paziti in lahko proti temu tudi kaj ukrenemo. S prestrukturiranjem naše kmetijske politike lahko zagotovimo, da bo v središču dobro počutje živali, da živali živijo v razmerah, primernih določeni živalski vrsti, in da so živali močne in krepke, na podlagi načela, da je bolje preprečiti kot zdraviti.

Kar prav tako potrebujemo, in to je naloga Komisije, je dolgoročen načrt za zmanjšanje uporabe antibiotikov v kmetijstvu. Glavni poudarek odpornosti na antibiotike leži na delavcih v kmetijskem sektorju, z drugimi besedami, na kmetih in njihovih zaposlenih. Te ljudje imajo na tem področju že dovolj težav. Drug razlog za skrb predstavlja sum, da se odpornost na antibiotike prenaša neposredno z živili. Tudi temu moramo zaradi zdravja evropskega prebivalstva posvečati posebno pozornost. Glede tega je treba nujno ukrepati.

Pomembno je pojasniti, da se 50 % vseh antibiotikov uporablja v živinoreji, kar je dosti preveč. Zato moramo zagotoviti, da bomo število zaradi dolgoročnega interesa kmetijstva in javnega zdravja znižali.

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE). – (RO) Gospa predsednica, 7. aprila smo obhajali svetovni dan zdravja, katerega letošnja tema je bila odpornost na antibiotike kot globalna nevarnost za javno zdravje. Vsako leto v Evropi umre 25.000 ljudi za vzroki, povezanimi z odpornostjo na antibiotike. Živali in hrana živalskega izvora bi lahko bili vzrok za razvoj protimikrobne odpornosti pri ljudeh. Zato je resolucija, o kateri danes razpravljamo, pomemben dokument.

Najpomembnejša beseda v kateri koli razpravi o tej temi je „previdnost“. Niso antibiotiki tisti, ki so škodljivi, temveč je nevarna njihova nepremišljena in čezmerna uporaba. Antibiotikov ne smemo demonizirati, a tako pri ljudeh kot pri živalih jih moramo uporabljati s previdnostjo. Ukrepe, predlagane v tej resoluciji, za zagotavljanje več informacij veterinarjem in kmetom je treba zato izvajati čim bolj zagnano. Kar zadeva uvedbo prepovedi uporabe antibiotikov kot dodatkov v živalski krmi, mora biti to v vsakem primeru predmet mednarodnega sporazuma.

Nedavna študija poudarja, da je v Združenih državah skoraj polovica vzorcev mesa, ki so ga testirali v trgovinah, vsebovala bakterije zlatega stafilokoka Staphylococcus aureus, pri čemer jih je bila polovica odpornih na vsaj tri razrede antibiotikov. To dokazuje razširjeno uporabo antibiotikov v živinoreji in povedati moram, da so evropski kmetje siti tega, da so le oni tisti, ki privzemajo in spoštujejo pravila, pri čemer tvegajo znižanje svojih prihodkov.

  Ulrike Rodust (S&D). – (DE) Gospa predsednica, gospod Andor, gospe in gospodje, storiti moramo vse, kar je v naših močeh, da preprečimo širjenje odpornosti na antibiotike. Glede tega se povsem strinjamo. To vključuje odgovorno uporabo antibiotikov v humani medicini in v živinoreji. Evropska unija mora odločno ukrepati. Ne smemo dopustiti, da bi ljudje še naprej, samo v Evropski uniji jih letno umre 25.000, umirali za okužbami, ki jih povzročajo odporne bakterije. Antibiotiki se ne smejo uporabljati rutinsko in preventivno. Moramo zagotoviti, da se bodo antibiotiki v vseh državah članicah uporabljali odgovorno.

Izjemno pomembno je, da si prizadevamo ohranjati živino zdravo že od vzreje dalje, dokler ni odrasla. Zagotavljanje, da so živali zdrave, je najboljše sredstvo za izogibanje okužbam in uporabi antibiotikov. V tem oziru je odločilnega pomena način, kako so živali krmljene, vendar pa je pomembna tudi reja.

V živinoreji bi morali biti odprti tudi za uporabo alternativnih metod, kot sta homeopatija in fitoterapija. V zvezi s temi alternativnimi pristopi potrebujemo v Evropi več raziskav in informacij.

  Gerben-Jan Gerbrandy (ALDE). – (NL) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, moja domovina, Nizozemska, je svetovna prvakinja. Žal ne v nogometu – to nam je za las ušlo lani –, temveč v uporabi antibiotikov v govedoreji. Nobena druga država na svetu ne uporablja toliko antibiotikov v govedoreji kot Nizozemska. To prinaša hude posledice, ki niso omejene na uporabo na Nizozemskem; zaradi bakterijskih okužb v Evropi letno umre 25.000 ljudi, tako kot so povedali drugi poslanci. Ljudje jih v telo vnesejo s hrano. 90 % piščančjega mesa na Nizozemskem vsebuje bakterijo ESBL, odporno na beta-laktaminske antibiotike, in minuli mesec je prišlo na dan celo to, da so odporno bakterijo odkrili v zelenjavi, kamor se je prenesla prek gnoja in tal. Gospa predsednica, to se resnično mora spremeniti. Država, kot je Danska, je dokazala, da se stvari lahko spremenijo in da je mogoče s preudarnimi, doslednimi ukrepi ohranjati govedorejski sektor močan in zdrav, pri tem pa uporabljati dosti manj antibiotikov.

Komisija je že prej, nocoj pa ponovno zatrdila, da bo novembra predložila bolj daljnosežne ukrepe. Ti bodo natančneje pojasnjeni leta 2012. Komisijo bi rad pozval, da to uvrsti med najpomembnejše prednostne naloge in tega ne prepušča državam članicam, ki so pri uvajanju pravih ukrepov prepočasne.

  Mairead McGuinness (PPE). – Gospa predsednica, zelo jasno je, da smo medstrankarsko soglasni glede pomislekov, ki jih vzbuja odpornost na antibiotike. A glede na to, kar je pravkar dejala Komisija – da imamo podatke iz 10 držav članic in da nam ti še niso na voljo –, je dejansko govora o pomislekih, v zvezi s katerimi podrobna dejstva še niso znana. Te informacije potrebujemo.

Rada bi videla lestvico držav članic o uporabi zdravil na posamezno žival, tako da bi lahko dejansko imeli pregled nad državami, ki so sprejele najboljše prakse in jih ovrednotili primerjalno glede na tiste, ki teh praks ne uporabljajo. Ne mislim, da bi s prstom kazali nanje, temveč da bi tistim državam članicam, ki morda antibiotike uporabljajo čezmerno, omogočili izboljšanje praks v njihovi živinoreji.

Prav je tudi, da povemo, da kmetje antibiotikov ne uporabljajo vsevprek; uporabljajo jih takrat, ko živali zbolijo. Antibiotiki so dragi in zato jih kmetje ne uporabljajo tako, kot če bi živali dali požirek vode.

V tej razpravi moramo biti malce bolj usklajeni. Pridobimo si informacije. Veselimo se strategije v mesecu novembru, ki nam bo pomagala, da se izognemo temu vse večjemu problemu, ki pesti Evropsko unijo ter njene živali in ljudi.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospa predsednica, zelo sem hvaležen vlagatelju vprašanja, predsedniku našega odbora, da je to temo uvrstil na dnevni red. Uporaba antibiotikov na živalih vključuje z njo tesno povezane prednosti in slabosti. Zdravila, ki živalim pomagajo ostati zdrave, lahko predstavljajo glavno tveganje za ljudi, če se jih ne uporablja pravilno. Zato moramo zavzeti usklajen, celovit in predvsem znanstven pristop, saj bomo morali antibiotike še naprej uporabljati za zdravljenje živali v prihodnosti. Obenem moramo prav tako zmanjšati tveganja za ljudi.

To poročilo izpolnjuje natanko te zahteve. Upam, da bo Komisija sprejela predloge Parlamenta, njegove želje in zahteve. Kot so dejali že predhodni govorniki in najpomembneje, od držav članic moramo prejeti analizo obstoječih razmer, ki bo v prid živalim, evropskemu kmetijstvu in zlasti državljanom Evropske unije.

  Miroslav Mikolášik (PPE). – (SK) Gospa predsednica, rad bi poudaril eno od dejstev, ki povezuje veterinarsko in humano medicino. Na vseh drugih kongresih evropskih mikrobiologov je bilo v zvezi z odpornostjo ljudi na antibiotike govora o tako imenovani bakteriji MRSA, proti meticilinu odpornemu zlatemu stafilokoku. To je nadloga, proti kateri v humani medicini nimamo več učinkovitega antibiotika: ne vemo, kako bi jo zdravili. Zaradi nje vsako leto umre 25.000 ljudi.

Ali veste, kako je nastala? Preprosto z neodgovorno uporabo antibiotikov v veterinarski medicini. Živali dobesedno pitajo s tonami antibiotikov. V primeru živali, ki odmerek prejemajo preventivno, se ga dodaja njihovi hrani in tako oslabi tudi človeka in njegovo sposobnost, da se bori proti okužbam, ki se jih naleze, pa čeprav je v bolnišnici, prek bolnišničnih sevov.

Komisijo bi rad pozval, da pospeši zbiranje izsledkov raziskav iz vseh držav članic, a tudi da podpre raziskave o novih antibiotikih, ki bi bili učinkoviti za ljudi in reševali življenja.

  Jaroslav Paška (EFD). – (SK) Gospa predsednica, prodor proizvodov iz kemične in farmacevtske industrije v prehranjevalno verigo je neizogibna posledica intenziviranja kmetijske pridelave. Človeški organizem je tako postal naravna žrtev prizadevanj pridelovalcev hrane, da pridelajo čim več hrane, čim ceneje in učinkoviteje.

Zato moramo začeti zelo pozorno spremljati uporabo sodobnih kemikalij in zdravil v kmetijstvu ter zaradi varovanja zdravja naših državljanov tudi zelo odločno, premišljeno in stalno ocenjevati posledice uporabe teh snovi. Le visoko kakovostno stalno spremljanje živilskih izdelkov nam bo omogočilo zgodnje prepoznavanje tveganj in nevarnosti, ki jih nove tehnologije predstavljajo za prebivalstvo.

Danes bi morda lahko govorili več o antibiotikih in vse večji odpornosti nanje, vendar moramo zadevo upoštevati in jo oceniti obširneje. Prav tako upam, da bo Komisija upoštevala pomisleke v zvezi z varnostjo hrane kot usklajeno strategijo.

  László Andor, član Komisije. – Gospa predsednica, strategija Komisije o protimikrobni odpornosti, ki jo nameravamo predstaviti novembra, bo zagotovila nadaljnje zamisli o tem, kako bi se lahko Komisija skupaj z državami članicami in zainteresiranimi stranmi spopadla s protimikrobno odpornostjo v vseh vključenih sektorjih. Nekateri od teh ukrepov bodo morda zahtevali spremembe v zakonodaji. Drugi spet ne. Bistveno je izbrati prava orodja za omenjeno nalogo.

Povsem se strinjam z vami, da to ni zgolj ali predvsem vprašanje reje živali. Zato je naš cilj okrniti razvoj protimikrobne odpornosti, ki ji botruje uporaba antibiotikov na živalih.

Tukaj obstajajo različna orodja: izobraževanje, kampanje ozaveščanja in tako dalje. Iz istega razloga smo prepričani, da je treba zbirati podatke za spodbujanje boljšega razumevanja problema. Države članice dejansko izkazujejo interes v zvezi z zagotavljanjem podatkov, kar je spodbudno.

In da, imamo časovni razpored ukrepov. Pripravljalno delo poteka, vključno z oceno učinka, pregledom pravil o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini in tako dalje. Kot sem že omenil, bodo zakonodajni predlogi sledili leta 2012.

Komisija toplo pozdravlja dragocen prispevek Parlamenta in se veseli nadaljnjega sodelovanja s Parlamentom, državami članicami in zainteresiranimi stranmi iz vseh sektorjev, s skupnim ciljem varovanja zdravja državljanov po vsej Evropski uniji.

  Predsednica. – Za zaključek razprave naj povem, da sem prejela en predlog resolucije(1).

Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo v četrtek, 12. maja opoldne.

Pisne izjave (člen 149)

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. – (PT) Odpornost na antibiotike pri živini in domačih živalih je v zadnjih letih postala problematična. Da bi se spopadli s tem vse večjim problemom, pozivam k povečanju raziskav in boljšemu nadzoru njenih učinkov na prehranjevalno verigo. Če se antibiotiki pravilno uporabljajo, so učinkovito orodje, a Komisijo pozivam k uvedbi konkretnih ukrepov, da bi bila njihova uporaba učinkovitejša in bi tako okrnili odpornost živali na antibiotike, saj je to problem, ki vpliva na celotno prehranjevalno verigo. Še posebno zadeva stopnje odpornosti na antibiotike in ima tako posledice za zdravje ljudi. Da bi to dosegli, mora proračun Urada za prehrano in veterinarstvo ter Evropsko agencijo za varnost hrane vključevati sredstva, ki so potrebna za povečanje obsega dela na terenu in učinkovito spremljanje tega problema. In za konec, glede na pomembnost tega problema pozivam Komisijo, da pripravi načrt za spopadanje s tem problemom na ravni EU, ki upošteva vso razsežnost tega težavnega boja proti odpornosti na antibiotike, predvsem pa povezavo med zdravjem živali in uporabo antibiotikov ter povezavo med zdravjem živali in zdravjem ljudi.

  Ismail Ertug (S&D), v pisni obliki. – (DE) Antibiotike vsrkavamo v naši hrani, kar se odraža v vse večji odpornosti. To je spet eno področje medicinskega napredka, ki se postopoma uničuje, in to vemo že dlje časa. Gospod De Castro je omenil ukrepe, ki so že bili sprejeti. Podpiram predloge, predložene v resoluciji. Pri tem gre za dva vidika, na katera bi se rad osredotočil.

Sami predpisi niso dovolj. V škandalu z dioksinom smo lahko videli, kako preprosto jih je mogoče omajati, če posamezne „črne ovce“ ravnajo malomarno. Seveda moramo imeti predpise in moramo uvesti sisteme spremljanja, a zgolj to ni rešitev.

Srednje- in dolgoročna rešitev je ta, da bo uporaba antibiotikov postala v veliki meri nepotrebna. To lahko dosežemo, prvič, z vlaganjem v raziskave in z mreženjem strokovnih dognanj, drugič, s prenašanjem tega znanja na kmete in veterinarje, in tretjič, z zagotavljanjem informacij potrošnikom.

Tržne sile moramo uporabiti bistro, saj so potrošniki tisti, ki dolgoročno odločajo o tem, kako se prideluje njihova hrana.

  Pavel Poc (S&D), v pisni obliki. – (CS) Po podatkih Evropskega centra za preprečevanje in obvladovanje bolezni je v Evropi 400.000 okuženih s sevi bakterij, ki so razvile večkratno odpornost. Zato pozdravljam resolucijo Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, v kateri podpiram zlasti zahtevo po ustreznem zbiranju in analiziranju primerljivih podatkov o prodaji pripravkov za uporabo v veterinarski medicini in nadaljnji uporabi teh pripravkov na živalih. Zbiranje teh podatkov bi moralo biti obvezno za vse države članice EU. Če EU sprejme stroge ukrepe o uporabi antibiotikov pri koristnih domačih živalih, lahko pričakujemo tudi spremembe zakonodaje v tretjih državah, zlasti zaradi finančnih izgub, ki bi jih povzročila omejitev izvozov mesa v Evropo. Na primer, 74 % vseh antibiotikov, ki se uporabljajo v ZDA, se uporablja v živinoreji za preprečevanje bolezni ali spodbujanje povečanja števila zdravih živali. Polovica mesnih izdelkov, pregledanih v trgovinah v ZDA, vsebuje nevarno bakterijo (MRSA). S tem problemom so ZDA seznanjene že od leta 2008, a do današnjega dne ni prišlo do nobene bistvene rešitve. Nepatogeni sevi bakterij, ki so razvile večkratno odpornost, predstavljajo tveganje tudi glede na možnost navzkrižnih prenosov in, po zadnjih raziskavah, skupne odpornosti. Pojav novih sevov bakterij, ki so razvile večkratno odpornost, lahko prihodnje generacije oropajo možnosti, da bi lahko učinkovito uporabljale antibiotike. Scenarij, kot je ta, bi lahko imel uničujoče posledice za zdravje ljudi. Odpornost na antibiotike predstavlja izjemno resen problem, ki ga je treba rešiti nemudoma in učinkovito.