Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2010/2156(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A7-0143/2011

Razprave :

PV 12/05/2011 - 9
CRE 12/05/2011 - 10

Glasovanja :

PV 12/05/2011 - 12.11
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0240

Razprave
Četrtek, 12. maj 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

13. Obrazložitev glasovanja
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Zdaj bomo prešli na obrazložitev glasovanja.

 
  
  

Ustne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Milan Zver (A7-0169/2011)

 
  
MPphoto
 

  Salvatore Iacolino (PPE). (IT) Gospa predsednica, to poročilo je nedvomno korak naprej pri ustvarjanju novih izobraževalnih priložnosti za mlade. Poročilo se zavzema za več raziskav, več inovacij, več strategije EU 2020 v okviru, ki je čedalje pomembnejši. Potrebujemo več izobraževanja na šolski ravni, več usposabljanja, pa tudi več univerz, tako da bomo ob sodelovanju z mladimi zagotovili, da bo imelo spodbujanje kulture dodano vrednost.

To poročilo je osredotočeno na vzpostavljanje izobraževalnega uspeha, zato smo tudi glasovali zanj. Večja mobilnost mladih, večja sposobnost razvijanja priložnosti za delo ter trg dela, ki mora upoštevati ne samo mlade, ki delajo v določenem okviru, temveč tudi vse sektorje, ki zagotavljajo priložnosti za rast mladih.

 
  
MPphoto
 

  Sergej Kozlík (ALDE). (SK) Gospa predsednica, podprl sem evropsko pobudo Mladi in mobilnost, katere cilj je do leta 2020 zmanjšati delež študentov, ki zgodaj opustijo izobraževanje, s 15 % na 10 % ter povečati delež ljudi z univerzitetno izobrazbo z 31 % na 40 %. Za primerjavo, v Združenih državah Amerike ima univerzitetno izobrazbo 40 % prebivalstva, na Japonskem pa 50 %.

Zdaj ima 14,4 % mladih v Evropi v starosti od 18 do 24 let manj kot srednješolsko izobrazbo in skoraj 21 % mladih je brezposelnih. Podpiram tudi dejstvo, da si pobuda Mladi in mobilnost prizadeva zagotoviti izobraževanje, ki bo v skladu s potrebami trga dela. Po ocenah se bo do leta 2020 delež delovnih mest, za katera je potrebna visokošolska izobrazba, z 29 % povečal na 35 %.

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospa predsednica, evropski programi, ki podpirajo mlade, potrebujejo neomejeno podporo. Ljudje, ki so prihodnost naše celine, so tudi najbolj nezaščiteni, mar ne? Mi smo tisti, ki jim moramo zagotoviti ustrezno izobraževanje z dostopom do prednosti kulture in predvsem možnostjo za učenje tujih jezikov ter možnostjo za svobodno odločanje o tem, kje bi se radi izobraževali. Nimajo vsi denarja in možnosti, da bi si to lahko uredili sami. Dobri rezultati, ki so bili doseženi pri veliko programih za pomoč mladim, kot sta Erasmus in Leonardo da Vinci, dokazujejo, da je to učinkovita naložba. Največ podpore potrebujejo mladi s podeželja, ki pogosto nimajo finančnih sredstev za visokošolski študij in tudi nimajo možnosti, da bi na območju, kjer živijo, našli zaposlitev zunaj kmetijstva.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, želim povedati nekaj besed o odlični pobudi gospoda Zvera Mladi in mobilnost. To je ena od zgodb o uspehu politike EU. Celo evroskeptiki ali tisti, ki jo kritizirajo, menijo, da je bila zaradi teh programov za mobilnost mladih dosežena določena dodana vrednost, ki koristi vsem. Bolonjski proces, københavnski proces in druge takšne pobude so dobri primeri tega.

Poročilo gospoda Zvera podpira ta trend, trend, ki že velja za dobrodošlega in ki ustvarja nove priložnosti in temeljne pogoje za mlade Evropejce, ki študirajo v različnih državah Evrope. Na ta način si bomo resnično lahko izmenjevali najboljše prakse. Menim, da bo to dolgoročno predstavljalo trdno podlago za gospodarsko rast v Evropi, vendar je bolj kot gospodarska rast pomembno to, da ne pozabimo, da lahko ljudje, mladi, prek tega procesa rastejo kot posamezniki in Evropejci.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, povsod po Evropi generacije mladih obsojamo na izseljevanje in revščino. Še nerojene in nespočete generacije obsojamo na zadolženost – samo zato, da bi ohranili to utvaro o monetarni uniji.

Na Irskem je BDP za 20 % manjši od svoje najvišje vrednosti – to je skoraj neverjeten podatek. V Grčiji imamo izgrede zaradi nasprotovanja varčevalnemu svežnju; vendar vemo, da se ta sveženj ne bo obnesel.

Ko smo se pred enim letom dogovorili o finančni pomoči, smo načrtovali, da bo ta pomoč takojšnja premostitvena rešitev, da bo kratkoročni pogojni ukrep in da bo Grčija zdaj ponovno najemala poceni posojila, saj bo kriza mimo. Vidimo lahko, da to ni uspelo. A namesto da bi priznali svojo napako, isto politiko nadaljujemo na Portugalskem in ponovno v Grčiji.

Od svojih volivcev pričakujemo, da bodo plačali zelo visoko ceno za našo utvaro!

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE).(LT) Gospa predsednica, zadovoljna sem, da smo danes sprejeli predlog resolucije z naslovom Mladi in mobilnost: okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi, saj ta resolucija zagotavlja jasna priporočila in ključne usmeritve, ki bi jih države Evropske unije lahko upoštevale in morale upoštevati, da se izboljša sistem splošnega in poklicnega izobraževanja. Vseeno pa bi izpostavila nekaj vidikov: prvič, pobuda Mladi in mobilnost si prizadeva uresničiti glavni cilj iz strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja števila ljudi, ki opustijo šolanje brez kvalifikacij, s 15 % na 10 %, vendar v njej ni ukrepov in priporočil, usmerjenih v izboljšanje sposobnosti, kvalifikacij ali poklicnega ugleda učiteljev. Jasno moramo razumeti, da učiteljski poklic ustvarja največjo dodano vrednost za družbo, in si prizadevati za to, da bomo v evropskih državah imeli najboljše učitelje. Zelo se strinjam s pozivom v dokumentu, naj se Komisiji predloži vseobsegajoča strategija za spodbujanje neformalnega izobraževanja, in pozvala bi k temu, da se ključna priporočila v dokumentu neposredno povežejo z večletnim finančnim okvirom.

 
  
MPphoto
 

  Bernd Posselt (PPE).(DE) Gospa predsednica, danes je z nami zvezni upravni odbor organizacije pregnanih sudetskih Nemcev, vključno z mladinsko organizacijo sudetskih Nemcev, ki energično uresničuje čezmejno sodelovanje s češko mladinsko organizacijo. V tem pogledu ima to poročilo resnično neprecenljiv pomen, saj zajema tri točke: prvič, mrežno povezovanje univerz, zlasti v evroregijah in obmejnih regijah; drugič, poklicno usposabljanje – kajti ne potrebujemo samo akademskega izobraževanja; in tretjič, zlasti vprašanje znanja jezikov.

Povsem jasno želim povedati, da imam rad Shakespearov jezik, vendar je po mojem mnenju škoda, če se naši mladi pogovarjajo samo v enem jeziku. V tem okviru bi morali še posebno spodbujati ravno učenje jezika svojih sosedov in učenje manjših jezikov. S kulturo svojih sosedov se namreč resnično seznanite šele, ko začnete vsakodnevno življenje doživljati v njihovem jeziku. V povezavi s tem je še veliko dela, vendar tudi veliko priložnosti.

 
  
MPphoto
 

  Sidonia Elżbieta Jędrzejewska (PPE).(PL) Gospa predsednica, zelo sem zadovoljna, da je pobuda Mladi in mobilnost sestavni del strategije Evropa 2020. Zadovoljna sem tudi, da se poročilo, ki smo ga danes sprejeli na glasovanju, osredotoča na pomen neformalnega izobraževanja v smislu izobraževanja s sodelovanjem v mladinskih in nevladnih organizacijah ter prostovoljstvom. Prepričana sem, da neformalno izobraževanje pomaga pri tem, da mladi postanejo dejavni državljani, da mlade uči skupinskega dela in jim pomaga razviti posamezne interese ter jim zagotovi boljše možnosti pri iskanju dela – in to je zelo pomembno.

 
  
  

Poročilo: Mary Honeyball (A7-0099/2011)

 
  
MPphoto
 

  Jarosław Kalinowski (PPE).(PL) Gospa predsednica, otroci so naša prihodnost. V prihodnosti bodo del zavedajoče se družbe v Evropi, zato je zgodnje izobraževanje otrok zelo pomembno. Svoje otroke moramo že v najzgodnejših letih naučiti pozitivnih vrednot in pravih moralnih standardov. Izobraževanje bi moralo temeljiti na dobrih, trdnih temeljih, zagotavljati pa bi ga morali ustrezno izobraženi in usposobljeni pedagoški delavci.

Prizadevati si moramo za zagotovitev enakih možnosti, tako da bodo vsi otroci ne glede na to, ali prihajajo iz mestnih območij ali podeželja, iz bogatih ali revnih družin, imeli dostop do zgodnjega učenja. V postopku odpravljanja neenakosti bi morali posebno pozornost nameniti podeželskim skupnostim – kjer je dostop otrok do izobraževalnih in kulturnih ustanov dosti slabši.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, zelo pomembno je, da se osredotočimo na zgodnje otroštvo ter predšolsko vzgojo in varstvo. Zato sem toplo pozdravil poročilo gospe Honeyball, za katerega sem bil poročevalec v senci.

Kar zadeva to odlično poročilo, bi rad pojasnil, da upam, da bomo v zvezi z majhnimi otroki bolj poudarili pomen vzgoje kot izobraževanja. Vse bistvene sestavine življenja osebe se namreč oblikujejo v prvih nekaj letih in zato verjetno drži, da bodo imeli otroci z varno osnovno vzgojo, varnim življenjskim okoljem v prihodnosti tudi možnost za uspeh.

Zato bi morali bolj poudariti pomen vzgoje kot izobraževanja. Čas za izobraževanje bo nastopil pozneje, vendar, kot rečeno, je to poročilo pregled različnih modelov, ki obstajajo v Evropi, in osnovna predpostavka je, da bi morali zagotoviti, da od zgodnjega otroštva naprej ni izključena niti ena mlada oseba: vsi bi morali imeti možnost za dobro, polno življenje.

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, lani poleti sem obiskal vaše volilno okrožje in nekega dne sem svoja otroka peljal na plažo. Spominjam se, da sem opazoval, kako moji hčerki gradita peščen grad, ne da bi se menili za prihajajočo plimo, ker so ju tako očarale školjke in vejice, s katerimi sta krasili svoj izdelek.

Nisem imel srca, da bi ju opozoril na prihajajočo plimo, in ko sem danes prebiral naš volilni seznam, sem se počutil precej podobno. Imamo te izjemno pomembne dogodke – to gospodarsko krizo na naši meji, ta padec našega deleža svetovnega BDP – tukaj pa se pogovarjamo o zgodnjem učenju, o naših odgovornostih do Mednarodne organizacije dela in o tem, ali naj bo Sarajevo evropska prestolnica kulture.

Naj vam predstavim krute in strašljive statistične podatke: leta 1974 je BDP držav zahodne Evrope predstavljal 36 % svetovnega BDP; danes predstavlja 26 %; leta 2020 bo predstavljal 15 %. Medtem ko nas skrbi zgodnje učenje in objavljamo vso svojo propagando o združevanju Evrope ter ustvarjamo Vojno za malinov sladoled in medtem ko svoje otroke spodbujamo k branju nenamerno komičnega „kapitana Evra“, naš del sveta prehitevajo močnejše države, ki so spoznale prednosti decentralizacije in razpršitve oblasti.

Gotovo prihaja čas, ko bo ves naš včerajšnji sijaj le še opevana preteklost?

 
  
MPphoto
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE).(LT) Gospa predsednica, rada bi se odzvala na napačno informacijo, ki jo je med dopoldansko razpravo predstavil gospod Tomaševski. Izjavil je, da otroci poljske manjšine v Litvi ne morejo študirati v poljščini. V vednost, v Litvi je doma približno 200 tisoč litovskih državljanov poljskega izvora, obstaja pa 62 šol, na katerih se poučuje samo v poljščini, in 34 šol s poljskimi razredi. Medtem ko v Nemčiji, kjer je 2 milijona ljudi poljskega izvora, niti ena državna šola ni namenjena izključno Poljakom. Treba je omeniti, da se lahko državljani poljskega izvora samo v Litvi izobražujejo v poljščini od otroškega vrtca do univerze. To je edinstven primer na svetu. V Litvi je podružnica Univerze v Białystoku, ki je edini oddelek kakšne poljske univerze zunaj Poljske. V raziskavi je 42 % predstavnikov narodnih manjšin v Litvi navedlo, da je nezadostno znanje litovščine omejitev pri potegovanju za delovno mesto. Čudno je slišati kritike litovskega zakona o izobraževanju, v katerem se odraža zakon na Poljskem, in rada bi postavila retorično vprašanje: ali gospod Tomaševski meni, da so narodne manjšine zlorabljene tudi na Poljskem?

 
  
MPphoto
 

  Anna Záborská (PPE). (SK) Gospa predsednica, v razpravi sem že govorila in pozdravila dejstvo, da je gospa Honeyball poskušala najti kompromis za celotni politični spekter.

Kljub temu sem se vzdržala končnega glasovanja, saj menim, da to poročilo v veliko točkah posega v zadeve nacionalnih držav. To je najbolj razvidno iz dejstva, da poročilo pozdravlja barcelonske cilje kljub temu, da so barcelonski cilji privedli do neuspeha ravno zato, ker so bili zgolj številke, ki jih je EU centralno narekovala posameznim državam članicam.

Menim, da moramo odločanje o tem, koliko predšolskih ustanov potrebujejo, prepustiti državam članicam, saj ne gre samo za številke, temveč tudi za kakovost in kulturo določene države. Zelo obžalujem, da nisem mogla glasovati za to poročilo, vendar je bilo poročilo v popolnem nasprotju z mojim prepričanjem.

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospa predsednica, otroštvo je nedvomno temeljnega pomena za telesni, duševni in socialni razvoj otrok. Zato moramo razumeti, da je donosnost naložb v predšolsko izobraževanje zagotovilo za prihodnjo rast. Poleg tega je že veliko študij pokazalo, da na ta način porabljena sredstva zagotovijo znatne gospodarske in socialne prednosti na srednji in dolgi rok.

Najboljši in najnaravnejši način za zagotovitev tovrstne podpore je zaščita družine kot osnovne enote družbe. Starši so prvi in najpomembnejši učitelji svojih otrok in zato pravni okvir ne bi smel vsebovati določb, ki kaznujejo starše zato, ker sami skrbijo za svoje otroke, zlasti v zgodnjem obdobju. To je v izključni pristojnosti držav članic. Več kot zaželeno je, da Unija prek svoje usklajevalne vloge prispeva k izboljšanju položaja v posameznih državah članicah.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0193/2011

 
  
MPphoto
 

  Daniel Hannan (ECR). – Gospa predsednica, zagovorniki skupne ribiške politike pogosto poudarjajo, da ribe ne priznavajo državnih meja. To vam radi povedo, kot da je to izvirna ugotovitev – kaj res, plavajo sem ter tja, kdo bi si mislil!

V resnici pa so ozemeljska pristojnost in lastninske pravice edina zanesljiva podlaga za ohranitev. Če pogledate države, ki so izvajale uspešne politike ohranjanja v ribištvu – naj gre za Falklandske otoke, Islandijo, Norveško, Novo Zelandijo –, so vse te države to delale tako, da so kapitanom vzbudile občutek lastništva in jih tako spodbudile, da ribištvo obravnavajo kot obnovljivi vir. Temeljna Aristotelova modrost je, da nihče ne bo skrbel za tisto, kar ni last nikogar.

Skupna ribiška politika staleže rib na žalost opredeljuje kot skupni vir, do katerega imajo enak dostop vse države. Zato je prišlo do ekološke katastrofe, ki je doletela staleže v Severnem morju.

Posebej aktualno je to, da smo bili v zadnjih letih priča migraciji skuš iz voda v okviru skupne ribiške politike v islandske teritorialne vode. Bojim se, da so skuše zato postale islandska lastnina. Nima se smisla pritoževati nad tem. Mi imamo smolo, oni pa srečo. Čez nekaj let se lahko zgodi, da bo ravno obratno in bomo mi imeli srečo. Do takrat pa bo priznanje lastninskih pravic ljudi, ki jim vode pripadajo v skladu s pomorski pravom, najboljši in najzanesljivejši način za zagotovitev, da bomo ribe obravnavali kot vir, ki bo vedno obstajal.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0297/2011

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospa predsednica, čedalje višje cene nafte na svetovnem trgu niso edini vzrok za krizo v ribiškem sektorju, saj so goriva na splošno že oproščena plačila davka in čedalje višje cene na svetovnem trgu vplivajo na vse ribiče na svetu – v Evropski uniji in drugod. Drugič, povišanje mejnih vrednosti de minimis bi bilo treba izkoristiti kot priložnost za to, da se tudi ribičem pomaga, da bodo lahko delali – in lovili ribe – na okolju prijaznejši in bolj trajnosten način. Tretjič, tega cilja ne bomo uresničili samo s pocenitvijo goriva. Preprosto povedano, pričakujem, da bodo tudi države članice pripravile inovativne in koristne rešitve v zvezi s tem.

 
  
MPphoto
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE).(ES) Prvič, gospa predsednica, želim izraziti podporo vsem ljudem v Lorci, v provinci Murcia v Španiji, osmim žrtvam in njihovim družinam ter 250 poškodovanim v včerajšnjem potresu.

Glasovala sem za ta skupni predlog resolucije in se nisem strinjala s svojo skupino, ker sem zaskrbljena zaradi težkega obdobja, v katerem je sektor in ki se je poslabšalo zaradi povišanja cen nafte.

Povečanje pomoči de minimis s 30 tisoč EUR na 60 tisoč EUR za podjetja za obdobje samo treh let lahko pomaga podjetjem v teh zapletenih razmerah. Poleg tega moram povedati, da to povečanje ne pomeni nobenega povečanja proračunov Evropske unije. Njegova uporaba mora zagotoviti tudi okoljsko in družbeno trajnost in ne sme izkrivljati konkurence med državami članicami.

Vendar mora Evropski sklad za ribištvo še naprej podpirati ta sektor, da se zmanjša odvisnost ribičev od fosilnih goriv, poveča učinkovitost dejavnosti sektorja in zagotovijo inovativni predlogi, ki morajo pomorskemu sektorju dati nove priložnosti.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospa predsednica, z veseljem sem podprl ta priporočila.

Ribištvo je – tako kot kmetijstvo – zelo negotov poklic. Izpostavljeno je nestanovitnemu vremenu ter podvrženo razmeram na področju kvot in seveda nestanovitnosti zalog in povpraševanja. Temu se je zdaj pridružilo še nenadno povišanje cen nafte.

Na koncu bo treba rešitev najti znotraj Evropske unije, tako da bo Unija postala bolj samozadostna v smislu boljše splošne oskrbe z energijo, ki bo seveda vključevala obnovljive vire energije. Menim pa tudi, da moramo preučiti raziskovanje območij znotraj Evrope, ki še niso raziskana, ker prej to ni bilo gospodarno izvedljivo. Zdaj se to spreminja. Če bi lahko povečali oskrbo znotraj Evrope, bi to po mojem mnenju avtomatično znižalo svetovne cene in seveda tudi zmanjšalo odvisnost naše oskrbe od nedemokratičnih režimov.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0286/2011

 
  
MPphoto
 

  Miroslav Mikolášik (PPE). (SK) Gospa predsednica, popolnoma se strinjam z zahtevo, da se na nacionalni in evropski ravni sistematično oceni učinek vseh zadevnih zakonov na mala in srednja podjetja (MSP), saj so ta podjetja resnična hrbtenica evropskega gospodarstva in kot taka zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest.

Vendar sedanja praksa kaže, da je na regionalni in lokalni ravni dostop do finančne pomoči za začetne faze inovacij in za podporo za nova in mala inovativna podjetja v EU še vedno zelo neustrezen in neenoten.

To neenotnost potrjuje tudi ugotovitev, da je bilo prek posredniških bank v celoti na voljo 75 % od skupno 21 milijard EUR, dodeljenih za finančno pomoč, ki jih je izkoristilo samo 50 tisoč od skupno 23 milijonov MSP.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE). – Gospa predsednica, poslanci stranke Fine Gael so me prosili, naj v skupini EPP spregovorim o tem vprašanju v imenu nas štirih.

Odločno podpiramo glavni namen vseh določb, kot je ta, namreč, da se podprejo mala in srednja podjetja (MSP). Zavedamo se pomena MSP za irsko in evropsko gospodarstvo. Vendar ne vidimo razloga za to, da se v tem poročilu omenja CCCTB. Zdi se mi, da vsakič nasedemo propagandi za kar koli, kar se pač trenutno ponuja. V Nemčiji zdaj na primer pravijo, da imajo pomisleke glede tega CCCTB.

Pomagajmo torej MSP, vendar v tovrstne določbe ne vključujmo posebne propagande. Obstajata razlog za in razlog proti CCCTB. Ne nadomestimo pomoči z ideologijo. MSP moramo zagotoviti vse možne oblike pomoči, vendar ni nobene potrebe, da nenehno uvajamo te izraze.

Glasovali smo proti CCCTB, nismo pa glasovali proti celotnemu poročilu, saj nismo želeli zavreti pomoči, kakršna je potrebna za MSP, in vesel sem, da sem to lahko povedal.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Gospod Mitchell, nekaj vas bom vprašala. Ali nam lahko poveste, kaj pomenijo tiste začetnice?

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE). – Gospa predsednica, vesel sem, da ste rekli to. Mislil sem, da me boste vprašali, ali sem na začetku govoril v litovščini! CCCTB pomeni skupna konsolidirana davčna osnova za pravne osebe.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Prepričana sem bila, da bi bili naši obiskovalci hvaležni, če bi vedeli, o čem govorimo.

(Aplavz)

 
  
MPphoto
 

  Reinhard Bütikofer (Verts/ALE). – Gospa predsednica, želel sem samo vprašati, ali se nekaj lahko označuje za ideologijo samo zato, ker na Irskem ni priljubljeno.

 
  
MPphoto
 

  Gay Mitchell (PPE). – Gospa predsednica, tu ne gre za to, kaj je na Irskem priljubljeno ali nepriljubljeno. Smo poslanci Evropskega parlamenta in predstavljali bomo svoja mnenja. Predstavniki drugih držav članic nam ne bodo ukazovali, kaj naj delamo. V tej državi nismo dolžni delati tistega, kar je priljubljeno v drugih državah članicah. Vsaka država članica pošlje svoje poslance sem zato, da ti predstavljajo svoja mnenja. Naše mnenje je, da je razlog za CCCTB, čez katerega zdaj govorijo v Berlinu, propaganda, ki je nekomu padla na pamet. Razlog za ni preverjen. Obstajata razlog za in razlog proti in v to ne bi smeli biti prisiljeni zaradi dnevno spreminjajoče se politične korektnosti.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Ta točka zadeva obrazložitev glasovanja.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, kar zadeva skupni davek za pravne osebe, bi bila to zelo zahtevna možnost za Evropsko unijo, saj se njenih 27 držav članic zelo razlikuje med seboj. Njihove gospodarske strukture so zelo različne, čeprav je zato, ker smo na enotnem trgu, zelo pomembno, da se zagotovijo precej enake možnosti za konkurenco malih in srednjih podjetij, ki so dejansko hrbtenica evropskega gospodarstva.

Trenutno ni tako in v tem smislu je zelo pomembno, da se zdaj opravi pregled MSP. Ker na primer prihajam iz Finske, zelo dobro vem, da so finska podjetja zelo daleč od središča notranjega trga in zato logistični stroški – stroški prevoza – znatno zvišujejo cene proizvodov. Zato potrebujemo različne sisteme nadomestil prek obdavčitve celo znotraj Evropske unije in tudi na druge načine, tako da bi bila konkurenca lahko bolj poštena za vse.

Zelo pomembno je, da je bilo pripravljeno poročilo, kakršno je to, in da si prizadevamo upoštevati tudi podjetja na oddaljenih območjih na severu, tako da bodo ta podjetja lahko konkurirala drugim evropskim podjetjem pod enakimi pogoji.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE).(GA) Gospa predsednica, prvič, strinjam se s tem, kar je moj vodja, Gay Mitchell, povedal o CCCTB, in glasoval sem v skladu s tem. Vendar se želim osredotočiti na nekaj drugega.

Omeniti želim, da je pomembno, da je bila za vključitev vprašanja ponarejanja v zvezi s tem konkretnim predlogom potrebna ustna sprememba. To je obžalovanja vredno, saj ponarejeno blago povzroča veliko škode podjetjem povsod po Evropi in to ni bilo poudarjeno ali rešeno v zadostni meri.

Veliko tega blaga prihaja iz tretjih držav ob podpori vlad teh držav, ki zagotavljajo varno zatočišče za blago, ki prihaja v Evropo. Te države moramo navesti, jih ožigosati in ukrepati proti njim, saj zelo škodljivo vplivajo na zakonita podjetja v Evropi. Čas je, da rečemo: „Dovolj!“

 
  
  

Poročilo: Judith A. Merkies (A7-0162/2011)

 
  
MPphoto
 

  Adam Bielan (ECR).(PL) Gospa predsednica, hitrejši razvoj, učinkovitost, vključno s stroškovno učinkovitostjo, in večja konkurenčnost so najboljša sredstva za reševanje gospodarskih težav. Za uresničitev teh ciljev si moramo skupaj prizadevati za inovacije. Pri tem je zelo pomembno poudarjanje ustvarjalnosti državljanov, na primer s tem, da zaposleni dobijo priložnost, da s svojimi predlogi prispevajo k izboljšanju delovnih procesov. Drug dejavnik, ki spodbuja inovacije, je potrošnja in poseben primer tega, kako je ustvarjalnost državljanov mogoče združiti z željo po uporabi sodobnih tehnologij, so aplikacije za iPhone, ki jih razvijajo evropski potrošniki.

Krepitev zbirke znanja s povezovanjem podjetij, institucij znanja in državljanov je pomemben dejavnik pri uresničevanju ciljev Unije inovacij. V zvezi s tem bo pomembno, da se doseže polno sodelovanje državnih in lokalnih organov. Temeljni cilj inovacij je ohranitev visoke ravni blaginje v Evropi. Upam, da bo predlagano skupno prizadevanje prispevalo k podpiranju procesa inovacij in pomagalo zagotoviti gospodarsko stabilizacijo. Zato podpiram poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospa predsednica, žal včeraj med razpravo nisem imel priložnosti, da bi prišel do besede, čeprav sem bil prisoten. Vendar bi rad podprl zlasti govornike, ki so poudarili, da so inovacije in raziskave potrebne tudi v kmetijskem sektorju. Kmetijstvo ni „staro gospodarstvo“ – kmetijstvo je sodobno in je tudi okolje, v katerem potekajo aktivnosti, raziskave in inovacije.

Evropsko gospodarstvo se spopada z najmanj tremi velikimi izzivi; namreč zagotavljanjem prehrane za prebivalstvo, ohranjanjem okolja in proizvajanjem energije. Za te cilje, ki se včasih zelo razlikujejo med seboj, je potrebna sistematična prežetost z znanostjo tako zdaj kot v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Ziobro (ECR).(PL) Gospa predsednica, podprl sem poročilo o Uniji inovacij. Inovacije so seveda ključne za razvoj Evrope. Vendar je po mojem mnenju izjemno pomembno, da se podprejo predvsem inovacije v sektorju malih in srednjih podjetij, zlasti v novih državah članicah Evropske unije, ki v tem pogledu nekoliko zaostajajo. Dejansko bodo dogodki v tem sektorju – kakor se zdi na podlagi številnih analiz – odločali o tem, ali bo prihodnje evropsko gospodarstvo konkurenčno v primerjavi z drugimi velikimi svetovnimi gospodarstvi.

Ne smemo pozabiti – kakor kaže raziskava, ki jo je opravilo računovodsko podjetje Ernst & Young –, da banke na žalost zavrnejo tri četrtine prošenj, ki jih mala podjetja v Evropi vložijo za raziskovalne subvencije in nakup novih tehnologij. Financiranje je resna težava, zato bi morali posamezne države članice prepričati, naj podprejo mala in srednja podjetja na tem področju. Brez te podpore ta podjetja ne bodo kos čedalje večji konkurenci v svetovnem gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 

  Jacek Olgierd Kurski (ECR).(PL) Gospa predsednica, podprl sem zanimivo in obsežno poročilo o preoblikovanju Evrope za obdobje po krizi. Podprl sem ga v upanju, da bo v poročilu predlagano ukrepanje zmanjšalo čedalje večja nesorazmerja v razvoju različnih držav članic EU in upočasnilo beg možganov, kar se v poročilu imenuje – po mojem mnenju preveč vljudno – intelektualna mobilnost. Zato moramo za zagotovitev trajnostnega razvoja Evrope dodeliti več sredstev razvoju inovacij in raziskovalnim projektom v novih državah članicah EU.

Vlade moramo spodbuditi, naj povečajo proračunska sredstva, ki se vsako leto dodelijo raziskavam, in določijo minimalni delež svojega proračuna, ki ga je treba porabiti za raziskovalne in razvojne projekte. Vendar se zaradi zneska za raziskave in razvoj nikakor ne smejo zmanjšati prihodnji proračunski načrti za sedanje prednostne naloge Evropske unije, kot sta skupna kmetijska politika ali kohezijska politika, saj te dobro izpolnjujejo svojo vlogo.

 
  
MPphoto
 

  Lena Ek (ALDE).(SV) Gospa predsednica, kljub temu, da so inovacije tako zelo pomembne za gospodarski in družbeni razvoj v Evropi, EU do zdaj ni imela nobenih skupnih predpisov o inovacijah. Zato je izjemno pomembno, da sta ta predlog predložila Komisija in komisarka Geoghegan-Quinn.

Ko zdaj določamo pravila, ki naj bi veljala, si moramo v tem dokumentu in v Uniji inovacij zelo prizadevati za poenostavitev in odpravo vsakršne nepotrebne birokracije. Poenostavitev pravil je zelo pomembna, saj vsi raziskovalci, vse industrije in vsa mala podjetja to omenjajo kot največjo oviro za uporabo sredstev EU in osredotočeno skupno prizadevanje za izboljšanje razmer za inovacije v Evropi.

Zagotoviti moramo tudi veliko bolj učinkovito upravljanje. Osredotočiti se moramo na resnično velike projekte, ne pa da denar razpršimo po številnih različnih področjih, kakor to počnemo v vseh drugih okvirih. Za konec, Unija inovacij je lahko resnično dobro orodje pri naših prizadevanjih za rešitev podnebnih vprašanj. Hvala.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0296/2011

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo (S&D).(FI) Gospa predsednica, vsakodnevno življenje delavca v gospodinjstvu je pogosto negotovo, podcenjeno in neuradno. Ti delavci so deležni neenakega, nepravičnega in slabega obravnavanja.

V Evropi so delavci v gospodinjstvu večinoma delavci migranti in veliko število teh delavcev je v državo prišlo na nezakonit način. Ti delavci niso zabeleženi v nobenem registru, so v nevarnosti, da jih bodo izkoriščali, in so prepuščeni na milost in nemilost svojim delodajalcem. Konvencija Mednarodne organizacije dela o delavcih v gospodinjstvu in skupna pravila, ki naj bi se uporabljala, so glavno sredstvo za zagotavljanje spoštovanja, nadzora in razvijanja človekovih pravic delavcev v gospodinjstvu ter njihovih pravic iz delovnega razmerja in socialnih pravic.

Naivno bi bilo reči, da v Evropi ni nezakonitih delavcev v gospodinjstvu. To je nekakšno sodobno suženjstvo. Ti delavci, med katerimi so večinoma ženske, so najbolj ranljivi. Ne upajo se pritožiti zaradi slabega ravnanja, nasilja ali spolnih zlorab. Ne izkoriščajo se samo tisti, ki prihajajo iz držav zunaj EU; izkoriščamo tudi svoje državljane. Izboljšanje položaja delavcev v gospodinjstvu bi moralo biti prednostna naloga strategije Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospa predsednica, predstavil bom svoje mnenje o zaposlovanju v gospodinjstvu. Prvič, strinjam se s tistimi, ki pravijo, da so zaposleni v tem sektorju – in povečini so to seveda ženske – upravičeni do poštenega plačila in poštenih socialnih storitev. Zelo se strinjam tudi s tistimi, ki pravijo, da se zlasti v tem sektorju zgodi veliko nezaslišanih stvari in veliko krivic.

Vendar pozivam k temu, da se pri izvajanju upravičenih zahtev upošteva birokracija. V Nemčiji je na primer tako, da moram kot nekdo, ki ga zajema ta zakonodaja, pri zaposlitvi osebja v gospodinjstvu prositi za pomoč davčnega svetovalca preprosto zato, ker je toliko birokracije in ker so zakonske določbe tako zapletene. Za to so potrebni živci, čas in denar. Tisti, ki se izognejo birokraciji, svoje osebje večinoma plačujejo v gotovini in s tem prispevajo – včasih nenamerno – k nezakonitemu zaposlovanju. Zato pozivam k upoštevanju obsega s tem povezane birokracije.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0295/2011

 
  
MPphoto
 

  Peter Jahr (PPE).(DE) Gospa predsednica, kot kvalificiran agronom bi rad dodal še nekaj pripomb o teh vprašanjih. Prvič, res je, naš cilj mora biti zmanjšanje uporabe antibiotikov predvsem v živinoreji. Temelj našega ukrepanja v zvezi s tem mora biti „kar se da malo“. Drugič, potrebujemo analizo statusa quo, povedano drugače, analizo podatkov, ki predstavljajo dejansko dogajanje na terenu v državah članicah Evropske unije. Seveda morajo pri takšni analizi sodelovati vse države članice. Tretjič, potrebujemo nadaljnje znanstvene študije, da bomo lahko analizirali nevarnosti in jih tudi učinkovito preprečili. Četrtič, ne potrebujemo ideoloških strahov. Ideologija ne more nadomestiti znanosti.

 
  
  

Poročilo: Marietje Schaake (A7-0112/2011)

 
  
MPphoto
 

  Mitro Repo (S&D).(FI) Gospa predsednica, to poročilo si zasluži našo podporo. Evropa je upravičeno veljala za gospodarskega velikana; lahko bi bila tudi kulturni velikan.

EU je v vsej svoji kulturni raznolikosti skladna, a pisana skupnost vrednot. V mednarodni politiki je kultura izjemno pomembna. Kultura je človekova pravica in vsi ljudje in narodi imajo pravico do nje. Kultura je povezana tudi s človekovo blaginjo in na splošno preživetjem.

Kulturna politika prav tako omogoča, da se EU poveže z drugimi državami, s katerimi nimamo dogovora o drugih oblikah partnerstva. Izjemno pomembna je tudi podpora kulturni razsežnosti v državah Severne Afrike, ki zdaj vzpostavljajo novo, bolj demokratično družbo. V dvostranskih razvojnih in trgovinskih sporazumih bi poleg elementov družbene odgovornosti morali vedno zahtevati tudi kulturne elemente. Obstajati bi morali tudi strokovnjaki za kulturo, povezani z Evropsko službo za zunanje delovanje, tako da bi se kultura lahko bolj dosledno in sistematično vključila v zunanjo politiko EU.

 
  
MPphoto
 

  Adam Bielan (ECR).(PL) Gospa predsednica, kulturna dediščina evropskih držav je dragocena sama po sebi. Države članice so si kljub številnim medsebojnim kulturnim razlikam že ustvarile dobro ime v svetu, ime, ki privlači državljane drugih držav, ki bi radi črpali iz teh kulturnih virov. Politični in gospodarski položaj Evropske unije je mogoče okrepiti s promocijo identitete in kulturne vrednosti Unije.

Pomembno vlogo na področju kulture imajo nove tehnologije, ki ljudem omogočajo tudi uveljavljanje temeljnih človekovih pravic. Dejavnost državljanov in dostop do informacij se prek interneta ohranjata zlasti v državah, ki so v primežu cenzure. Unija mora zato podpreti internetno svobodo po svetu ter znatno prispevati k razvoju kulture in ozaveščenosti ljudi v zaprtih družbah. Poleg tega mlada generacija potrebuje dosledno strategijo o mobilnosti za povečanje razvoja na področju znanosti in kulture. Podpiram ukrepe za kulturno diplomacijo, k čemur lahko prispeva tudi delo parlamentarnih delegacij. Zato sem podprl poročilo.

 
  
MPphoto
 

  Zbigniew Ziobro (ECR).(PL) Gospa predsednica, izjave in pripombe v poročilu so izjemno dragocene in ustrezne. Pri tem bi rad predvsem omenil izjave, ki poudarjajo, da mora Evropska unija ukrepati po svetu v korist spoštovanja svobode izražanja, svobode tiska ter prostega dostopa do avdiovizualnih medijev. Zelo primeren je tudi poziv Evropski komisiji, naj po vsem svetu spodbuja internetno svobodo zaradi ogrožanja te svobode, o čemer čedalje pogosteje beremo in poslušamo.

Čeprav z zadovoljstvom opažam, da pozivamo k vrednotam, ki jih Evropejci štejemo za temeljne, priznam tudi, da sem to poročilo podprl z določeno mero žalosti. Vem, da včasih pozivamo k spoštovanju teh temeljnih vrednot drugod po svetu, pozabimo pa, da se te vrednote kršijo tudi v nekaterih državah članicah Evropske unije. Primer tega so dogodki na Poljskem v zvezi z novinarji, ki so kritični do vlade. Množično jih odstranjujejo iz javnih medijev, predstavniki vlade pa poskušajo ukiniti neodvisni, zasebni dnevni časopis Rzeczpospolita, ki je drugi največji kakovostni dnevnik na Poljskem in ki je mimogrede kritičen do stališča vlade. Čeprav obravnavamo zadeve iz poročila, bi bilo treba nasprotovati tudi temu.

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, zelo pomembno je, da se v razpravo o zunanji politiki vključi tudi kulturna razsežnost.

Menim, da smo do tega sklepa prišli zato, ker smo ob sedanjih pretresih na Bližnjem vzhodu spoznali, da smo več desetletij popolnoma zanemarjali kulturno razsežnost: na primer v odnosih Evropske unije s Sirijo. V Siriji od leta 1963 velja zakon o izrednih razmerah, ki omogoča usmrtitev ljudi brez sojenja, vendar je malo evropskih delegacij, na primer delegacija EU, opozorilo na to vprašanje. Trgovina in finance so imele prednost pred človekovimi pravicami.

Kot je pravkar povedal gospod Repo, so tudi človekove pravice pomemben del kulturne razsežnosti, ko gre za Evropsko unijo. Tega ne smemo pozabiti. Človekove pravice, demokracija, to trdno jedro: to je tisto, kar moramo odločneje spodbujati v evropski zunanji politiki, ne pa da zadeve obravnavamo samo z gospodarskega vidika.

 
  
MPphoto
 

  Jacek Olgierd Kurski (ECR).(PL) Gospa predsednica, podprl sem zanimivo poročilo o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU. Kako naj človek ne bi podprl teh izjav o ukrepanju EU po svetu v korist spoštovanja svobode izražanja, svobode tiska ter prostega dostopa do avdiovizualnih medijev in tako dalje?

Vendar imam vtis, da nas preveč skrbijo razmere zunaj Unije in premalo standardi v Uniji, na primer na Poljskem, saj je namreč na Poljskem sedanja vladajoča koalicija po prevzemu nadzora nad javnimi mediji začela odpuščati veliko število novinarjev in ukinjati njihove oddaje, ki so imele nekaj skupnega – kritiziranje sedanjega položaja. Tako so službe na primer izgubili ljudje, kot so Jacek Sobala, Anita Gargas, Jacek Karnowski in Wojciech Leszczyński. Novinarji, kot so Joanna Lichocka, Tomasz Sakiewicz, Rafał Ziemkiewicz, Jan Pospieszalski, Grzegorz Górny, Tomasz Terlikowski, Bronisław Wildstein in Wojciech Cejrowski, so izgubili svoje oddaje – in to so le nekateri od mnogih primerov. Zatiranje svobode govora na Poljskem je sramota za celotno Evropsko unijo.

 
  
  

Poročilo: Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (A7-0143/2011)

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, prvič, v zvezi s poročilom gospe Sanchez-Schmid želim povedati, da je izjemno pomembno, da v Evropski uniji priznamo vpliv, ki ga imata ustvarjalna industrija in kultura tudi na gospodarsko rast v Evropski uniji. Ta vpliv je precejšen: ustvarjalne industrije prispevajo 2,6 % BDP Evropske unije in zaposlujejo 3,1 % delavcev EU. Zato bi lahko rekli, da je bila to v zadnjih nekaj letih, celo desetletjih, rastoča industrija in da bo takšna tudi v prihodnosti.

Ko govorimo o kulturni razsežnosti, je pomembno tudi to, da upoštevamo, da ne gre samo za gospodarsko rast. Gre tudi za rast za človeštvo in tega nikoli ne smemo pozabiti, ko govorimo o kulturi. V tem pogledu se vpliv kulture ne bi smel meriti z rastjo BDP; upoštevati moramo tudi dejstvo, da človek ne spodbuja rasti BDP samo s sodelovanjem v nenehnem konkurenčnem boju, temveč tudi s tem, da živi edinstveno življenje človekovih vrednot, in v ta namen moramo ustvariti prave razmere in okoliščine. Kot poslanci Evropske unije ne smemo pozabiti na to, saj nam Unija prepogosto predstavi omejeno podobo same sebe kot nečesa, kar ni dosti več od sistema organov gospodarskega sodelovanja, in tako pozabimo na širšo sliko.

Kar zadeva Sarajevo kot prestolnico kulture v letu 2014, bi rad povedal, da upam, da bo ta projekt sprejet. V Odboru za kulturo in izobraževanje smo se vsi strinjali s to zamislijo in projektom, saj bo leta 2014 minilo sto let od izbruha prve svetovne vojne, ki se je začela z incidentom prav v tem mestu. To simbolizira dogodke, ki so se zgodili v Evropi. Želimo pokazati, da je leto 2014 leto, ki bo zaznamovalo začetek dolgega obdobja miru ali pa bo nadaljevalo dolgo obdobje miru, ki se je že začelo. Vendar bi pri tem razvoju miru in stabilnosti morale odločneje sodelovati tudi baltske države. To bi vsekakor imelo večji pomen za širšo Evropo.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0281/2011

 
  
MPphoto
 

  Hannu Takkula (ALDE).(FI) Gospa predsednica, kar zadeva Sarajevo kot prestolnico kulture v letu 2014, bi rad povedal, da upam, da bo ta projekt sprejet. V Odboru za kulturo in izobraževanje smo se vsi strinjali s to zamislijo in projektom, saj bo leta 2014 minilo sto let od izbruha prve svetovne vojne, ki se je začela z incidentom prav v tem mestu. To nekako simbolizira dogodke, ki so se zgodili v Evropi. Želimo pokazati, da je leto 2014 leto, ki bo zaznamovalo začetek dolgega obdobja miru ali pa bo nadaljevalo dolgo obdobje miru, ki se je že začelo. Vendar bi pri tem razvoju miru in stabilnosti morale odločneje sodelovati tudi baltske države. To bi vsekakor imelo večji pomen za širšo Evropo.

 
  
  

Pisne obrazložitve glasovanja

 
  
  

Poročilo: Milan Zver (A7-0169/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog, saj je namen te pobude do leta 2020 uresničiti glavne cilje strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja osipa v šolah s 15 % na 10 % in povečanja deleža ljudi z visokošolsko izobrazbo z 31 % na 40 %. Pobuda „Mladi in mobilnost“ se osredotoča tudi na spodbujanje mobilnosti pri študiju, vendar je treba zagotoviti tudi to, da je tako pridobljena izobrazba v skladu s potrebami na trgu dela in da jim bo dala spretnosti in znanje, ki jih potrebujejo. Mobilnost je pomembna za spoznavanje drugih kultur, pa tudi za boljše razumevanje lastne kulture. Manj kot tretjina prebivalstva EU ima visokošolsko izobrazbo, kar v primerjavi z ZDA, kjer je 40 % visoko izobraženih, in Japonsko, kjer jih je 50 %, pomeni, da je treba to število povišati, da bi lahko bili bolj konkurenčni v nenehno rastočem svetovnem gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. (IT) V zadnjih letih se Evropska unija čedalje bolj osredotoča na vzpostavljanje na znanju temelječe družbe, ki je sposobna konkurirati vsem drugim gospodarstvom na svetovni ravni. S pobudo Mladi in mobilnost je strategija EU 2020 mladim zagotovila ključno vlogo pri uresničevanju petih glavnih ciljev do leta 2020: zaposlovanje, raziskave in inovacije, podnebje in energetika, izobraževanje ter zmanjšanje revščine. Glede na to, da so sedanje razmere tako nestabilne in da morajo mladi zaradi njih živeti v stalni negotovosti brez spodbudne možnosti za stabilno zaposlitev v prihodnosti in mesto v družbi, so ti cilji ambiciozni. Če razpoložljiva orodja ne bodo zagotovila sredstev, ki so potrebna za dobro delovanje, ne bo mogoče utrditi duha evropskega državljanstva in izkoristiti potenciala, ki ga predstavljajo mladi.

Države članice se morajo vzdržati sprejemanja varčevalnih ukrepov, ki vključujejo zmanjšanje sredstev za izobraževalni sistem in zaposlovanje. Namesto tega se morajo posvetiti vzpostavljanju platform, ki vključujejo delodajalce in delavce, univerze, podjetja ter lokalne in regionalne organizacije, da se ponudijo priložnosti v sektorju splošnega izobraževanja in poklicnega usposabljanja ter zagotovita dobra mobilnost in priznavanje kvalifikacij.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. Kriza je še posebej močno prizadela zlasti mlade in povprečna stopnja brezposelnosti med mladimi v državah EU je višja od 20 %, kar je dvakrat več od povprečja pri odraslih, medtem ko v nekaterih državah članicah presega 40 %. Države članice zaradi gospodarske krize krčijo naložbe v izobraževanje in usposabljanje, kar neposredno vpliva na prihodnost mladih in EU. Vlaganje v izobraževanje je brez dvoma bistveno za trajnostno rast in razvoj, financiranja mladinskih in izobraževalnih programov pa tudi v času gospodarske krize ne bi smeli šteti za strošek, ki ga je treba pokriti danes, temveč za naložbo v prihodnost Evrope. Menim, da pobuda Mladi in mobilnost, določena v strategiji Evropa 2020, lahko prispeva h krepitvi obstoječih programov izobraževanja, mobilnosti in zaposlovanja mladih ter spodbujanju držav članic k uresničitvi ciljev strategije EU 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasovala sem za poročilo gospoda Zvera. Zdaj preveč mladim ne uspe v celoti izkoristiti svojega potenciala pri splošnem izobraževanju in poklicnem usposabljanju. Za te težave je potreben usklajen ukrep na ravni EU, tako da bodo mladi bolj pripravljeni na trg dela. Potrebujemo politike, ki bodo zajemale korake, ki jih morajo narediti mladi pri prehodu iz izobraževalnega sistema na zaposlovanje. Po mojem mnenju je nujno, da so mladi in različne mladinske organizacije vključeni v postopek odločanja. To jim bo pomagalo okrepiti občutek pripadnosti in dejavnega prispevanja k mladinski strategiji. Ključni cilj pobude „Mladi in mobilnost“ mora biti povečanje evropske kohezije. EU mora uporabiti svoje finančne instrumente za pomoč mladim z učinkovitejšo uporabo Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pobuda Mladi in mobilnost je del strategije Evropa 2020. Uvaja 28 ukrepov, ki so namenjeni boljšemu prilagajanju sistemov poučevanja in usposabljanja potrebam mladih ter spodbujanju mladih k uporabi pomoči EU za študij ali usposabljanje v drugi državi. Namen te pobude je povečati mobilnost mladih z zagotovitvijo priložnosti za študij v tujini vsem mladim v EU do leta 2020.

To poročilo, ki si je zaslužilo mojo podporo, opozarja na vrsto situacij, ki jim je treba nameniti posebno pozornost. Da ta pobuda ne bi obstajala le kot koncept, je nujno, da se ji države članice zavežejo s finančno podporo in izvajanjem, pomembno pa je tudi, da bodo zanjo namenjena sredstva iz proračuna EU.

Pomembno je, da se odpravijo praktične prepreke in ovire za mobilnost, in vzpostaviti je treba dodatne mehanizme, ki bodo zagotovili, da bodo imeli invalidi enake možnosti kot vsi drugi. Enako pomembna je mobilnost srednješolcev in v državah članicah je treba bolj spodbujati programe, kot je Comenius.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE), v pisni obliki.(FR) Čeprav so podatki o brezposelnosti mladih Evropejcev zelo skrb vzbujajoči – januarja 2011 je stopnja brezposelnosti mladih v EU, mlajših od 25 let, narasla na 20,6 % –, poročilo o glavni pobudi strategije 2020, pobudi „Mladi in mobilnost“, poziva države članice, naj povečajo svoje naložbe v izobraževanje, usposabljanje in mobilnost. Politike v zvezi z mladimi je treba ne glede na to, ali zadevajo zgodnje, nadaljnje ali poklicno izobraževanje in usposabljanje, šteti za naložbo, ne strošek. Poudarjanje človeškega kapitala je bistveno za prihodnost naših evropskih družb. Izpostavljanje sinergij med različnimi akterji, razvijanje neodvisnosti mladih, prizadevanje za zaustavitev zgodnjega opuščanja izobraževanja med mladimi, ponovna potrditev pomena poklicnega usposabljanja in vajeništev, sprejetje zavezujočega evropskega okvira kakovosti za programe usposabljanja – pomembno je, da zdaj takšne dobre zamisli širimo na nacionalni ravni. Zato, namreč, ker bo uspeh strategije 2020 odvisen od pobude in politične volje držav, odgovornih za izvajanje te pobude, saj te politike v veliki meri ostajajo v nacionalni pristojnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Pobuda Mladi in mobilnost je ena od glavnih pobud strategije Evropa 2020 za spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče gospodarske rasti. Ta pobuda opredeljuje ključne dejavnosti za povečanje izobraženosti in usposobljenosti mladih prek mobilnosti in s tem za olajšanje njihovega vstopa na trg dela. Po najnovejših podatkih je 14,4 % mladih Evropejcev, starih od 18 do 24 let, opustilo šolanje pred dokončanjem srednješolskega izobraževanja in manj kot tretjina prebivalstva Evropske unije ima visokošolsko izobrazbo – v primerjavi s približno 40 % v Združenih državah Amerike in 50 % na Japonskem. Bistveno je, da lahko mladi razvijejo spretnosti in sposobnosti, ki jim bodo omogočile vstopiti na trg dela in dejavno prispevati k rasti Unije.

Zato v celoti podpiram in spodbujam pobudo, katere namen je do leta 2020 zmanjšati osip v šolah na 10 % in povečati delež ljudi z višjo stopnjo izobrazbe z 31 % na 40 %. Za konec, menim, da sta visokokakovostno izobraževanje in usposabljanje nujna za zadovoljitev potreb sodobnega trga dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) To poročilo sem podprla zaradi potrebe po spodbujanju okvira za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi. Pobuda Mladi in mobilnost mora biti politična pobuda za spodbujanje programov izobraževanja, mobilnosti in zaposlovanja današnjih mladih ter spodbuda državam članicam za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam vizijo poročevalca glede tega, da je treba vlagati v prihodnost mladih Evropejcev. Mobilnost pri študiju ter izboljšanje možnosti evropskih študentov za prvo zaposlitev spodbujata okrepljeno evropsko identiteto in državljanstvo ter s tem krepita vključevanje mladih v demokratične procese Unije. Vendar podpiram prizadevanja za zagotovitev kakovosti in dostopnosti mobilnosti pri študiju in rada bi poudarila omembo poročevalca, da je pomembno, da se spodbudi več držav članic k podpisu Listine kakovosti za mobilnost, ki jo je predložila Komisija.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Pobuda Mladi in mobilnost je odlična in odločno podpiram skupino s tem, da to pobudo popolnoma podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Chountis (GUE/NGL), v pisni obliki. (EL) Poročilo se nanaša na program „Mladi in mobilnost“, ki mladim in mladinskim organizacijam omogoča, da s finančno pomočjo EU na evropski ravni naredijo več (seminarji, srečanja, potovanja) in dejavno sodelujejo v razpravah o politikah v zvezi z mladimi. Pozitivne točke v poročilu so med drugim pogosto omenjanje pomena dostopa do izobraževanja, nasprotovanje zmanjšanju porabe za izobraževanje in usposabljanje ter poziv k povečanju njunega financiranja, tako da bodo v primeru, da ne bo drugih sprememb, vsi lahko sodelovali v tem programu. Poročilo omogoča sodelovanje tudi mladim iz sosednjih držav in poudarja potrebo po boju proti diskriminaciji na delovnem mestu. Velik pomen se pripisuje pragmatičnemu sistemu pripravništva, ki bo vsem omogočil spodobno plačo in dostop do socialnega zavarovanja, tako da ne bodo nadomestili pravih delovnih mest. A ker je v poročilu nekaj točk, ki so značilne za bolonjsko politiko o izobraževanju, ki ji nasprotujem, saj poročilo namreč omenja potrebo po oblikovanju programov v skladu s „potrebami trga“, kar po mojem mnenju lahko ogrozi naravo programa, sem se vzdržal.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Mladi so trenutno ena od skupin, ki jih je svetovna gospodarska in finančna kriza najbolj prizadela. Dolžnost EU in držav članic je podpreti konkretne, učinkovite ukrepe, ki omogočajo prehod na trg dela prek boljšega izobraževanja, usposabljanja in mobilnosti. Pobuda Mladi in mobilnost je odziv na to željo in ponuja odgovore na izzive, s katerimi se spopadajo mladi, ter mladim pomaga, da so uspešni v gospodarstvu, temelječem na znanju.

Menim, da so kakovost izobraževanja in usposabljanja, ustrezno vključevanje na trg dela ter odločna predanost mobilnosti mladih zaradi nesprejemljivih podatkov o brezposelnosti mladih ključni za izkoriščanje potenciala vseh mladih in uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020.

Poleg tega v tej pobudi kljub temu, da se pobuda osredotoča na zaposlitev kot končni rezultat, niso izpuščena vprašanja, povezana z izobraževanjem, udeležbo mladih, aktivnim državljanstvom, mobilnostjo, učenjem jezikov in celo vrsto spretnosti, ki so danes pomembne za področje neformalnega izobraževanja.

Glasujem za predloženo poročilo in pozivam k obsežnemu financiranju pobude, ki je nujna za trajnostno rast.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni Collino (PPE), v pisni obliki. (IT) Pobuda „Mladi in mobilnost“ je pomembna referenčna točka za mlade evropske državljane. Predvsem v finančnem smislu, saj predstavlja še eno spodbudo za evropske projekte za mobilnost mladih študentov, izboljšuje evropske šole, spodbuja raziskave in razpravo o pomenu združene Evrope ter kaže, kaj ta lahko ponudi. Enako pomemben je prispevek pobude „Mladi in mobilnost“ k razpravi o opredelitvi evropskega kulturnega modela. Tudi sodelovanje različnih inštitutov in učenje na različnih področjih, ki se v različnih državah poučujejo na različen način, kar je odvisno tudi od politične zavesti vladajočih razredov, predstavljata ključni prispevek k opredelitvi evropske identitete. Zagotoviti moramo, da bodo te identitete prek naših mladih resnično evropske, in ne smemo dovoliti, da bi bil edini model izobraževanja naših mladih v prihodnosti ameriški model, čeprav je bil ta model do zdaj seveda pomembna referenčna točka. Evropska unija ima vsa orodja, ki jih potrebuje za to, da svetu ponudi svoje vrednote in zamisli o tem, kako želi in bo želela, da odraščajo njeni otroci.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Za mlade so v veliki meri značilni dinamičnost, velikanska velikodušnost ter velika sposobnost učenja in asimilacije. Evropa s prihodnostjo in Evropa, ki si prizadeva biti čedalje bolj konkurenčna in dinamična, potrebuje ta pomembni kapital. Program „Mladi in mobilnost“, vključen v strategijo Evropa 2020, je zato pomembna zbirka programov za podpiranje najmlajših z ambicioznimi, vendar zelo jasnimi cilji, s katero se strinjam in za katero upam, da bodo pri njej znatno sodelovali ljudje, ki jim je namenjena. Ta pobuda se zavzema za to, da je treba več mladim zagotoviti boljši dostop do trga dela, kar je glede na raven, ki jo dosega brezposelnost mladih v številnih državah članicah, zelo pomemben cilj. Poudaril bi tudi pozornost, ki je namenjena pomenu mobilnosti mladih Evropejcev tako med izobraževanjem kot delovnim življenjem. To izobraževanje v različnih kulturah in na različnih krajih bo zagotovilo popolnejšo in bogatejšo izobraženost ter prispevalo k vzpostavitvi resničnega občutka „evropske odgovornosti“, ki bo pomagal utrditi pojem evropskega državljanstva iz Pogodb. Za to poročilo glasujem zato, da se ti ukrepi podprejo in okrepijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Programi študentske mobilnosti, kot so Erasmus, Erasmus Mundus in Comenius, privabljajo čedalje več kandidatov. Vendar še vedno obstajajo praktične ovire za mobilnost, zlasti za pridobitev vizumov in zdravstvene dokumentacije v različnih jezikih, za prenos štipendij v tujino in za priznavanje kvalifikacij, pridobljenih v drugi državi članici. Leta 2004, ko se je začel izvajati program izmenjave Erasmus Mundus, sem ob pomoči velike večine v tem parlamentu dosegla, da se je Evropska komisija strinjala s sprejetjem potrebnih ukrepov za zagotovitev kakovosti pri tem programu. Izdelana je bila celo „Evropska listina kakovosti za mobilnost“. Toda sedem let pozneje še vedno obstajajo iste ovire. Zato je Evropski parlament želel opomniti na to, kako zelo je potrebno večje vlaganje v izobraževanje in usposabljanje. Evropske programe mobilnosti je nujno treba odpreti za vse mlade ne glede na njihov študij ali socialni položaj, da se jim zagotovi boljši dostop do trga dela. Čas je, da se države članice resnično zavežejo zagotavljanju visokokakovostnega usposabljanja za vse mlade Evropejce.

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. (FR) Ker so mladi prihodnost Evrope in ker bi bilo neodgovorno, če vprašanje mladih ne bi bilo prednostna naloga zdaj, ko stopnja brezposelnosti mladih znaša približno 20 %, sem navdušeno podprla poročilo gospoda Zvera o izboljšanju sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi. Za številne študente, ki se spopadajo s čedalje večjimi zahtevami delodajalcev, je vstop na trg dela pogosto prava preizkušnja. Zato je Evropski parlament zelo toplo pozdravil predloge v poročilu o pobudi „Mladi in mobilnost“: povečanje naložb v visokošolsko izobraževanje, razvoj mednarodnih programov mobilnosti, priznavanje priložnostno pridobljenih sposobnosti, boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja in podpora mladim pri vstopu na trg dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Zavezanost izobraževanju in usposabljanju, da se izboljšajo kvalifikacije mladih Evropejcev, je glavni cilj strategije Evropa 2020 in po mojem mnenju bistven instrument za boj proti brezposelnosti in spodbujanje podjetništva. Zato pozdravljam pobudo Mladi in mobilnost, zlasti njen vidik glede podpiranja in spodbujanja študentske mobilnosti ter glede priznavanja kvalifikacij, pa tudi pomen, ki se pripisuje neformalnemu in priložnostnemu izobraževanju, ki sta pogosto enako pomembna kot formalno učenje ali celo bolj.

Če želi Evropa uspešno uresničiti ambiciozne cilje strategije Evropa 2020, v katerih se še posebno poudarjajo inovacije, raziskave in usposabljanje, bo morala vlagati v bolj kvalificirane mlade in se odločiti za oblike izobraževanja, ki so bolj usmerjene v prihodnje vključevanje na trg dela, ter nameniti posebno pozornost znanju, ki mlade resnično pripravi za prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo obravnava pobudo „Mladi in mobilnost“, ki bo, upajmo, na koncu postala okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja. To je ena od sedmih glavnih pobud strategije Evropa 2020, ki ima med seboj povezane prednostne naloge, namreč pametno, trajnostno in vključujočo rast. Ta pobuda zajema 28 ključnih dejavnosti in konkretnih ukrepov za izboljšanje izobraženosti in usposobljenosti mladih prek mobilnosti in zaposljivosti ter si prizadeva do leta 2020 uresničiti cilje strategije Evropa 2020 glede zmanjšanja osipa v šolah na manj kot 10 %, povečanja deleža visoko izobraženih ljudi z 31 % na 40 % in zmanjšanja brezposelnosti – zlasti brezposelnosti mladih –, ki zdaj znaša približno 21 %. Zato – in ker sem zagovornik programa za usposabljanje mladih „Tvoja prva zaposlitev EURES“ – se ne bi mogel bolj strinjati s predlogi v poročilu in sem glasoval za poročilo, saj se zavedam, da mora EU nadaljevati in okrepiti vse ukrepe za podpiranje naših mladih. Le tako bomo ustvarili Evropo, ki bo močnejša ter bolj utemeljena na solidarnosti in vključevanju.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo zaradi svoje vsebine in obsega neizbežno obravnava pomembna vprašanja, v nekaterih primerih pravilno, v drugih nepravilno ali zelo pomanjkljivo; na nekaterih mestih je poročilo protislovno.

V poročilu, zlasti v uvodnih izjavah, so omenjena pomembna vprašanja, kot so zmanjšanje javnih vlaganj v visoko šolstvo, povišanje šolnin in posledično povečanje socialne vrzeli, vendar to vprašanje ni ustrezno vključeno v besedilo resolucije. Omenjene so tudi težave, ki jih imajo številni mladi pri sodelovanju v programih mobilnosti iz finančnih razlogov, težava visokega osipa v šolah ter težava brezposelnosti in negotovih oblik zaposlitve med mladimi.

Zaradi tega so protislovja v poročilu očitnejša: s podpiranjem ciljev tako imenovane strategije Evropa 2020 se v poročilu zagovarja pot, ki vodi do težav, ugotovljenih v poročilu, namreč do negotovih oblik zaposlitve in brezposelnosti mladih. Po eni strani se v poročilu zagovarja odprava diskriminacije mladih na delovnem mestu. Po drugi strani poročilo omenja strokovno prakso, kar posredno odpira vrata drugačnemu statusu za te delavce, in se moti v zvezi z „zaščito za netipične in negotove oblike zaposlitve“.

Zato smo se vzdržali končnega glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ni dovolj, da se izrazijo zanimiva načela, če se ne upošteva resničnosti. Za razvoj človeka in družb je potrebno kakovostno izobraževanje od najzgodnejšega obdobja življenja naprej. Vendar čedalje bolj primanjkuje sredstev za kakovostno javno šolstvo, študenti pa imajo težave zaradi pomanjkanja štipendij, nezaposlenih družin in opuščajo študij, kot se dogaja na Portugalskem z omejevalnimi politikami, ki se izvajajo.

Resničnost je potem velika odprodaja na teh področjih. Zaradi krize se država umika, kar tudi tukaj ogroža njeno socialno vlogo in povečuje neenakosti pri dostopu do izobraževanja, znanja in kulture. Rezultat sta povečanje števila socialnih neenakosti in njihova poglobitev.

Resničnost v državah članicah, kot je Portugalska, so zaprtje več tisoč šol, povečanje brezposelnosti mladih in zmanjšanje varnosti zaposlitve več tisoč učiteljev, pa tudi kronično pomanjkanje sredstev za državni visokošolski sistem in povečanje stroškov študiranja v tem sistemu. Resničnost je, da se proračuni za kulturo zmanjšujejo na raven uboštva.

Najresnejši vidik vsega tega je, da se bo položaj poslabšal, če se bo izvajal agresivni program za posredovanje, ki so ga pripravili Mednarodni denarni sklad (MDS), Evropska centralna banka (ECB) in Evropska komisija.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Program Mladi in mobilnost je glavna pobuda strategije EU 2020. Cilji programa Mladi in mobilnost so spodbujanje visokega šolstva v Uniji, izboljšanje kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter spodbujanje študentske mobilnosti s povečanjem učinkovitosti obstoječih evropskih programov.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabetta Gardini (PPE), v pisni obliki. (IT) To poročilo dodaja ključni element k evropski politiki, ki si mora prizadevati za zagotovitev orodij mladim Evropejcem, da bodo ti bolj konkurenčni na trgu dela, ki je čedalje bolj globaliziran. Osredotočanje na študentsko mobilnost mora biti prvi korak pri zagotavljanju več zaposlitvenih možnosti za naše mlade. Žal morajo biti podatki o zaposlovanju mladih v veliko državah članicah vzrok za skrb in razmislek. Podpiranje mladih s spodbujanjem dialoga med evropskimi institucijami in mladinskimi organizacijami je dober začetek, vendar tega ne smemo šteti za končni cilj. Morali bi biti sposobni prisluhniti mladim ter jim zagotoviti verodostojnost in zaupanje. Le tako bomo lahko ustvarili Evropo, ki jo bodo nove generacije štele za priložnost in ne za breme.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo gospoda Zvera. Za uspeh glavne pobude strategije EU 2020 „Mladi in mobilnost“ morajo institucije EU oblikovati pragmatično, celovito in obsežno politiko, ki jo podpirajo vse države članice in se osredotoča na povezovanje področij poklicnega izobraževanja, poklicnih kvalifikacij, vseživljenjskega učenja in vajeništva s trgom dela, da se zagotovi, da bodo vse države članice resnično prevzele odgovornost za izobraževalni sistem EU. Pri pobudi Mladi in mobilnost gre za to, da se mladim v Evropi olajša prehod iz sistema izobraževanja in usposabljanja na trg dela. Eden od ciljev te politične pobude je zmanjšanje števila tistih, ki zgodaj opustijo šolanje, in povečanje deleža ljudi z visokošolsko izobrazbo, saj je zgodnje opuščanje šolanja v nasprotju z dinamiko in potrebami trga dela in je na splošno tudi v neposrednem navzkrižju z gospodarsko in socialno zdržnostjo Evrope. Zato bi se morali vsi akterji na trgu dela, med drugim akterji iz poklicnih sektorjev, podjetij, sindikatov, ministrstev in javnih zavodov za zaposlovanje, vključiti v razčlenjen dialog o tem, kako zagotoviti poklicno vključevanje mladih, spodbuditi formalno/priložnostno usposabljanje in na koncu razviti izobraževalni sistem v EU, ki bo našim mladim lahko zagotovil varnost poklicne poti.

 
  
MPphoto
 
 

  Mathieu Grosch (PPE), v pisni obliki. (DE) To poročilo ponovno kaže, kako pomembno je spodbujanje mobilnosti naših mladih na vseh področjih za evropski razvoj. Uskladitev študijskih programov in ustrezno vzajemno priznavanje je treba uresničiti na vseh področjih usposabljanja in izobraževanja, zlasti na področju različnih obrti, kjer je treba še veliko nadoknaditi.

Prav tako bi morali pristojni šolski organi v zadevnih državah bolj preverjati, ali je treba odpraviti dodatne ovire, ki so nastale na ravni uprave ali na ravni poklicnih združenj.

Tudi mobilnost vajencev vodi do boljšega priznavanja številnih poklicev in preprečuje socialni damping, saj je zaradi progresivne lestvice za enako stopnjo usposobljenosti zagotovljeno enako plačilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Ljudska zdrava pamet pravi, da potovanja širijo obzorja. S tega vidika podpiram zamisel, ki se zagovarja v poročilu gospoda Zvera, namreč, da je financiranje izobraževanja in mobilnosti mladih naložba v prihodnost Evrope, ne pa dodatna obremenitev proračuna, in to kljub sedanjim težkim gospodarskim razmeram. Še več, socialno okolje ali finančni položaj ne bi smela omejevati dostopa do možnosti za potovanje v tujino. Podobno tudi invalidnost ne bi smela biti ovira in zato je treba nameniti dodatna finančna sredstva za mlade invalide. Za konec, treba je določiti pravno zavezujoče pravice, da se preprečita priložnostno zaposlovanje in izkoriščanje, ki bi jima lahko bili izpostavljeni mladi pripravniki.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker se v tem dokumentu priznava, da je treba premagati praktične ovire in prepreke za mobilnost ter še bolj spodbujati priznavanje obdobja v tujini in kvalifikacij iz drugih držav EU. Poleg tega se v dokumentu priznava, da se invalidi spopadajo z več ovirami za mobilnost kot drugi, in da bi jim zagotovili enake možnosti, je treba vzpostaviti dodatne mehanizme. Dodatno pomoč bi bilo treba nuditi tudi študentom z družinami (na primer z otroki), da bodo lahko premagali izredne izzive, s katerimi se bodo soočili v okviru mobilnosti na področju izobraževanja. Kakovostna mobilnost je bistvena, da bi uresničili cilje za medkulturno učenje, osebni razvoj in večjezičnost mladih. Pozornost je usmerjena v zaposlitev kot končni rezultat, dejansko pa je zaposlitev povezana z izobraženostjo, pa tudi udeležbo mladih in aktivnim državljanstvom. Zato je treba v okviru obstoječih programov pozornost še naprej usmerjati v aktivno državljanstvo, razvijanje ključnih sposobnosti, neformalno izobraževanje in spodbujanje evropske civilne družbe. Da ta nova strategija ne bi obstajala samo kot koncept, je bistveno, da se ji vse države članice zavežejo s finančno podporo in z izvajanjem na nacionalni ravni, ter da bodo zanjo namenjena sredstva iz proračuna EU. Države članice morajo na to gledati kot na dolgoročno naložbo, ne samo v izobrazbo mladih ljudi, ampak tudi v prihodnji napredek posameznih držav in EU kot celote.

 
  
MPphoto
 
 

  Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. (RO) Moja podpora programu „Mladi in mobilnost“ je samoumevna in načelna. Vseeno smo poskušali predložiti dopolnila k predlogu Komisije, ki smo jih šteli za nujna.

Dejansko smo v poročilu, ki je bilo v Odboru za kulturo in izobraževanje ter na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta sprejeto brez kakršnih koli težav, poudarili pomen tega, da so države članice vključene v postopek izvajanja in da jih nadzira Evropska komisija.

Pozvali smo tudi k temu, da se v novem večletnem finančnem okviru uspešnim programom, kot je vseživljenjsko učenje, nameni več sredstev, in k boljšemu usklajevanju med programi.

Ustrezno pozornost je treba nameniti mladim, ki so v središču tega krovnega programa, in zanje je treba ustvariti delovna mesta in možnosti za potrjevanje, saj so to evropski državljani, od katerih bomo odvisni v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) V Evropi, ki je zazrta v prihodnost, mora biti razmišljanje o mladih prednostna naloga. S tem, da mladim omogočimo najprimernejšo izobraževalno pot, da jim olajšamo učenje tujih jezikov in to, da k svetu dela pristopijo opremljeni z ustreznimi spretnostmi ali da morda vstopijo v novo izobraževalno ali delovno okolje, gradimo prihodnost za vse države Evropske unije z energijo univerzitetnih študentov in mladih delavcev, ki so združeni v istem gospodarskem in kulturnem talilnem loncu. Še nikoli prej nisem tako verjel v eno Evropo – kalilnico zamisli in projektov –, zato sem glasoval za poročilo gospoda Zvera. Z vzpostavljanjem mreže znanja in priložnosti v skladu s strategijo EU 2020 ne samo za mlade, temveč tudi za učitelje in vse, ki delajo na področju izobraževanja in usposabljanja, dovajamo kisik energiji, ki jo moramo sprostiti z mobilnostjo naših mladih, ki se morajo naučiti živeti v Evropi prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Constance Le Grip (PPE) , v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo gospoda Milana Zvera o pobudi Mladi in mobilnost – okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi. Menim, da je pomembno, da se prek tega poročila podprejo različni programi, ki so bili uvedeni na evropski ravni za olajšanje mobilnosti mladih in ki koristijo tako pridobivanju novega znanja in sposobnosti kot razvijanju pravega evropskega državljanstva. Na evropski ravni je pomembno, da po letu 2013 povečamo posojila za evropske programe mobilnosti, kot sta Erasmus in Leonardo da Vinci, in da ti programi postanejo stalni, da se bo vanje lahko vključilo več mladih – ne samo študentov, temveč tudi pripravnikov, mladih strokovnjakov in mladih kmetov. Menim tudi, da je treba izboljšati priznavanje kvalifikacij, pridobljenih prek vseh oblik vajeništva, neformalnega ali priložnostnega, ob upoštevanju sposobnosti, ki jih je mogoče pridobiti na ta način. Za konec, želim poudariti, da je eden od ključnih načinov boja proti brezposelnosti mladih to, da se sistemi izobraževanja in poklicnega usposabljanja nenehno prilagajajo stalno spreminjajočim se potrebam trga dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Elżbieta Katarzyna Łukacijewska (PPE), v pisni obliki.(PL) Vprašanje sistemov izobraževanja in usposabljanja ima zdaj povsem drugačen in nov pomen kot na primer pred desetimi leti ali še prej. Na različnih koncih Evrope se spopadamo z ravnmi izobraženosti, ki niso enake, zato se potreba po izboljšanju položaja na tem področju ne zdi vprašljiva. Pomembno je, da imajo mladi možnost za to, da so dejavni v svetu dela in tudi v civilni družbi v najširšem smislu. Sama odločno sodelujem in podpiram delo, povezano s programom Mladi v akciji in Evropsko prostovoljno službo, ki je eden od petih operativnih ukrepov programa Mladi v akciji. Zato je po mojem mnenju pomembno, da je Evropski parlament sposoben še naprej podpirati podobne ukrepe.

V sedanjem času ne smemo pozabiti na mlade. Zagotoviti jim je treba možnost za razvoj in treba jim je pomagati, da bodo lahko pridobili novo znanje in spretnosti v gospodarstvu, ki postaja čedalje bolj mednarodno. Pobuda Mladi in mobilnost ni samo priložnost za to, da mladi postanejo dejavni in se zaposlijo, temveč je predvsem način, na katerega lahko mladi presežejo lastne omejitve in pomanjkljivosti, ter možnost za razvoj. Zato sem podprla poročilo gospoda Zvera. Hvala.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Mladi in mobilnost je ena izmed sedmih glavnih pobud strategije Evropa 2020, ki jo je izoblikovala Komisija in ki spodbuja pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast. Zajema 28 ključnih dejavnosti in konkretnih ukrepov, ki bi izboljšali izobraženost in usposobljenost mladih prek mobilnosti in jim olajšali prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. To je še posebno pomembno danes, ko je treba mladim, ki so med socialnimi skupinami, ki jih je svetovna finančna kriza najbolj prizadela, hkrati pa so najmanj krivi za njen nastanek, pomagati pri njihovem vstopu na trg dela, da bi se zagotovila njihova prihodnost in spodbudilo gospodarstvo. Mladi bodo v prihodnosti tisti, ki bodo sprejemali odločitve, zato je bistveno, da lahko danes razvijejo sposobnosti, spretnosti in znanje, ki jim bodo v prihodnje omogočali, da dejavno prispevajo k rasti in trajnostni prihodnosti Evropske unije v prihajajočih letih in da dosežejo strateške cilje rasti EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) V okviru strategije Evropa 2020 so znanje in spretnosti mladih bistvenega pomena za uresničevanje ciljev pametne, vključujoče in trajnostne rasti. Kot taki morajo mladi odigrati poglavitno vlogo pri petih krovnih ciljih EU za leto 2020: zaposlovanje, raziskave in inovacije, podnebje in energetika, izobraževanje ter boj proti revščini. Pobuda Mladi in mobilnost si kot vodilna pobuda strategije Evropa 2020 prizadeva z učinkovitejšo uporabo obstoječih evropskih programov povečati privlačnost visokošolskega izobraževanja v Evropi in izboljšati splošno kakovost vseh ravni splošnega in poklicnega izobraževanja ter mobilnosti študentov in zaposlenih. Zato je bistveno, da glasujemo za to pobudo, tako da bodo mladi v prihodnosti bolj kvalificirani in pripravljeni za uresničevanje ciljev strategije Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Pobuda „Mladi in mobilnost“ poudarja mobilnost za izobraževalne namene, vendar je pomembno tudi to, da se zagotovi skladnost poučevanja mladih s potrebami trga dela, in zato je pomembno, da mladi dobijo spretnosti in znanje, ki jih bodo potrebovali.

Mladi so na žalost ena od socialnih skupin, ki jih je svetovna finančna kriza najbolj prizadela, zato bi jim bilo treba pomagati pri vstopu na trg dela, oblikovanju njihove prihodnosti in podpiranju gospodarstva. Izobraževanje in usposabljanje sta ključna dejavnika za večjo blaginjo in večjo socialno kohezijo v Evropi. Študentska mobilnost je vsekakor osrednji element strategije Evropa 2020. Ta mobilnost ponuja številne priložnosti za intelektualno emancipacijo študentov, boj proti zgodnjemu opuščanju šolanja, brezposelnosti in revščini ter razvoj mednarodnega sodelovanja na področju visokega šolstva in tudi poklicnega izobraževanja in usposabljanja.

Poleg tega je študentska mobilnost eden od glavnih izzivov evropskega združevanja. Vendar bi bilo treba to mobilnost uresničiti s finančnimi sredstvi, ki ustrezajo ambicijami, in odpravo praktičnih ovir zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Posledice svetovne gospodarske krize so bile povsod po svetu, pa tudi v EU drastične zlasti za mlade. Brezposelnost mladih v EU je dosegla 21 %. Temu se je pridružilo dejstvo, da je 15 % teh mladih opustilo šolanje in zato nima nobenih kvalifikacij za trg dela. Cilj EU je do leta 2020 zmanjšati to stopnjo na 10 % ter povečati delež ljudi z univerzitetno ali višjo strokovno izobrazbo z 31 % na 40 %. Za uresničitev teh ciljev je potrebno priznavanje splošne in poklicne izobrazbe ter kvalifikacij v vsej EU. Le tako se lahko poveča tudi mobilnost naših mladih, ki naj bi mladim pomagala, da se seznanijo z novimi kulturami in družbami, tako da bodo imeli možnost, da v prihodnjih letih postanejo uspešni tudi zunaj meja svoje domovine. Zaradi tega je treba odpraviti ovire, ki še vedno obstajajo, poenostaviti postopke ter razširiti in podpreti obstoječe programe.

Vzdržal sem se glasovanja, saj menim, da nismo razpravljali o tem, kako zagotoviti vzajemno priznavanje kvalifikacij, pridobljenih prek metod izobraževanja in usposabljanja, ki se po kakovosti razlikujejo med seboj. To velja zlasti za strokovne poklice, za katere v Evropi ni enotnega standarda, po katerem bi se lahko merile kvalifikacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Svetovna gospodarska kriza je imela hude posledice zlasti za mlade, namreč resno povečanje brezposelnosti mladih in osipa v šolah. Mladi se pogosto znajdejo v brezperspektivnem položaju. Glede na to je pomembno, da se poveča mobilnost mladih v EU in se tako po potrebi povečajo njihove možnosti za zaposlitev na drugem trgu dela. Podlaga za to je vzajemno priznavanje kvalifikacij ter splošne in poklicne izobrazbe. Vzdržal sem se glasovanja o tem poročilu, saj v poročilu niso predložene konkretne rešitve glede tega, kako naj poteka vzajemno priznavanje, če seveda na veliko področjih obstajajo metode izobraževanja in usposabljanja, ki se po kakovosti zelo razlikujejo med seboj.

 
  
MPphoto
 
 

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. (LT) Države članice Evropske unije se spopadajo z visoko stopnjo brezposelnosti mladih. V nekaterih državah ta stopnja dosega celo 21 %. To je dvakrat več od povprečne stopnje brezposelnosti odraslih. Glasoval sem za to poročilo, saj to poročilo zagotavlja smernice za izboljšanje izobraženosti mladih in zmanjšanje stopnje brezposelnosti mladih. Strinjam se z določbo v poročilu glede tega, da je zelo pomembno, da se osredotočimo na oblikovanje novih programov, ki omogočajo, da mladi združijo delo in študij. To je ključno za študente, ki se želijo izobraziti, a se morajo finančno podpirati sami. Eden od glavnih ciljev programa je zmanjšanje števila ljudi, ki zgodaj opustijo šolanje, saj to povečuje tveganje za socialno izključenost in brezposelnost v prihodnosti. Povečati moramo podporo za invalide in mlade z otroki, tako da bodo ti lahko sodelovali v programih mobilnosti in izkoristili to priložnost za uskladitev študijskega, poklicnega in zasebnega življenja. Dostop do programov mobilnosti je treba omogočiti tudi mladim z nižjo stopnjo kvalifikacij in dijakom, ne pa zgolj univerzitetnim študentom. Za mlade je bistveno tudi, da si pridobijo več praktičnega znanja in izkušenj s kakovostnim obveznim pripravništvom.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Vodilna pobuda „Mladi in mobilnost“ je ena od sedmih glavnih pobud strategije EU 2020 za pametno, trajnostno in vključujočo rast, ki jo je predložila Evropska komisija. Pobuda se osredotoča na mobilnost študentov, vendar je njena dodana vrednost v dejstvu, da predvideva tudi izobraževanje, ki je v skladu s potrebami trga dela ter zagotavlja potrebne spretnosti in znanje. Vendar je to pobudo treba združiti s poročilom z naslovom „O strategiji EU za mlade“, ki ga je leta 2010 sprejel Evropski parlament in ki poskuša določiti novo, močno evropsko strategijo za naslednjih deset let, tako da bo Evropa na področju problematike mladih lahko razvila enoten politični okvir. Poleg tega so za to, da ta pobuda ne bo ostala zgolj izjava, odgovorne predvsem države članice in škoda je, da se nedavni nacionalni programi reform ne ujemajo s cilji strategije EU 2020, čeprav vsi priznavamo, da je vlaganje v raziskave in izobraževanje dolgoročna naložba z dobrim donosom, ki se bo očitno spremenila v prihodnjo blaginjo evropskih državljanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) To poročilo obravnava vzpostavitev okvira za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi. Ta ukrep je ena od ključnih dejavnosti pobude „Mladi in mobilnost“, ki je del strategije Evropa 2020, ki jo je izoblikovala Komisija in ki spodbuja pametno, trajnostno in vključujočo gospodarsko rast. Namen pobude je s konkretnimi ukrepi spodbujati izobraženost in usposobljenost mladih prek mobilnosti in prek olajšanja njihovega prehoda iz izobraževalnega sistema na trg dela. To je zelo pereče vprašanje, saj je treba mladim kot eni od socialnih skupin, ki jih je svetovna finančna kriza najbolj prizadela, in eni od skupin, ki so najmanj krive za nastanek teh razmer, pomagati pri dostopu do trga dela, da se zagotovi njihova prihodnost in spodbudi gospodarstvo. Dejansko lahko mobilnost deluje kot gonilo za prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Zato menim, da sta zagotavljanje visokokakovostnega izobraževanja in obenem zagotavljanje njegove dostopnosti vsem mladim med najpomembnejšimi vidiki mobilnosti na področju izobraževanja. Zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – Program Mladi in mobilnost je priložnost za to, da se sprosti potencial mladih in se mladim omogoči, da prispevajo k pametni, trajnostni in vključujoči rasti v EU. Pobuda Mladi in mobilnost podpira vseživljenjsko učenje ter pobudo Evropske komisije „nova znanja in spretnosti za nova delovna mesta“. Prizadeva si za izboljšanje visokošolskega izobraževanja v Evropi ter povečanje mobilnosti študentov in zaposlenih prek obstoječih evropskih programov. V skladu z delom strategije EU 2020 morajo imeti „do leta 2020 vsi mladi v Evropi možnost opraviti del izobraževanja v drugih državah članicah“. Sedanja gospodarska kriza je mlade močno prizadela in stopnja brezposelnosti mladih v EU je dvakrat večja od povprečja pri odraslih. To je eden od najzahtevnejših izzivov za Evropo in bistveno je, da se države članice ne odzovejo z zmanjšanjem naložb v izobraževanje. Našim mladim moramo zagotoviti možnosti za učenje ter za nadaljevanje učenja v tujini, če to želijo, saj bo EU, če bomo v izobraževanje vlagali danes, v prihodnosti bolj pripravljena za spopadanje z izzivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) V obdobju, ko so mladi še posebej močno prizadeti zaradi posledic svetovne finančne krize, je treba narediti vse za to, da bodo lahko razvili spretnosti, kvalifikacije in znanje, s katerimi bodo lahko dejavno prispevali k rasti in trajnostni prihodnosti Evropske unije. Pobuda Mladi in mobilnost je ena izmed sedmih glavnih pobud strategije Evropa 2020, ki jo je izoblikovala Komisija in ki spodbuja pametno, trajnostno in vključujočo rast. Zajema 28 ključnih dejavnosti in konkretnih ukrepov, ki bi izboljšali izobraženost in usposobljenost mladih prek mobilnosti in jim olajšali prehod iz izobraževalnega sistema na trg dela. Zato je zelo pomembno, da se ustvarijo razmere za učinkovito izvajanje te pobude in uresničitev ciljev, ki jih obravnava.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Recesija je mlade prizadela z vso močjo: ena od petih mladih oseb je brezposelna in 40 % mladih delavcev je zaposlenih po pogodbah s krajšim delovnim časom. V tem okviru podpiram poročilo gospoda Zvera, v katerem je predložena vrsta priporočil za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja mladih. Čeprav moramo ukrepati in kar se da veliko ljudi spodbuditi k visokošolskemu izobraževanju ter se dejavno boriti proti zgodnjemu opuščanju šolanja – samo 31 % Evropejcev ima univerzitetno izobrazbo, v nasprotju s 40 % v Združenih državah Amerike in 50 % na Japonskem –, moramo zagotoviti tudi zaposljivost diplomantov. To poročilo vsebuje več predlogov za uresničitev tega: izboljšanje komunikacije med podjetji in univerzami, uskladitev univerzitetnih programov in struktur s posebnimi potrebami na trgu dela, vključitev visokokakovostnih strokovnih praks, ki so pošteno plačane in upoštevajo socialne pravice mladih, v študijske programe.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Treba je povečati obseg sredstev za programe, kot so vseživljenjsko učenje (Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius, Grundtvig), Marie Curie, Erasmus Mundus in Mladi v akciji. Odbor predlaga, da se z virtualno mobilnostjo na univerzah oblikujejo omrežja za mednarodno sodelovanje. Programi mobilnosti bi morali biti na voljo študentom v poklicnem izobraževanju, učiteljem in mladinskim delavcem. Pozivamo k priznavanju šolskih, poklicnih in univerzitetnih kvalifikacij v vsej EU. Poudarjamo tudi pomen učenja dveh tujih jezikov od zgodnjega otroštva naprej, med drugim jezikov sosednjih držav. Za konec, pozivamo k zagotovitvi dodatne podpore za mlade invalide, mlade starše in tiste, ki se želijo ponovno vključiti v izobraževanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Za to poročilo sem glasovala, ker poudarja, kako pomembno je multidisciplinarno izobraževanje mladih v zvezi s cilji strategije EU 2020. V tem okviru je treba mlade spodbujati k nadaljevanju študija do univerzitetne ravni. Prezgodnji vstop v svet dela dejansko poveča tveganje za poznejšo brezposelnost in sorazmerno nizek življenjski standard.

Zato bi to lahko imelo visoke gospodarske in socialne stroške ter negativen učinek na trajnostno gospodarsko rast in sposobnost Unije, da v prihodnosti izboljša svojo svetovno konkurenčnost. Iz istih razlogov menim, da je večkulturno, večjezično in praktično izobraževanje bistveno za oblikovanje državljanov prihodnosti, še posebno, če se to uresničuje s programi mobilnosti, kot so Mladi in mobilnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Zdaj preveč mladih prezgodaj opusti šolanje in premalo jih izkoristi visokošolsko izobraževanje. To zmanjšuje obseg kvalifikacij, ki jih bo Evropa potrebovala v prihodnosti. Pobuda Mladi in mobilnost si prizadeva za povečanje možnosti za mobilnost na področju izobraževanja za vse mlade v Evropi do leta 2020 in mladim omogoča bolj gladko napredovanje iz izobraževalnega sistema v svet dela z zagotavljanjem izobraževanja, ki jih bo pripravilo za potrebe trga. Zaradi tega bi morali poskrbeti, da se bodo šole in podjetja bolj zavedali potrebe po oblikovanju omrežij, ki izboljšujejo praktično znanje mladih z vajeništvom. Ta pobuda je osredotočena na mlade, vendar ne smemo pozabiti na mlade invalide, ki jim je treba zagotoviti enake možnosti za študij in delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Podprla sem poročilo o izboljšanju sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi. Zagovarjam podaljšanje delovanja vseh izobraževalnih programov za mlade. Finančna sredstva in politično podporo je treba zagotoviti pobudi Mladi in mobilnost, pa tudi programom, kot so Erasmus, Leonardo da Vinci, Comenius, Grundtvig, Mladi v akciji in Marie Curie. Ti programi so v Uniji dosegli velik uspeh. Vključujejo zelo veliko mladih iz različnih okolij (število poljskih študentov, ki so med letoma 1998 in 2010 odšli v tujino s štipendijo Erasmus, je znašalo 93.807) ter prispevajo k razvoju potenciala mladih in oblikovanju močne evropske civilne družbe. To so zelo učinkoviti programi, pri katerih je strošek za posameznega udeleženca zelo nizek, sredstva pa se porabijo za zelo veliko ljudi. Za spodbujanje mobilnosti mladih je treba odpraviti praktične ovire.

Približno ena tretjina študentov, udeleženih v programu Erasmus, je imela težave zaradi negotovosti glede izobraževalnega sistema v drugih državah ter pomanjkanja skladnosti in zveznosti študijskih predmetov v domovini in tujini. Treba bi bilo spodbujati priznavanje obdobja v tujini in kvalifikacij iz drugih držav članic EU. Med druge zadeve, ki jih je treba prav tako rešiti, spadajo težave s pridobivanjem vizumov, različnimi jeziki pri zdravstveni dokumentaciji in prenosljivostjo šolnin za mlade, ki gredo v tujino. Invalidi se spopadajo z več ovirami za mobilnost kot drugi. Da bi jim zagotovili enake možnosti, je treba vzpostaviti dodatne mehanizme.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) „Mladi in mobilnost“ je ena od sedmih pobud strategije Evropa 2020. Zajema 28 ključnih dejavnosti za izboljšanje izobraženosti in usposobljenosti mladih prek mobilnosti in njihove vključitve na trg dela.

Kako pomembno je to poročilo v težkih časih za Evropo, dokazuje čedalje večji delež brezposelnih mladih v različnih državah članicah, iz česar lahko sklepamo, da je ta starostna skupina ena od skupin, ki jih je svetovna finančna kriza najbolj prizadela. Glede na to je po mojem mnenju bistveno, da se sprejmejo ukrepi za zmanjšanje osipa v šolah, povečanje števila diplomantov in povečanje privlačnosti izobraževanja in poklicnega usposabljanja. Zavezanosti izobraževanju ne bi smeli šteti za strošek, temveč za naložbo v prihodnost.

Zato je po mojem mnenju pomembno, da se ponovno vlaga v že obstoječe programe mobilnosti in izobraževanja/usposabljanja ter da se na evropski ravni vzpostavijo minimalni pogoji za strokovno prakso, saj te prakse ne bi smeli šteti za zaposlitev, temveč za pridobivanje praktičnih spretnosti.

Za konec bi rad poudaril potrebo po usklajevanju ukrepov z nacionalnimi, regionalnimi in lokalnimi organi v obliki partnerstev, da se zagotovi uspešnost pobude „Mladi in mobilnost“.

 
  
MPphoto
 
 

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. (EL) Glasovala sem za poročilo gospoda Milana Zvera o pobudi Komisije „Mladi in mobilnost“. Njen cilj je zagotoviti sprejetje ukrepov za boj proti težavam tistih, ki zgodaj opustijo šolanje, in spodbude za povečanje števila Evropejcev z visokošolsko izobrazbo. Poudarjen je tudi velik pomen tega, da je izobraževanje v skladu s potrebami trga dela ter da zagotavlja spretnosti in znanje, ki jih potrebujejo mladi v Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Ustvarjanje varne prihodnosti za naše mlade je tema, ki mi je blizu. Žal so obeti za mlade v Litvi danes precej slabi. Stopnja brezposelnosti mladih v Litvi znaša 34 %, kar je skoraj 14 % več od povprečja EU. Po statističnih podatkih EU obstajata le dve državi članici EU, v katerih je stopnja brezposelnosti mladih višja kot v Litvi. Mladi Litovci, ki se jim uspe zaposliti, pa so pogosto prisiljeni sprejeti neugodne pogodbe o zaposlitvi. Bolj si moramo prizadevati za izvajanje treh ključnih prednostnih nalog: prvič, spodbujanje podjetništva; drugič, izboljšanje zaposljivosti mladih s prilagoditvijo izobraževanja potrebam trga dela; in tretjič, omogočanje dejavnejše vloge mladih v družbi. Pobuda Mladi in mobilnost je ena od platform, ki lahko pomagajo spodbujati zaposlovanje mladih. Delo in študij v tujini sta lahko koristna za mlade Litovce in našo državo. Vendar je veliko pomembneje, da svojim mladim zagotovimo evropsko prihodnost v Litvi. To je mogoče zagotoviti z razvijanjem stikov med mladimi ter malimi in srednjimi podjetji (MSP). To bi pri delodajalcih na področju MSP povečalo potrebo po mladih, mlade pa spodbudilo k delu v MSP.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Za to resolucijo sem glasoval, ker je za povečanje konkurenčnosti bistveno, da lahko mladi državljani potujejo in delajo po vsej EU. Cilje EU 2020 je mogoče doseči z vlaganjem v programe, ki mladim zagotavljajo veliko različnih možnosti in spodbujajo mobilnost na trgu dela. S povečanjem obsega sredstev za projekte, ki podpirajo mobilnost mladih, ter povečanjem osredotočenosti na sodelovanje med podjetji in izobraževalnim sistemom bodo mladi Evropejci imeli več možnosti za uspešno poklicno pot. Izjemno pomembno je tudi to, da se s spodbujanjem neformalnega in priložnostnega izobraževanja podprejo mladih, ki niso več vključeni v redno izobraževanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasovanja o tem poročilu sem se vzdržala kljub kritičnemu pogledu poročila na evropske politike za mlade, zlasti politike, ki jih izvajajo države članice.

To poročilo vsebuje številne pozitivne predloge, zlasti glede sodelovanja mladih v postopku priprave evropskih mladinskih politik, okrepitve priložnostnega in neformalnega izobraževanja ter izboljšanja statusa pripravnikov.

Vendar je poročilo, razen izražene zahteve, da se države članice spodbudijo k povečanju naložb na področju izobraževanja ne glede na finančno krizo, v duhu politik, ki so namenjene liberalizaciji visokošolskega izobraževanja in njegovi podreditvi izključno neposrednim interesom trga in zato podjetij.

Nekatere določbe, kot je uvedba evropskega sistema posojil za študente v partnerstvu z EIB, so ob upoštevanju ciljev glede dostopa kar se da velikega števila ljudi do univerze celo skrb vzbujajoče.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. (FR) Z glasovanjem za program „Mladi in mobilnost“ – okvir za izboljšanje sistema splošnega in poklicnega izobraževanja v Evropi – sem želela podpreti ambiciozni akcijski načrt za mlade Evropejce. Lizbonska pogodba je povečala pristojnost EU na področju mladih. V tem pogledu je imel Evropski parlament dolžnost, da ponovno potrdi svojo podporo tej politiki. Dejansko ima evropska identiteta smisel le, če jo podpirajo naši mladi sodržavljani. Evropa mora prevzeti to odgovornost s tem, da predlaga usklajeno strategijo na področjih usposabljanja in zaposlovanja. Pozdravljam ambicijo tega poročila, ki določa znesek naložb v visoko šolstvo v višini 2 % BDP. V času, ko je evropski trg dela prizadet zaradi velike gospodarske krize, mora biti usposabljanje naša prednostna naloga, da bomo mladim lahko ponudili obete za prihodnost in jim olajšali dostop do zaposlitve. Mladim bo koristil tudi razvoj evropskih izmenjav (Erasmus, Leonardo da Vinci), saj ti programi ponujajo pravo dodano vrednost na strokovni in osebni ravni. Učenje novega jezika in odkrivanje druge kulture sta priložnosti, ki bi morali biti dostopni vsem.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Spodbujanje pametne, trajnostne in vključujoče gospodarske rasti neizogibno pomeni najboljše možne priložnosti in možnosti pri izobraževanju in usposabljanju. Mobilnost med študijem, ki jo omogočajo programi EU, kot so Erasmus, Leonardo da Vinci in Comenius, ne spodbuja samo vidikov formalnega izobraževanja, temveč tudi osebni in socialni razvoj. Zato sem glasovala za to poročilo.

 
  
  

Poročilo: Mary Honeyball (A7-0099/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki.(PT) Glasujem za ta predlog, saj se predšolsko izobraževanje in izobraževanje v zgodnjem otroštvu zagotavljata v skladu z različnimi tradicijami po evropski celini, zaradi česar je težko oblikovati splošni evropski sistem za izobraževanje v zgodnjem otroštvu. Lažje je izvajati skupne cilje z namenom, da se dosledno uskladijo prakse.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Otrokovo zgodnje učenje je temelj za njegovo uspešno vseživljenjsko učenje. Otroci so v najzgodnejšem obdobju še posebej vedoželjni, dojemljivi in pripravljeni na učenje in v tem obdobju se oblikujeta govor in sposobnost izražanja. V tem obdobju se postavijo tudi temelji za prihodnjo izobraževalno in poklicno pot otrok ter za razvoj njihovih socialnih sposobnosti. To je kritično obdobje za umski, telesni in kognitivni razvoj, za čustveni in osebni razvoj ter za učenje jezika, v tem obdobju pa se tudi vzpostavi podlaga za vseživljenjsko učenje. Naj poudarim, da lahko zgodnji razvoj zdravega načina življenja, kot so dobre prehranske navade ter primerno in uravnoteženo gibanje, močno vpliva na telesni in duševni razvoj.

Evropska unija ima bogato in raznoliko tradicijo na področju izobraževanja ter nudi zelo različne načine predšolske vzgoje in varstva. Glasovala sem za to poročilo, ki sicer priznava, da bi bilo težko izvajati pristop EU k ustanovam za predšolsko vzgojo, vendar spodbuja razvoj enotnega evropskega okvira, ki naj obsega skupne cilje in vrednote ter vključuje enake pravice in strukture.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. Otrokovo zgodnje učenje je temelj za njegovo uspešno vseživljenjsko učenje, kar je bistveno za uresničitev ciljev Evrope 2020, ki naj bi ustvarili na znanju temelječo družbo, zvišali zaposlenost, zmanjšali šolski osip in zmanjšali revščino. Vendar teh ciljev ni mogoče uresničiti, če vsem otrokom ne bo dano ustrezno življenjsko izhodišče. Države članice morajo povečati naložbe, ki vsem otrokom zagotavljajo dostopno in kakovostno predšolsko vzgojo, ki lahko pomaga zmanjšati šolski osip, boriti se proti prikrajšanosti v vzgoji pri otrocih iz ranljivih socialnih in kulturnih skupin ter zmanjšati socialno neenakost, ki izvira iz tega.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Băsescu (PPE), v pisni obliki.(RO) Glasovala sem za poročilo gospe Honeyball. Evropa ima bogato in raznoliko tradicijo na področju izobraževanja. Zaradi tega je treba razviti evropski okvir, ki naj obsega skupne cilje, pravice in vrednote. Strategija Evropa 2020 mora biti osredotočena na ustvarjanje vključujoče družbe s povečanjem zaposlenosti. Šolski osip in revščino je mogoče zmanjšati le, če se vsem otrokom zagotovi prihodnost, ki utira pot v boljše življenje. Želim vas opomniti na pomen dejavnosti v zgodnjem obdobju, zlasti učenja tujih jezikov. Kulturne dejavnosti so bistven vir bogastva za otroke, saj spodbujajo medkulturni dialog. Nenazadnje, treba je upoštevati različne življenjske razmere v družinah. V zvezi s tem potrebujemo prilagodljive in inovativne programe predšolske vzgoje.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Predšolska vzgoja je temeljna. Popolnoma podpiram cilje, ki so bili določeni pred tem, namreč, da je treba do leta 2010 zagotoviti otroško varstvo za najmanj 90 % otrok od starosti treh let do začetka obveznega šolanja in vsaj za 33 % otrok do starosti treh let.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropa ima bogato in raznoliko tradicijo na področju izobraževanja ter nudi zelo različne načine predšolske vzgoje in varstva. Med državami članicami so precejšnje razlike v kakovosti in nudenju storitev, stopnjah zaposlovanja, pristopu do storitev, upravljanju ustanov itd. Zato enoten pristop na ravni EU, ki bi ustrezal vsem ustanovam za predšolsko vzgojo in varstvo, ni mogoč, poleg tega bi ga bilo tudi težko izvajati. Vendar je več kot priporočljivo, da se razvije skupni okvir, ki naj obsega skupne cilje in vrednote ter vključuje enake pravice in strukture. Obdobje od rojstva do treh let je kritično za umski, telesni in kognitivni razvoj ter za učenje jezika. Poleg tega se v zgodnjem otroštvu postavijo temelji za vseživljenjsko učenje otrok. Revne družine bodo najbrž manj uporabljale storitve ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo kot druge družbene skupine, zlasti na zasebnih trgih. To je zaskrbljujoče, saj podatki kažejo, da imajo prav prikrajšani otroci največ koristi od dostopa do tovrstnih ustanov.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – To je zelo primerno vprašanje in odločno podpiram usmeritev skupine pri osredotočanju na zgodnje učenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Postavljanje trdnih temeljev na področju predšolske vzgoje in varstva, ki dopolnjuje osrednjo vlogo družine, predstavlja ključno podlago za uspeh pri vseživljenjskem učenju, socialnem vključevanju, osebnem razvoju in prihodnji zaposljivosti. Najzgodnejše izkušnje otrok so podlaga za vse nadaljnje učenje in določajo razvoj otrok ter pomagajo odpraviti potencialno prikrajšanost in prenos revščine z generacije na generacijo. Kakovostne strukture vzgoje in varstva lahko s tem, da otrokom zagotovijo sposobnost za uresničitev njihovega potenciala, znatno prispevajo k uresničitvi dveh glavnih ciljev strategije Evropa 2020, namreč, da se zmanjša šolski osip na manj kot 10 % ter da se iz revščine in socialne izključenosti reši najmanj 20 milijonov ljudi.

Zato podpiram razvoj evropske strukture, ki bo obsegala skupne cilje in vrednote, vključevala enake pravice in strukture ter prispevala k vzpostavitvi ustreznih ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo; tem ustanovam je treba zagotoviti učinkovito in pravično financiranje.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Splošno je znano, da so otroci v najzgodnejšem obdobju še posebej vedoželjni, dojemljivi in pripravljeni na učenje ter da se v tem obdobju oblikujejo govor, sposobnost izražanja ter socialne sposobnosti. Ker je otrokovo zgodnje učenje temelj za njegovo uspešno vseživljenjsko učenje, kar je bistven proces za uresničitev ciljev Evrope 2020, menim, da ni mogoče uresničiti strategije Evropa 2020, ki naj bi z zviševanjem zaposlenosti, zmanjševanjem šolskega osipa in odpravljanjem revščine ustvarila vključujočo družbo, če vsem otrokom ne bo dano ustrezno življenjsko izhodišče.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo o zgodnjem učenju, saj zagovarjam stališče, da je starševski dopust bistven element v zgodnjem obdobju otrokovega življenja. Za ustrezen odziv na potrebe otrok je treba zagovarjati boljše pogoje za porodniški, očetovski in starševski dopust, tako da se oba starša umestita v središče vzgoje lastnih otrok.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Kot sem povedal v zvezi s pobudo Mladi in mobilnost, je izobraževanje bistven instrument pri uresničevanju ambicioznih ciljev strategije Evropa 2020. To ne velja samo za srednješolsko in visokošolsko izobraževanje, temveč tudi za prve stvari, ki se jih naučimo že na samem začetku, v zgodnjem otroštvu.

Bistveno je, da imajo evropski otroci dostop do kakovostnega izobraževanja, ki jih na zahteven način pripravi za osnovne sposobnosti, kot so znanje maternega jezika, matematike in enega ali več tujih jezikov. To izobraževanje jim mora omogočiti tudi to, da se naučijo metod dela, ki so potrebne za to, da uspešno opravijo študij in postanejo tako produktivni, kot se od mladih Evropejcev pričakuje.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki.(PT) To poročilo obravnava zgodnje učenje v Evropski uniji. Vsi vemo, da se hiša gradi od temeljev navzgor. Če so temelji slabi, obstaja nevarnost, da stavba morda ne bo trdna in bi se lahko zrušila. To velja tudi za izobraževanje. Izobraževanje s trdnimi, kakovostnimi temelji Evropejcem zagotavlja boljšo prihodnost. Ukrepanje v zgodnjem obdobju je ključno za otrokovo prihodnost, saj izboljšuje zdravje in družinske odnose ter otroku daje možnost, da v prihodnosti dobi boljšo zaposlitev. Zgodnje učenje je zelo pomembno vprašanje, ki mu zakonodajalci niso namenili potrebne pozornosti. Priprava človeških virov je pomembnejša od kakovosti stavb. Treba je izboljšati kakovost strokovnih storitev in kvalifikacije zaposlenih v sektorju. Strinjam se, da je treba opredeliti skupne vrednote in parametre vseh držav članic, zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) To poročilo se osredotoča na ključno vprašanje zgodnjega učenja in njegov pozitivni vpliv na kognitivni, telesni, vedenjski in čustveni razvoj. To so pogoji za zdravo in uravnoteženo duševno in telesno rast otrok.

V preambuli poročila so potrjena nekatera pomembna vprašanja, kot so povezava med revnim in prikrajšanim okoljem in slabim uspehom v šoli ali velike težave, ki jih ima mnogo gospodinjstev pri usklajevanju družinskih obveznosti z neurejenim delovnim časom in nestalnimi službami. Žal ta vprašanja niso omenjena v nadaljevanju: ni predlogov, potrebnih za odpravljanje teh razmer.

Zgodnje učenje bi kot nekaj, kar je bistveno za socialni razvoj in boj proti revščini, moralo temeljiti na zagotavljanju predšolske mreže, ki je javna, brezplačna, visokokakovostna in dostopna vsem. Izobraževanje ne sme biti prepuščeno na milost in nemilost logiki trga. Za zagotavljanje možnosti za boljše življenje in prihodnost je treba vzpostaviti javno mrežo jasli, ki bo zajemala širše geografsko območje in bo bolj odprta za modele poučevanja, ki spodbujajo razvoj otroka in družbe ter se borijo proti socialni segregaciji in diskriminaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Vprašanje zgodnjega učenja je glavna tema tega poročila, ki se osredotoča na pozitivni vpliv zgodnjega učenja na kognitivni, telesni, vedenjski in čustveni razvoj. To so pogoji za zdravo in uravnoteženo duševno in telesno rast otrok.

V preambuli poročila so potrjena nekatera pomembna vprašanja, kot so povezava med revnim in prikrajšanim okoljem in slabim uspehom v šoli ali velike težave, ki jih ima mnogo gospodinjstev pri usklajevanju družinskih obveznosti z neurejenim delovnim časom in nestalnimi službami. Žal ta vprašanja niso omenjena v nadaljevanju: ni predlogov, potrebnih za odpravljanje teh razmer.

Zgodnje učenje bi kot nekaj, kar je bistveno za socialni razvoj in boj proti revščini, moralo temeljiti na zagotavljanju predšolske mreže, ki je javna, brezplačna, visokokakovostna in dostopna vsem. Izobraževanje ne sme biti prepuščeno na milost in nemilost logiki trga. Za zagotavljanje možnosti za boljše življenje in prihodnost je treba vzpostaviti javno mrežo jasli in vrtcev, ki bo zajemala širše geografsko območje in bo bolj odprta za modele poučevanja, ki spodbujajo razvoj otroka in družbe ter se borijo proti socialni segregaciji in diskriminaciji.

 
  
MPphoto
 
 

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. (SK) Predložena poročila in dosedanja razprava obravnavajo kulturo in izobraževanje z različnih vidikov. Menim, da je razvoj ustvarjalnosti že od rojstva naprej zelo pomemben vidik. Poročilo gospe Honeyball poudarja, da je v veliko pogledih najbolje, če se izobraževanje začne v zgodnjem obdobju. V skladu z veljavnimi dokumenti o človekovih pravicah v Evropi so otroci popolnoma in dejavno vključeni državljani z lastnimi pravicami. Imajo velikanski ustvarjalni potencial. Obdobje od rojstva do treh let ima temeljni vpliv na umski, telesni in kognitivni razvoj. V tem zgodnjem obdobju se postavijo tudi temelji za vseživljenjsko učenje, ki imajo pomembno vlogo pri uresničevanju lizbonskih ciljev. Revne družine, pogosto romske, imajo običajno slabši dostop do storitev na področju predšolske vzgoje in varstva. To je še toliko bolj žalostno, ker bi morali imeti otroci iz prikrajšanih družin največ koristi od možnosti uporabe teh storitev.

Zagotoviti moramo, da bosta vzgoja in varstvo dostopna vsem družinam in otrokom ne glede na njihov izvor ali finančne razmere staršev. Zelo sem nenaklonjena zatekanju k pragmatičnim, finančnim argumentom pri vprašanjih človekovih pravic in zadevah, ki bi morale biti samoumevne in kar se da neodvisne od gospodarskih razmer. Vendar je treba povedati, da bo odločitev o tem, da se ne vlaga v to področje, dejansko povečala stroške, ki morda ne bodo takoj opazni.

 
  
MPphoto
 
 

  Bruno Gollnisch (NI), v pisni obliki.(FR) Vsake toliko ta parlament pripravi poročila, katerih naslovi ne dopuščajo nobenega dvoma o tem, da bodo v poročilih neizogibno nesmisli! Eno od teh poročil je poročilo gospe Honeyball. Pustimo ob strani običajne odstavke o usodi priseljencev, obvezni multikulturnosti in spodbujanju vsega manjšinskega. Pravi biser tega poročila je v odstavku 14. Očetje in matere so tako „enakopravni sodelavci v procesu predšolske vzgoje in varstva“. Sem prav prebral „sodelavci“? Mar niso za vzgojo svojih otrok odgovorni predvsem starši? Res pa poročevalka v odstavku 16 poziva k vlaganju v izobraževalne programe za starše. Tako se starši že od začetka štejejo za nesposobne, neodgovorne in nezrele. Ta vtis potrjuje odstavek 27, v katerem se poudarja nevarnost, da bodo naši majhni otroci brez ustreznih storitev v zgodnjem otroštvu zapadli v kriminal in antisocialno vedenje. Vaše zaupanje v človeka je osupljivo in sprašujem se, kako je človeštvo do zdaj lahko preživelo brez vas. Ne, res, našim dragim malčkom boste naredili največjo uslugo, če jih boste pustili pri miru!

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, saj je zgodnje otroštvo (predšolsko obdobje) kritično obdobje za umski, telesni in kognitivni razvoj ter za učenje jezika, v tem obdobju pa se tudi postavijo temelji za vseživljenjsko učenje. Zato se državam članicam priporoča, naj razmislijo o uvedbi enoletnega obveznega vrtca pred vstopom v šolo. Spodbuja se uvajanje in ohranjanje inovativnih pedagoških načinov poučevanja jezikov, zlasti v večjezičnih jaslih in vrtcih v skladu z barcelonskim ciljem iz leta 2002, ki vključuje učenje regionalnih, manjšinskih in sosedskih jezikov. Kljub nestabilnemu gospodarskemu ozračju ne smemo zanemarjati večjega vlaganja v predšolsko vzgojo in varstvo. Menim, da bi države članice ustanovam za predšolsko vzgojo in varstvo morale nameniti ustrezna sredstva. Kakovostna predšolska vzgoja lahko pomaga zmanjšati šolski osip, boriti se proti prikrajšanosti v vzgoji pri otrocih iz prikrajšanih socialnih in kulturnih skupin ter posledično zmanjšati njihovo socialno neenakost, kar močno vpliva na celotno družbo. Tveganju so zlasti izpostavljeni mladi iz ranljivih socialnih skupin. Poskrbeti moramo za prihodnje generacije in kakovost njihove vzgoje.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Čeprav vemo, da je neprimerno in težko oblikovati pristop k varstvu in vzgoji majhnih otrok, je pomembno, da preučimo možno izvajanje potrebnih ukrepov ter ravni, na katerih je treba ukrepati. Z majhnimi otroki mislimo otroke do šestega leta starosti. To je občutljivo obdobje v umskem, telesnem in kognitivnem razvoju otrok ter njihovem razvoju na področju jezika. V teh letih se otroci učijo in seznanjajo z orodji, ki jih bodo kot odrasli uporabljali za izdelavo kognitivnih mehanizmov, ki so drugačni, vendar potrebni za njihovo prihodnje izobraževanje in delo. Zato sem glasoval za to poročilo, saj razpravljamo o varstvu otroštva, pravici tisočih otrok do tega, da hodijo v šolo ali da imajo najboljše možne pogoje za učenje. Ta tema je ključna za prihodnost in razvoj Evropske unije in zato moramo sprejeti ukrepe, ki jih je opisala gospa Honeyball, ki bi ji rad čestital za opravljeno delo.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Zelo pomembno je, da podpremo enotno politiko in pristop držav članic EU v zvezi z zgodnjim učenjem otrok. Dostop do tovrstnega učenja ima pomembne gospodarske, družbene in kulturne koristi. Poleg enotne politike na ravni EU je še posebno pomembno, da se zagotovita dobro lokalno sodelovanje in usklajevanje različnih institucij in ministrstev, ki so vključeni v izobraževalne programe za mlade. Ti programi so zelo pomembni, saj imajo otroci v zgodnjem obdobju posebno sposobnost učenja, ti programi pa lahko določijo celotno izobraževalno in poklicno pot otrok.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Leta 2002 je Evropski svet v Barceloni pozval države članice EU, naj do leta 2010 zagotovijo otroško varstvo najmanj 90 % predšolskih otrok med 3. letom starosti in šoloobvezno starostjo ter za vsaj 33 % otrok, mlajših od 3 let. Ta cilj je pokazal pristop k problematiki ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo v skladu s potrebami trga dela, katerega namen v tistem času je bil povečati število zaposlenih žensk. Čeprav je treba ustrezno upoštevati povezavo med ustanovami za predšolsko vzgojo in varstvo ter enakimi možnostmi za ženske, je jasno, da so ti cilji problematični in zastareli, saj ne upoštevajo številnih temeljnih kakovostnih vidikov čvrste politike predšolske vzgoje. Ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo niso le centri, kamor se „parkira“ otroke, da gredo ženske lahko delat; so skrajno pomembne za dobro počutje otrok in izboljšanje njihovih možnosti za prihodnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Zgodnje otroštvo si zasluži veliko pozornosti in skrben pristop zunanjega okolja. Ves čas se moramo zavedati, da je to edinstveno in neponovljivo obdobje razvoja, ki oblikuje osebnost posameznika. Bolj bi se mu morali posvečati in nikoli ga ne bi smeli podcenjevati ali kakor koli začasno zanemarjati. Odrasli bi morali biti vzorniki in s tem bi morali pomagati otrokom pri pridobivanju raznovrstnega znanja in sposobnosti. To je obdobje razvoja osebnosti, ko je proces učenja, da se tako izrazim, neprisiljen in naraven, okolica pa se zaznava, sprejema in vpija v največji možni meri. Čeprav k razvoju otroka prispeva veliko dejavnikov – na genetski podlagi ali iz zunanjega okolja –, osebnost oblikuje zlasti vpliv staršev in najbližjega kroga ljudi.

Prav tako bi rad omenil in poudaril, da v tem okviru ne smemo pozabiti na ustrezno in vsestransko osredotočeno gibalno dejavnost, ki je namenjena ravno tej starostni skupini in lahko pomaga pri razvoju posameznika ter prispeva k boljšemu zdravju v prihodnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki.(RO) Predšolska vzgoja zelo zaznamuje prihodnji razvoj otrok in njihove možnosti za poznejši uspeh. Naložbe v tem obdobju zmanjšajo stroške, ki nastanejo pozneje v zvezi z zdravstvenimi zadevami, stopnjo kriminalitete in antisocialnim vedenjem. Vendar zagotavljanje predšolske vzgoje v Evropski uniji ni enotno. Težko pa bi bilo izvajati enoten pristop. Menim, da se moramo namesto tega osredotočiti na vzpostavitev skupnega okvira z jasno opredeljenimi cilji in vrednotami. V skladu s ciljem iz leta 2002 morajo države članice EU zagotoviti predšolsko vzgojo 90 % otrok med 3. letom starosti in šoloobvezno starostjo. Glede na povečanje števila žensk na trgu dela je to utemeljeno tudi z gospodarskega vidika. V programe predšolske vzgoje moramo nujno vključiti manjšinsko prebivalstvo, zlasti romsko prebivalstvo, ki je pogosto prikrajšano. Zagotoviti moramo tudi zadostno zmogljivost otroškega varstva, da se izognemo dolgim čakalnim dobam za vpis otrok v tovrstne ustanove. Prav tako ne smemo spregledati kvalifikacij osebja, ki dela z majhnimi otroki in odločilno vpliva na kakovost vzgoje.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Zagotavljanje enako kakovostnega varstva in vzgoje vsem majhnim otrokom ne glede na njihovo starost in socialni položaj je minimum. Poročilo gospe Honeyball si sicer zasluži pohvalo, vendar si ne upa zahtevati tega minimuma. To je obžalovanja vredno. A ker to besedilo nima zakonodajnih posledic, ga lahko sprejmemo kljub resnim pomanjkljivostim.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Obstaja splošno soglasje, da je zgodnje učenje temelj za uspešno vseživljenjsko učenje. Otroci so v najzgodnejšem obdobju še posebej vedoželjni, dojemljivi in pripravljeni na učenje, v tem obdobju pa se oblikujejo pomembne sposobnosti, kot so govor, sposobnost izražanja ter socialne sposobnosti. V tem obdobju se postavijo tudi temelji za otrokovo prihodnjo izobraževalno in poklicno pot. Zato si moramo ustrezno prizadevati za to, da bodo imeli majhni otroci dostop do enakih pogojev za učenje brez kakršne koli diskriminacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Otrokovo zgodnje učenje je temelj za njegovo uspešno vseživljenjsko učenje. To učenje izostruje otrokovo inteligenco, spodbuja njegovo naravno vedoželjnost in razvija njegovo gibalne sposobnosti, nagrajuje fizično delo in je dobro za duševno zdravje. Otroka socializira, razvije njegov materni jezik in ga privadi na zvoke tujega jezika. Vodi ga do osnov branja in računstva.

Vendar se predšolska vzgoja in varstvo v različnih državah Evropske unije izvajata v različnih oblikah, kar je odvisno od opredelitve otroštva v posamezni državi. Predšolski vzgoji in varstvu se na splošno namenja manj pozornosti in naložb kot drugim ravnem izobraževanja. Uporaba storitev vzgoje in varstva bi morala biti omogočena vsem staršem in otrokom ne glede na izvor ali finančni položaj družine. Starši bi morali biti polnopravni partnerji pri teh storitvah.

Ker je predšolsko obdobje najpomembnejše obdobje za čustveni in socialni razvoj otroka, bi tisti, ki delajo s temi otroki, morali imeti potrebne kvalifikacije. Kakor koli že, predvsem je treba upoštevati večje potrebe in interese otroka.

 
  
MPphoto
 
 

  Miroslav Mikolášik (PPE), v pisni obliki. (SK) Zgodnje otroštvo je nedvomno temeljnega pomena za telesni, duševni in socialni razvoj otrok, zato moramo razumeti, da je donosnost naložb v predšolsko izobraževanje zagotovilo za prihodnjo rast. Poleg tega je že veliko študij pokazalo, da na ta način porabljena sredstva zagotovijo znatne gospodarske in socialne prednosti na srednji in dolgi rok.

Najboljši in najnaravnejši način za zagotovitev tovrstne podpore je zaščita družine kot osnovne enote družbe. Starši so prvi in najpomembnejši učitelji svojih otrok in zato pravni okvir ne bi smel vsebovati določb, ki kaznujejo družine zato, ker same skrbijo za svoje otroke, zlasti v zgodnjem obdobju. Čeprav je to v izključni pristojnosti držav članic, je več kot zaželeno, da Unija prek svoje usklajevalne vloge prispeva k izboljšanju položaja v državah članicah. Iz naštetih razlogov podpiram stališče poročevalke.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Predlog resolucije socialistične poslanke Evropskega parlamenta iz Združenega kraljestva, gospe Mary Honeyball, si prizadeva zmanjšati vlogo matere in očeta otroka na vlogo enakovrednih sodelavcev v državnem sistemu vzgoje. V poročilu je dobesedno navedeno (v odstavku 14), da „[Evropski parlament] poudarja, da so matere in očetje enakopravni sodelavci v procesu predšolske vzgoje in varstva; [...]“. To besedilo izraža globoko nezaupanje v družino in splošno priznano pravico staršev do varstva in vzgoje lastnih otrok. To je v popolnem nasprotju z ustavnim zakonom Zvezne republike Nemčije, v katerem je navedeno, da sta varstvo in vzgoja otrok naravna pravica in najpomembnejša dolžnost staršev (člen 6(2)). To poročilo je izraz agende EU, ki je naravnana proti družini, in se poskuša vmešavati v socialne pristojnosti držav članic.

Poleg tega so v predlogu priporočeni uvedba enoletnega obveznega vrtca pred vstopom v šolo ter razvijanje in izboljševanje predšolskih izobraževalnih ustanov. Poročilo s tem potrjuje „barcelonske cilje“ EU, ki tako kot nekoč v Sovjetski zvezi določajo kvote za državni prevzem vzgoje otrok. V središču tega predloga ni dobrobit otroka. Spodkopava se svobodno odločanje staršev v zvezi z vzgojo njihovih otrok. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Franz Obermayr (NI), v pisni obliki. (DE) Prva tri leta otrokovega življenja so ključna za umski razvoj in učenje jezika. Znanje jezika je podlaga za logično razmišljanje in razumevanje kontekstov. Brez določene ravni znanja jezika je nadaljnje učenje komajda možno, saj se pomanjkljivo znanje jezika v nadaljnjem obdobju le stežka odpravi. V poročilu je omenjeno, da se večina priseljenskih otrok v EU izobražuje brez ustreznega znanja jezika. Obenem je v poročilu navedeno, da priseljenske družine (in manjšine, kot so Romi) precej manj uporabljajo ponujene storitve predšolske vzgoje kot druge družine. Ne smemo dopustiti, da se raven naših šol še naprej vztrajno znižuje, ker toliko učencev preprosto ne razume pouka. Ob vstopu v šolo mora vsak otrok – priseljenski ali ne – toliko obvladati nacionalni jezik, da lahko spremlja pouk. V poročilu ni nakazane nobene smiselne rešitve za to težavo. Namesto tega se poročilo nagiba k vseobsegajočemu pokroviteljskemu odnosu do staršev in državnemu prevzemu vzgoje otrok. Zato sem glasoval proti temu poročilu.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. (EL) Raznolikost evropskih tradicij na področju izobraževanja in zato raznolikost predšolske vzgoje sta sprejemljivi in dobrodošli, saj odražata različne evropske kulturne, zgodovinske in socialne vidike države. Vendar obstaja možnost za razvoj evropskega okvira s skupnimi imenovalci za uskladitev, skupnimi cilji in vrednotami ter enakimi pravicami in strukturami. Poleg tega za uresničitev barcelonskega cilja, v skladu s katerim morajo države članice EU zagotoviti otroško varstvo za najmanj 90 % otrok v starosti od treh let do šoloobvezne starosti in za najmanj 33 % otrok v starosti do treh let, potrebujemo dogovor med državami članicami ter, če je mogoče, izmenjavo informacij in najboljših praks, ki naj jih zlasti države članice z visoko razvitimi strukturami na področju predšolske vzgoje posredujejo partnericam, ki imajo manj izkušenj v tem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Otrokom v Evropski uniji sta predšolsko varstvo in vzgoja na voljo na različne načine, pri čemer je opredelitev kakovosti močno odvisna od kulturnih vrednot in opredelitve otroštva v posamezni državi in regiji. Zgodnje učenje je podlaga za uspešno vseživljenjsko učenje, kar je bistveno za uresničitev ciljev strategije Evropa 2020. Zato sem glasovala za poročilo o zgodnjem učenju, ki določa skupne cilje EU pri uresničevanju ciljev Evropskega sveta v Barceloni, namreč, da se do leta 2010 zagotovi otroško varstvo za najmanj 90 % otrok od starosti treh let do začetka obveznega šolanja in za 33 % otrok do starosti treh let. Tako kot poročevalka pozivam k še ambicioznejšim ciljem. To je na otroku temelječ pristop, ki priznava, da je zgodnje otroštvo ključno obdobje za umski, telesni in kognitivni razvoj, za čustveni in osebni razvoj ter za učenje jezika, v tem obdobju pa se tudi oblikuje podlaga za vseživljenjsko učenje.

 
  
MPphoto
 
 

  Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – Dostop do zgodnjega učenja je zelo pomemben za majhne otroke zaradi njihove dojemljivosti in pripravljenosti na učenje, zlasti ker se v zgodnjem obdobju oblikujejo pomembne sposobnosti, kot sta govor in sposobnost za razvoj socialnih spretnosti. Poleg tega obstaja jasna povezava med revnim in prikrajšanim okoljem in slabim uspehom v šoli. Zato bi morali zagotoviti uresničitev ciljev Evropskega sveta v Barceloni, namreč, da se zagotovi otroško varstvo za najmanj 90 % otrok od starosti treh let do začetka obveznega šolanja in vsaj za 33 % otrok do starosti treh let. Odpravljanje pomanjkljive izobrazbe s kakovostnim predšolskim izobraževanjem in ciljno naravno podporo ter s spodbujanjem vključujočega izobraževanja je nujno potrebno za oblikovanje resnično vključujoče družbe.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Zgodnje otroštvo je ključno obdobje za razvoj vrste kognitivnih in socialnih sposobnosti otrok, katerih vplivi bodo opazni vse življenje. Treba je upoštevati na primer sposobnost za večjezičnost. Vendar je ta stopnja učenja zelo slabo preučena in se ji pripisuje majhen pomen v okviru celotnega izobraževanja. To negativno vpliva na primer na tiste, ki odraščajo v manj premožnih družinah, v katerih se kognitivni razvoj otrok pogosto manj spodbuja. Zaradi tega moramo nujno okrepiti predšolsko vzgojo in varstvo. Zato sem glasoval za to resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Zgodnje otroštvo je ključno obdobje za umski, telesni, čustveni in osebni razvoj otrok ter za učenje jezika, to obdobje pa je tudi temelj za vseživljenjsko učenje. Popolnoma podpiram izvajanje skupnega evropskega pristopa za zgodnje učenje – ob upoštevanju raznolikosti pristopov posameznih držav članic – in podpiram poročilo gospe Honeyball, v katerem se priporoča vzpostavitev evropskega okvira za ustanove za predšolsko vzgojo in varstvo, ki poudarja skupne vrednote in cilje. Zaradi odločilne vloge staršev kot „glavnih vzgojiteljev“ poročilo poskuša izboljšati starševski dopust – ki bi moral biti dovolj dolg, da bi starši lahko odigrali svojo vodilno vlogo pri vzgoji svojih otrok v zgodnjem obdobju njihovega življenja – in spodbuja države članice k vlaganju v izobraževalne programe za starše ter zagotavljanju drugih oblik pomoči staršem, ki potrebujejo dodatno pomoč. Seveda so za to potrebne dodatne naložbe vseh 27 držav članic in te države pozivam, naj ustanovam za predšolsko vzgojo in varstvo dodelijo ustrezna sredstva. Po mojem mnenju mora biti vzgoja politična prednostna naloga.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zgodnje učenje v EU ima dolgo in zelo raznoliko tradicijo v različnih državah članicah. Zdi se pomembno, da se opredeli okvir vrednot in skupnih ciljev, ki bi lahko bili določeni kot cilj v vseh državah članicah, medtem ko je izmenjava dobrih praks še naprej ključna za zagotavljanje visokokakovostne storitve, pri čemer so otrokove potrebe in varstvo v središču vseh prizadevanj. Priporočila iz poročila so osredotočena na ravnovesje med vlogo držav članic in Komisijo; potrebo po tem, da predšolska vzgoja postane širša storitev na podlagi dobrih praks iz držav članic, kjer so otroški vrtci in male šole pravica staršev; vključitev vseh otrok ne glede na njihov socialni položaj („pojem javne storitve“); varstvo priseljenskih otrok in njihovo vključitev v predšolsko vzgojo; vključitev umetnosti in vseh orodij za povečanje ustvarjalnosti otrok; usposabljanje vzgojiteljev, da se izboljšajo medkulturno znanje in spretnosti; enakovredno zastopanost spolov pri delu v strukturah za zgodnje učenje; ter ustvarjanje novih in dobro kvalificiranih delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to poročilo, saj menim, da se v Evropski uniji način zagotavljanja predšolske vzgoje med državami članicami še vedno zelo razlikuje. Razviti moramo skupni evropski okvir, ki vključuje cilje in skupne vrednote ter enotne pravice in strukture. Otroke je treba v celoti šteti za prave, dejavne državljane, ki lahko oblikujejo in izrazijo svoje mnenje, ki imajo nekatere pravice ter svoj ustvarjalni potencial. Ponovno, v tem okviru je treba starše šteti za središče vzgoje otrok.

Naravna družina je idealno mesto za odraščanje in razvoj otroka in, ponovno, zagotavljanje ustrezno dolgega obdobja starševskega dopusta lahko pomaga zmanjšati povpraševanje po zmogljivostih otroškega varstva. Zato moramo sprejeti konkretne ukrepe, saj zdaj zelo malo držav članic ponuja obdobja plačanega dopusta, ki so dovolj dolga za zadovoljitev potreb družin.

 
  
MPphoto
 
 

  Nikolaos Salavrakos (EFD), v pisni obliki.(EL) Zgodnje učenje je izjemno pomembno za pravilen razvoj otroka in je ključno za oblikovanje stabilne in gospodarsko dinamične družbe. Vlaganje v zgodnje učenje ima dolgoročne koristi za prihodnost naših otrok. Prizadevanja v tem poročilu za to, da se vprašanje preuči na evropski in nacionalni ravni, so pomembna. Pozdravljam poziv k temu, da se v tem sektorju opravi več evropskih raziskav, da je treba določiti in si izmenjati najboljše prakse na evropski ravni ter da se v ta namen ustrezno uporabijo strukturni skladi in programi.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. (FR) Leta 2002 je Evropski svet v Barceloni določil cilj, da se do leta 2010 zagotovi otroško varstvo za najmanj 90 % otrok od starosti treh let do začetka obveznega šolanja in vsaj za 33 % otrok do starosti treh let. Žal teh številk še zdaleč ne dosegamo. Vendar sta število in kakovost ustanov za otroško varstvo ključna za Evropo. Dejansko so skrb za otroke, njihovo učenje in postopno seznanjanje z okolico od zgodnjega obdobja naprej odločilnega pomena za naslednjo stopnjo njihovega izobraževanja. Poleg tega se njihovim staršem ni treba odreči poklicnim željam zaradi nezadostnih zmogljivosti otroškega varstva. Vseeno nas to poročilo upravičeno opominja na to, da vsaka država drugače pojmuje otroško varstvo in ima drugačne modele otroškega varstva, kar moramo spoštovati. Evropski parlament s tem poročilom dokazuje, da EU otroškega varstva nikakor ne želi žrtvovati v imenu svobodne konkurence storitev in da državam članicam prepušča, da se odločijo za svoj izobraževalni model.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Zgodnje učenje močno vpliva na življenjske priložnosti vsakega posameznika. Za telesno in duševno zdravje je odločilen predvsem zgodnji razvoj zdravega načina življenja, kot so dobre prehranske navade in redno gibanje. Tako kot vse politike, ki delujejo po načelu, da je bolje preprečiti kot zdraviti, je tudi zagotavljanje zgodnjega učenja sorazmerno stroškovno učinkovito. Poročevalki čestitam za izčrpno poročilo, v katerem so poudarjene nekatere ključne točke za nadaljnjo razpravo in ukrepanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Podprla sem poročilo o zgodnjem učenju v EU. Rada bi opozorila predvsem na tri zadeve. Prvič, zgodnje otroštvo je kritično obdobje za umski, telesni in kognitivni razvoj. Zato morajo države članice pri razvijanju celovitih politik in programov za zgodnje otroštvo upoštevati veliko različnih vprašanj, ki vplivajo na razvoj v otroštvu, kot so preseljevanje, enakost spolov in zaposlovanje. Drugič, ustanove na lokalni ravni morajo oblikovati akcijske programe, ki upoštevajo različne življenjske razmere in potrebe na področju predšolske vzgoje in varstva. Te ustanove morajo imeti tudi zadostno avtonomijo, da lahko programe za otroke izvajajo z edinstvenostjo in ustvarjalnostjo. Naslednja zadeva je potreba po izboljšanju ustanov za predšolsko vzgojo in varstvo. Tukaj moramo za začetek oblikovati mehanizme za ocenjevanje izvajanja in zagotavljanje izpolnjevanja standardov kakovosti.

Moja zadnja pripomba zadeva potrebo po splošnem dostopu do ustanov za otroško varstvo. Po podatkih poljskega ministrstva za šolstvo je na Poljskem 8400 javnih in 1600 zasebnih otroških vrtcev ter približno 1,6 milijona otrok, starih od treh do šest let. To pomeni, da je v otroških vrtcih prostora samo za 40 % teh otrok, medtem ko je na Poljskem 352 jasli, ki jih uporabljata samo 2 % otrok, mlajših od treh let. Ta težava je eden od glavnih vzrokov za visoko stopnjo brezposelnosti žensk.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to poročilo, saj je pomembno, da se priznata dragoceni prispevek predšolske vzgoje in njen odločilni pomen za uresničitev strategije EU 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. (EL) Dejstvo je, da obstajajo razlike med izobraževalnimi sistemi v državah članicah EU, zato bodo raziskave in izmenjave najboljših praks, za katere se zavzema to poročilo, po mojem mnenju zagotovile pomembne rezultate v zvezi z izboljšanjem otrokovega zgodnjega učenja v EU. Pravzaprav sem za poročilo gospe Honeyball o zgodnjem učenju v Evropi glasovala zaradi na otroku temelječega pristopa splošnih in ne ciljno usmerjenih storitev, vključitve staršev in boljšega povezovanja storitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za poročilo, v katerem so priporočene javne politike v korist otroškega varstva, ki so korak v pravo smer.

V poročilu se upošteva raznolikost sistemov in tradicij na področju vzgoje in otroškega varstva v EU ter poudarja pristop, ki temelji na potrebah otroka in vplivu, ki ga bo imelo zgodnje učenje na otrokovo šolanje in osebni razvoj.

V poročilu so jasno predstavljena vprašanja v zvezi z otroškim varstvom in enakim dostopom do vzgoje za vse in zlasti za otroke iz priseljenskih družin – ne glede na njihov položaj –, ta vprašanja pa so še posebno poudarjena v okviru boja proti revščini in socialni izključenosti.

V poročilu je prav tako izpostavljeno, da je treba zaposlenim na področju otroškega varstva zagotoviti stabilno zaposlitev, kakovostno usposabljanje in pravično socialno zaščito.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Glasovala sem za to poročilo. Poročevalka je potrebe otroka pravilno umestila v središče tega poročila. Ni presenetljivo, da se sklep poročila glasi, da enotna evropska rešitev ni možna. Vseeno pa potrebujemo „okvir“ na ravni EU, da bomo zgodnje učenje lahko usklajevali z drugimi programi na ravni EU, kot je vseživljenjsko učenje.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0193/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za predlog Skupine naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu, ki meni, da je sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju očitno prispeval k čezmernemu izkoriščanju nekaterih staležev, zlasti hobotnic, ter mavretanskim ribičem zmanjšal možnosti za ribolov, evropski industriji pa zaradi subvencioniranih pristojbin za dostop plovil EU zagotovil konkurenčno prednost, in pozdravljam predlog Evropske komisije glede začetka pogajanj o obnovitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Islamsko republiko Mavretanijo. Pozdravljam tudi predlog Evropske komisije glede uvedbe klavzule o človekovih pravicah v sporazum in pozivam Komisijo, naj začne dialog z Mavretanijo, da bi ji pomagala pri oblikovanju odgovorne ribiške politike, ki bo ustrezala zahtevam za ohranitev in ciljem za spodbujanje gospodarskega razvoja ribolovnih virov. Poleg tega pozivam Komisijo, naj sprejme nujne ukrepe za zmanjšanje prilova evropskih ribiških ladij v mavretanskih vodah.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Protokol k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju z Islamsko republiko Mavretanijo poteče 31. julija 2012. Mavretanski ribiški sektor je izjemno pomemben za mavretansko gospodarstvo, saj predstavlja 10 % BDP in 35–50 % izvoza iz te države. Zato namerava Komisija začeti pogajanja o obnovitvi tega protokola. Pozdravljam obnovitev tega protokola, vendar bi ta protokol moral vključevati številna pomembna vprašanja. Preverjanje je pokazalo, da je večina staležev v Mavretaniji povsem izčrpana ali čezmerno izkoriščena, zato se mora Komisija z Mavretanijo pogovoriti o razvoju dolgoročnih načrtov za upravljanje ribištva, ki bi zajemali vse vire, ki so jih mavretanske oblasti dodelile nacionalnim flotam in flotam tretjih držav, da se zagotovi trajnostno izkoriščanje ribolovnih virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Glasujem za to resolucijo, ker je treba začeti pogajanja o obnovitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo. Ta pogajanja bodo ladjam, ki plujejo pod zastavo EU, omogočila ribolov v mavretanskih vodah na podlagi načela presežka staležev, kot je opisano v Konvenciji ZN o pomorskem pravu. Prav tako je nujno, da Mavretanija ratificira ustrezne mednarodne ribiške instrumente.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) Podpiram resolucijo o obnovitvi protokola k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Mavretanijo, ker sporazum temelji na načelu presežka, kar je združljivo s strategijo EU za trajnostni ribolov. Mavretanija je tudi ena najrevnejših držav na svetu, saj je uvrščena med močno zadolžene revne države. Zato je ta sporazum izjemno pomemben za Mavretanijo, saj Evropska unija plačuje za ta dostop in s tem zagotavlja dodaten prihodek, ki je ločen od finančne pomoči.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki.(PT) Pozdravljam predlog Komisije glede začetka pogajanj o obnovitvi protokola med EU in Islamsko republiko Mavretanijo. Ta država izgublja dodano vrednost, ker nima priložnosti za izkoriščanje svojih ribolovnih virov. Zato je treba preučiti vse gospodarske posledice tega, zlasti na gospodarskem in socialnem področju. Nujno je treba upoštevati, da je ribiški sektor izjemno pomemben za mavretansko gospodarstvo ter da je Mavretanija ena najrevnejših afriških držav, da je finančno odvisna od tuje pomoči in da je politično izjemno nestabilna. Za predlog resolucije, ki ga je danes predložila Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), sem glasovala zaradi vseh navedenih dejavnikov, ki jim je v tem zakonodajnem besedilu treba nameniti posebno pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za ta predlog resolucije o Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju med EU in Mavretanijo, ker je obnovitev sporazuma, ki bi moral vključevati klavzulo o človekovih pravicah, po mojem mnenju pozitivna. Menim, da je treba državi še naprej pomagati pri nadaljnjem oblikovanju odgovorne ribiške politike, ki je v skladu z zahtevami za ohranitev ribolovnih virov.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker bo protokol k sedanjemu sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju v prihodnosti potekel, je namera Komisije, da začne pogajanja o obnovitvi z drugo stranjo, logična. Mavretanija je revna država, ki je zelo odvisna od tega sektorja, zato bi bila ohranitev sporazuma z Evropsko unijo lahko koristna za obe podpisnici. Tako kot poročevalec menim, da je treba zelo natančno oceniti sedanje stanje staležev in različnih vrst rib v mavretanskih vodah.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta skupni predlog resolucije Evropskega parlamenta zadeva obnovitev Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko skupnostjo in Islamsko republiko Mavretanijo, ki poteče 31. julija 2012. Evropska komisija se zaveda pomena obnovitve tega partnerstva in je v okviru mandata, ki ga je dobila od Sveta, začela postopek za obnovitev tega protokola povsem v skladu s členom 218 Pogodbe o delovanju Evropske unije. Sedanji sporazum z Mavretanijo je prispeval h gospodarskemu razvoju Mavretanije, pri čemer je ribiški sektor eden od temeljnih stebrov gospodarstva, saj predstavlja skoraj 10 % bruto domačega proizvoda (BDP), 29 % prispevkov v nacionalni proračun in skoraj 50 % izvoza. Vendar je pomemben tudi za Evropsko unijo in predvsem za njene ribiške flote. Strinjam se s tem predlogom, za katerega sem glasoval, vendar menim, da je treba znanstveno spremljati nadzor ulova, posodobiti sisteme za nadzor plovbe in odstraniti ladijske razbitine. Prav tako bi bilo treba okrepiti nadzor in zaseči nezakonita plovila.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija obravnava številne pomembne zadeve, ki so v skladu z našimi dolgoletnimi vprašanji, kritikami in predlogi glede sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju; zlasti glede precejšnje neuspešnosti teh sporazumov pri ciljih razvojnega sodelovanja.

Pozdravljamo dejstvo, da so bile v ta skupni predlog resolucije vključene številne točke iz naše resolucije. Med najpomembnejšimi vidiki bi poudarili: potrebo po temeljitem ovrednotenju razlogov za nezadostno uresničenje ciljev glede razvojnega sodelovanja in različnih načinov podpore v ribiškem sektorju v Mavretaniji; zavzemanje za podporo čimprejšnji izgradnji ustreznih objektov za iztovarjanje rib na osrednjem in južnem delu mavretanske obale, tudi v pristanišču Nuakšot, tako da bo ribe, ulovljene v mavretanskih vodah, mogoče iztovoriti v nacionalnih pristaniščih, ne pa zunaj države, kot se redno dogaja zdaj; in da je treba pred sklenitvijo sporazumov o ribištvu med EU in tretjimi državami v zadevnih državah opraviti obširno razpravo, v kateri bodo lahko sodelovali javnost, organizacije civilne družbe in nacionalni parlamenti, saj bi s tem spodbujali demokracijo in preglednost.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Imamo številne pomisleke glede sporazumov o partnerstvu v ribiškem sektorju, ki jih zdaj sklepa in izvaja EU. Očitno nezadostna je predvsem njihova raven uresničevanja ciljev razvojnega sodelovanja.

Zagovarjamo načelo iz Konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu, namreč, da mora biti dostop EU vezan na količine, ki jih mavretanska flota ne more uloviti.

Poleg tega resolucija vključuje več pozitivnih vidikov, na primer:

- da je treba pred sklenitvijo sporazumov o ribištvu med EU in tretjimi državami v zadevnih državah opraviti obširno razpravo, v kateri bodo lahko sodelovali javnost, organizacije civilne družbe in nacionalni parlamenti, saj bi s tem spodbujali demokracijo in preglednost;

- da mora biti finančna pomoč mavretanskemu večletnemu programu za ribiški sektor v skladu s potrebami po trajnem razvoju ribištva v Mavretaniji;

- potrebo po temeljitem ovrednotenju razlogov za nezadostno uresničenje ciljev glede razvojnega sodelovanja in različnih načinov podpore v ribiškem sektorju v Mavretaniji.

Zato smo glasovali za resolucijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Ta resolucija je bila sprejeta po predlogu Komisije za začetek pogajanj o obnovitvi Sporazuma o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Mavretanijo. Vse, kar Parlament lahko naredi za to, da se na pogajanjih o sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju sliši njegov glas, je na žalost le to, da glasuje za resolucijo. Zdaj lahko Parlament izrazi svoje mnenje šele po koncu pogajanj, zaradi česar mu ne preostane nič drugega, kot da odobri te sporazume ali zavrne njihovo ratifikacijo, kar pomeni, da ima zelo malo manevrskega prostora. Pogodbe določajo, da se Parlament „v vseh fazah postopka nemudoma in izčrpno obvesti“. Zato je bistveno in upravičeno, da zahtevamo, da se na teh pogajanjih pridružimo Evropski komisiji in Svetu. To ni nova zadeva in člani Odbora za ribištvo v zvezi s tem redno zastavljajo vprašanja Evropski komisiji. Obžalovanja vredno je, da ne moremo zagotoviti, da bi naše mnenje o naših prednostnih nalogah v zvezi z zagotavljanjem evropskih sredstev zadevnim državam postalo zavezujoče kljub temu, da je Parlament pristojen za izvajanje finančnega nadzora.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Za ta dokument sem glasoval zato, ker je Mavretanija ena najrevnejših afriških držav, saj je uvrščena med močno zadolžene revne države ter finančno odvisna od tuje pomoči, zaznamuje pa jo tudi precejšnja politična nestabilnost. Sedanji protokol k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju z Islamsko republiko Mavretanijo poteče 31. julija 2012 in Komisija namerava začeti pogajanja za njegovo obnovitev, zanje pa je od Sveta dobila predpisani mandat. Evropski parlament pozdravlja predlog Komisije glede začetka pogajanj o obnovitvi protokola med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo, a hkrati poudarja, da ga velja ohraniti le, če bo koristil obema stranema ter se ustrezno prilagodil in pravilno izvajal. Evropski parlament pozdravlja tudi predlog Komisije za uvedbo klavzule o človekovih pravicah v ta sporazum.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo in s tem Komisijo pozivam, naj zagotovi, da bodo ribolovne dejavnosti, zajete v sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju, izpolnjevale enaka trajnostna merila, kot jih izpolnjujejo tovrstne dejavnosti v vodah EU. Poleg tega poročilo poziva mavretanske organe in Komisijo, naj zagotovijo, da bodo za vsa plovila (ne glede na to, ali so iz EU, Mavretanije ali tretjih držav), ki izvajajo ribolovne dejavnosti v mavretanskih vodah, spoštovala stroga trajnostna merila.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Sedanji protokol k Sporazumu o partnerstvu v ribiškem sektorju z Mavretanijo poteče 31. julija 2012 in ga je treba obnoviti na pogajanjih, tako da bodo ribiške ladje, ki plujejo pod zastavo EU, lahko še naprej lovile v mavretanskih vodah. Tako je to dobra priložnost za to, da izboljšamo že obstoječi sporazum. Treba je spodbujati izboljšave na področjih infrastrukture in izgradnje ustreznih objektov za iztovarjanje rib na osrednjem in južnem delu mavretanske obale, da bo flota EU lahko delovala učinkovitejše, s čimer se bo olajšal tok naložb in povečal učinek tega sporazuma na lokalno gospodarstvo. Kar zadeva dejanske ulove, jih je treba omejiti na presežke in staleže, ki jih mavretanska flota ne more uloviti, tako da bo mogoče ohraniti okoljsko ravnovesje in da bo dejavnost v prihodnjih letih lahko ostala trajnostna.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Sporazumi o ribištvu s tretjimi državami bi morali zagotoviti pravično ravnovesje med gospodarskimi interesi in spodbujanjem trajnostnega ribištva. Zato je pomembno, da EU s sporazumi o ribištvu, ki jih sklene, zagotovi izvajanje najboljših praks v drugih državah ob popolnem spoštovanju ključnih načel skupne ribiške politike (SRP).

Boj proti nezakonitemu ribolovu, ustvarjanje delovnih mest, zmanjšanje ravni revščine v tretjih državah in oskrba trga EU s kakovostnimi proizvodi za njegove potrošnike so glavni cilji, ki bi morali biti zagotovljeni v okviru tega sporazuma z Mavretanijo.

Prav tako moramo nujno zagotoviti, da Mavretanija od tretjih držav, s katerimi sklene druge sporazume, zahteva spoštovanje istih pravil, kot jih spoštujejo plovila, ki plujejo pod zastavo EU, da se preprečijo konkurenčne neenakosti, ki postavljajo floto EU v slabši položaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropski parlament s tem, prvič, pozdravlja predlog Komisije glede začetka pogajanj o obnovitvi protokola med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo, a hkrati poudarja, da ga velja ohraniti le, če bo koristil obema stranema ter se ustrezno prilagodil in pravilno izvajal; drugič, pozdravlja predlog Komisije za uvedbo klavzule o človekovih pravicah; tretjič, vztraja pri tem, da morajo vsi s pogajanji doseženi dostopi ladij, ki plujejo pod zastavo EU, temeljiti na načelu presežka staležev, kot je opisano v Konvenciji ZN o pomorskem pravu; zlasti poudarja, da je treba natančno oceniti vse staleže, ki bodo predmet pogajanj ali za katere je verjetno, da jih bodo ladje EU prilovile; poudarja, da mora biti dostop EU vezan na vire, ki jih mavretanska flota ne more uloviti; poudarja, da morajo ob potrebi po zmanjšanju ribolovnega napora dejavnosti najprej omejiti flote tretjih držav (iz EU in drugih držav), ki povzročajo več okoljske škode.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Sporazum o partnerstvu v ribiškem sektorju med Evropsko unijo in Islamsko republiko Mavretanijo je treba šteti za strateški sporazum, ki je zelo pomemben za odnose med EU in Afriko. Zato moramo danes vzpostaviti nov protokol, ki bo v skladu z obvezo, ki so jo leta 2002 prevzele evropske države, in bo lahko zagotovil trajnostno ribolovno prakso, ki bo prispevala tudi k razvoju v zadevnih državah. Zdaj je prednostna naloga nadaljevanje pogajanj, ki so že potekala, vendar morajo zdaj temeljiti na novih pogojih in vključevati države, ki so bile do zdaj izključene iz teh pogajanj. Prav tako moramo pregledati nekatere zahteve, ki izvirajo iz pogajanj o prvotnem protokolu, na katerih je Mavretanija na primer poleg že dogovorjenega obdobja biološkega mirovanja pri ribolovu v septembru in oktobru v zadnjem trenutku zahtevala še dodatno obdobje v maju in juniju.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0284/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Za ta predlog sem glasoval zato, ker menim, da bo koristil EU, saj je dobro delujoč trg javnih naročil bistvenega pomena za spodbujanje enotnega trga, inovacij, visoke ravni varstva okolja in podnebja ter socialnega vključevanje po vsej EU. Javna naročila, ki spodbujajo oživitev gospodarstva EU, s tem pa tudi zaposlovanje in blaginjo, so bistvenega pomena. To velja zlasti za potrebo po premostitvi finančne in gospodarske krize ter našo zaščito pred prihodnjimi krizami. Strinjam se, da je trden in premišljen proces za optimalno izboljšanje pravnega okvira za javna naročila bistvenega pomena za blaginjo državljanov, potrošnikov in podjetij v EU ter nacionalne, regionalne in lokalne javne organe, s tem pa tudi za sprejemanje EU kot celote.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Dobro delujoč trg javnih naročil je še posebno pomemben za spodbujanje celovitosti enotnega trga in inovacij, pa tudi za doseganje optimalne vrednosti za javne organe in davkoplačevalce. Ta trg je še posebno pomemben del gospodarstva EU in ima velik potencial, vendar se pravila in načela javnega naročanja med državami članicami razlikujejo in podjetjem, zlasti malim, preprečujejo dostop do čezmejnega javnega naročanja. Podobne omejitve obstajajo tudi na področju dostopa do javnih razpisov tretjih držav. Kljub temu, da je EU odprla svoje trge, imajo naša podjetja veliko težav, če želijo dostopati do trgov javnega sektorja v tretjih državah. Menim, da je treba temu vprašanju nujno nameniti znatno politično pozornost. Komisija bi morala opraviti podrobno analizo težav, povezanih z omejenim dostopom podjetij EU do trgov drugih držav, ter ustrezno ukrepati proti trgovinskim partnerjem, ki imajo koristi od odprtosti trga EU, vendar svojih trgov ne odprejo za podjetja EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Javna naročila predstavljajo pomembne gospodarske priložnosti za podjetja in so zelo pomembna za spodbujanje enotnega trga, inovacij, varstva okolja in podnebja ter socialnega vključevanja. Politika na področju javnega naročanja bi morala zagotoviti kar se da učinkovito porabo javnega denarja in ohraniti odprtost trgov javnih naročil, s čimer bi prispevala k oživitvi gospodarstva EU, ustvarjanju delovnih mest in blaginji. Javna naročila imajo ključno vlogo tudi pri strategiji Evropa 2020 in so eden od instrumentov, ki jih je treba uporabiti za uresničitev predlaganih ciljev.

Ta predlog resolucije poziva Komisijo, naj obravnava vprašanje uravnoteženega dostopa do trgov javnega sektorja in začne izvajati revizijo javnih naročil in koncesij ter tako omogoči sodelovanje Evropskega parlamenta, držav članic ter državljanov in podjetij.

Komisijo prav tako poziva, naj nameni prednost posodobitvi pravil javnega naročanja. Enako pomemben je poziv v predlogu, naj Komisija še naprej ocenjuje težave, povezane z izredno nizkimi ponudbami, in predlaga ustrezne rešitve.

Iz vseh naštetih razlogov bom glasovala za ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za to poročilo, vendar ne zato, da bi se vzpostavile protekcionistične ovire, temveč zato, ker ne moremo več biti v položaju, v katerem pravila igre spoštuje samo Evropska unija. Ne moremo več ignorirati socialnega in gospodarskega dampinga v državah v gospodarskem vzponu, zlasti na Kitajskem, ki z izjemno nizkimi cenami dobijo naročila v državah Unije, ne da bi upoštevale socialne pravice in zakonodajo o državni pomoči, medtem ko trgi teh držav ostajajo nedostopni za evropska podjetja. Ne moremo več biti naivni: od tega je odvisen obstoj naših podjetij in naših delovnih mest. Za konec, zadovoljna sem, da so bili v veliki meri sprejeti predlogi sprememb, ki jih je v zvezi s spoštovanjem delovnih, socialnih in okoljskih standardov držav članic v okviru javnih naročil vložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. To kaže na resnično ozaveščenost ter predstavlja pozitivno in potrebno spremembo. Zdaj mora Komisija v celoti oceniti ta poziv.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Glede na to, da javna naročila predstavljajo več milijonov evrov na leto, njihov gospodarski pomen ni sporen. Prav zaradi tega – kljub dolgi tradiciji zakonodaje EU na področju takšnih naročil – nikoli ne bomo šli predaleč, če bomo zahtevali boljše, učinkovitejše zakone, ki zagotavljajo popolno preglednost postopkov; ki preprečujejo, da bi bila kakršna koli oblika korupcije ali manipulacije ponudb v korist enemu kandidatu; ki določajo največje število in najvišjo vrednost številnih javnih naročil, ki se oddajo brez javnega razpisa ali pogajanj; in ki na notranjem trgu zagotavljajo dejansko konkurenco med podjetji, ki kandidirajo, ne glede na njihovo državo izvora.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog resolucije Evropskega parlamenta obravnava enak dostop do trgov javnega sektorja v EU in tretjih državah ter revizijo pravnega okvira javnih naročil, vključno s koncesijami. Evropska unija je sprejela številne dokumente v zvezi s tem vprašanjem: direktive 2004/18/ES, 2004/17/ES, 93/13/ES in 2007/66/ES, resolucije (resolucijo Evropskega parlamenta z dne 18. maja 2010), poročila (gospod Monti, Nova strategija za enotni trg – v službi evropskega gospodarstva in družbe), sporočilo Evropske komisije K aktu za enotni trg – za visokokonkurenčno socialno tržno gospodarstvo ter zeleno knjigo Evropske komisije o modernizaciji politike EU na področju javnih naročil.

Da bi se premostila sedanja finančna in gospodarska kriza, je popolno delujoč trg javnih naročil bistvenega pomena za oživitev gospodarstva in zagotavljanje pravičnega obravnavanja. Izjavljam, da sem glasoval za to resolucijo, saj menim, da je ta resolucija v skladu z načelom boljše priprave zakonodaje in da daje prednost posodobitvi pravil za javno naročanje in koncesije, kar predstavlja znatno izboljšanje prava EU.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To je še en poskus, da bi se vsilila liberalizacija javnih naročil. Evropska unija tej usmeritvi vztrajno sledi tako doma kot v tretjih državah s sporazumi o prosti trgovini.

Namen je v vseh primerih enak: preprečiti državam, da bi zaščitile svoja podjetja na področju javnih naročil, tako da bi se olajšale zadeve za velika podjetja sil, ki želijo s konkurenco, ki velja za sveto, obvladovati tudi oddajanje javnih naročil.

Ne strinjamo se s tem pristopom. Priznavamo pa, da so na tem področju potrebne pomembne spremembe.

Zato si nekateri vidiki resolucije zaslužijo našo podporo, zlasti kritika pomanjkljive preglednosti „glede sestave in dela notranje svetovalne skupine za javna naročila pri Komisiji in glede vloge in pristojnosti svetovalnega odbora za odpiranje javnih naročil“. Strinjamo se tudi s pozivom Komisiji, „naj poskrbi za uravnoteženo sestavo tega in predvidenega novega svetovalnega odbora za javno-zasebna partnerstva, tako da bodo vključeni tudi sindikati in predstavniki poslovnega sveta, zlasti malih in srednjih podjetij, in da bosta delovala pregledno“.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) S to resolucijo želi večina v Parlamentu pozvati k liberalizaciji javnih naročil pod pretvezo ublažitve in poenostavitve pravil ter zagovarjanja malih in srednjih podjetij (MSP). Čeprav bi bilo to v nekaterih primerih lahko upravičeno, v večini primerov ne gre za to.

Želijo namreč preprečiti, da bi države zaščitile svoja podjetja na področju javnih naročil, samo zato, da bi se olajšale zadeve za velika podjetja sil, ki želijo obvladovati tudi oddajanje javnih naročil. Zato smo glasovali proti.

Vendar pa obstaja še en vidik resolucije, s katerim se strinjamo, namreč kritika pomanjkljive preglednosti glede sestave in dela notranje svetovalne skupine za javna naročila pri Komisiji in glede vloge in pristojnosti svetovalnega odbora za odpiranje javnih naročil. Podpiramo tudi poziv Komisiji, naj poskrbi za uravnoteženo sestavo tega in predvidenega novega svetovalnega odbora za javno-zasebna partnerstva, tako da bodo vključeni tudi sindikati in predstavniki poslovnega sveta, zlasti malih in srednjih podjetij, in da bosta delovala pregledno.

Zdi se tudi, da je treba poudariti pomen okrepitve protikorupcijskih mehanizmov v okviru zavez Evropske unije na področju mednarodnih javnih naročil ter potrebo po usmeritvi prizadevanj v zagotavljanje preglednosti in pravičnosti pri uporabi javnih sredstev. Poleg tega zahtevamo, da se Evropski parlament o tem ustrezno obvešča in da v vsaki fazi ter na koncu postopka dobi vse razpoložljive informacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki.(PL) Kljub odprtosti trga EU za javna naročila je dostop do trgov tretjih držav za javna naročila v veliki meri še vedno omejen. Evropska podjetja v teh razmerah nimajo enakih konkurenčnih možnosti na javnih razpisih v drugih državah sveta. Na primer, leta 2009 so kitajske oblasti sprejele sistem akreditiranja inovativnih lokalnih proizvodov, ki je še bolj omejil dostop mednarodnih podjetij do kitajskega trga. Problematičen pa ni samo kitajski trg, saj protekcionistične politike izvajajo tudi visoko razvita gospodarstva, kot so Združene države Amerike, Japonska in Kanada.

Zato podpiram, da se v resoluciji, ki je bila sprejeta danes in ki sem jo podprla v mnenju Odbora za mednarodno trgovino, ki sem ga pripravila, poziva k uporabi načela vzajemnosti pri dostopu do trgov javnih naročil. Vendar si želim, da bi prihodnji predlog Evropske komisije o načelu vzajemnosti prispeval predvsem k odprtju trgov tretjih držav za javna naročila, ne pa samo omejil dostop podjetij iz tretjih držav do trgov javnih naročil v Evropski uniji, kar bi lahko imelo škodljiv vpliv na konkurenčnost na trgu Unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Za to resolucijo sem glasoval zato, ker je dobro delujoč trg javnih naročil bistvenega pomena za spodbujanje enotnega trga in inovacij. Javna naročila so bistvenega pomena za premostitev finančne in gospodarske krize ter zaščito pred prihodnjimi krizami, saj spodbujajo oživitev gospodarstva EU, s tem pa tudi zaposlovanje in blaginjo. Posebnemu vprašanju zagotavljanja enake obravnave in poštene konkurence na trgih javnih naročil v EU in tretjih državah je nujno treba nameniti večjo politično pozornost, zlasti glede na sedanje težave pri dostopu do trgov javnega sektorja v tretjih državah. Po mojem mnenju mora Komisija nameniti prednost posodobitvi pravil javnega naročanja in obravnavi koncesij za storitve tako, da bo preprečila nadaljnjo drobitev zakonodaje EU o javnih naročilih v skladu z načeli boljše priprave zakonodaje.

 
  
MPphoto
 
 

  Constance Le Grip (PPE) , v pisni obliki. (FR) Zadovoljna sem z današnjim sprejetjem skupne resolucije Evropskega parlamenta o enakem dostopu do trgov javnega sektorja v EU in tretjih državah ter o reviziji pravnega okvira javnih naročil, vključno s koncesijami, resolucije, katere sopodpisnica sem bila. Dobro delovanje trgov javnih naročil je bistveno za spodbujanje enotnega trga. Zato je pomembno, da se pojasni in izboljša pravni okvir, ki ureja oddajo javnih naročil, saj ta naročila spodbujajo oživitev gospodarstva Unije. Glede dostopa podjetij iz tretjih držav do trgov Evropske unije za javna naročila mora Evropska unija ukrepati realistično in pragmatično, predvsem pa brez naivnosti. Ne gre za nasprotovanje odpiranju naših trgov, temveč za popolnoma upravičeno zagovarjanje vzajemnega dostopa na tem področju, ki pa naj se ne zagotovi z zapiranjem naših trgov javnih naročil, temveč s tem, da naši partnerji zunaj Evropske unije na enak način odprejo svoje trge, in po potrebi z razvojem ustreznih mehanizmov, s katerimi bomo lahko uresničili ta cilj vzajemnosti in ravnovesja.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Enak dostop do trgov javnega sektorja v EU in revizija pravnega okvira javnih naročil sta bistvenega pomena za spodbujanje enotnega trga v Uniji in državah članicah, kar bo privedlo do socialnega in gospodarskega povezovanja na ravni EU. Z vidika gospodarske in finančne krize menim, da je strategija, predlagana v tej resoluciji, zlasti točka o doseganju večje skladnosti evropske skupne zunanje trgovinske politike, nujna. Naj poudarim, da je ta zakonodajna revizija zelo pomembna za oživitev in stabilizacijo gospodarstva Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – To resolucijo sem podprl zato, ker menim, da je treba posebnemu vprašanju zagotavljanja enake obravnave in poštene konkurence na trgih javnih naročil v EU in tretjih državah nujno nameniti večjo politično pozornost.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Postavljanje javno-zasebnih partnerstev pod vprašaj, zniževanje standardov s strani javnih organov (vas moram opomniti, da ti organi zagotavljajo splošni interes?), odločitve teh istih javnih organov v prid večje konkurence … To je le nekaj primerov čudovitega „napredka“, ki ga obljublja zelena knjiga Evropske komisije o javnih naročilih. In kot da podpiranje takšnih nesmislov še ni dovolj, je glavna tema tega besedila boj proti protekcionističnim ukrepom. Toliko politik, ki jim nasprotujem. Glasoval bom proti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Pravilno delujoč trg javnih naročil je bistvenega pomena za spodbujanje enotnega trga, inovacij, zaposlovanja, rasti in konkurenčnosti, visokih ravni varstva okolja in podnebja ter socialnih pravic po vsej EU, pa tudi za doseganje optimalne vrednosti za javne organe, državljane in davkoplačevalce. Javna naročila, ki spodbujajo oživitev gospodarstva EU, s tem pa tudi zaposlovanje in blaginjo v EU, so bistvenega pomena za premostitev finančne in gospodarske krize ter zaščito pred prihodnjimi krizami. Zato je trden in premišljen proces za optimalno izboljšanje pravnega okvira za javna naročila bistvenega pomena za blaginjo državljanov, potrošnikov in podjetij v EU ter nacionalne, regionalne in lokalne javne organe.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Pravilno delujoč trg javnih naročil je bistvenega pomena za spodbujanje enotnega trga, inovacij, visoke ravni varstva okolja in podnebja ter socialnega vključevanje po vsej EU, pa tudi za doseganje kar se da visoke vrednosti za javne organe, državljane in davkoplačevalce. Iz naštetih razlogov sem glasovala za to resolucijo Evropskega parlamenta o enakem dostopu do trgov javnega sektorja v EU in tretjih državah ter o reviziji pravnega okvira javnih naročil, vključno s koncesijami. V tem smislu se pridružujem zagovornikom te resolucije, ki pozivajo Komisijo, naj nameni prednost posodobitvi pravil javnega naročanja in obravnava koncesije za storitve tako, da bo preprečila nadaljnjo drobitev zakonodaje EU o javnih naročilih v skladu z načeli boljše priprave zakonodaje.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Javna naročila imajo pomembno vlogo pri spodbujanju enotnega trga, inovacij, rasti, zaposlovanja in konkurenčnosti v EU. A za uresničitev tega je potrebno učinkovito delovanje teh naročil. Kakor je poudarjeno v besedilu te resolucije, ki jo podpiram, je za to pomembno, da vprašanje poenostavitve in pojasnitve pravil za oddajo javnih naročil hitro dobi odgovore. Po mojem mnenju je bistveno tudi to, da se kar se da hitro izboljša dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil, saj MSP predstavljajo 99 % vseh evropskih podjetij in več kot 100 milijonov delovnih mest. Poleg tega pozivam Evropsko komisijo, naj zato, da podpre delovanje teh podjetij, izvaja načelo vzajemnosti in preuči nove načine za izboljšanje dostopa evropskih podjetij do javnih naročil zunaj Unije, da se zagotovijo enaki konkurenčni pogoji evropskim in tujim podjetjem, ki se potegujejo za dodelitev javnih naročil.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Na koncu smo se vzdržali glasovanja, ker je bilo sprejetih več predlogov sprememb skupin EPP in ECR, ki so za nas nesprejemljivi.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Z namenom, da se premosti gospodarska in finančna kriza, javna naročila spodbujajo oživitev evropskega gospodarstva ter podjetij, zaposlovanja in blaginje potrošnikov v Evropi. Zaradi postopne liberalizacije posebnih sektorjev (voda, električna energija in plin) je za zaščito podjetij, ki delujejo na teh področjih, potreben sistem ugotavljanja usposobljenosti, ki bo naročnikom zagotavljal, da bodo na razpis prijavljena podjetja izbrana učinkovito. Podpiram predlog resolucije, saj je nujno, da se v pregledni ureditvi omeji drobitev zakonodaje EU o javnih naročilih in se tako dosežejo kar se da visoke ravni konkurenčnosti in učinkovitosti, kot je določeno v naših ciljih.

 
  
MPphoto
 
 

  Daciana Octavia Sârbu (S&D), v pisni obliki. – Javna naročila zagotavljajo edinstveno priložnost za usmeritev naložb v projekte za skupno korist državljanov, obenem pa tudi za uresničevanje širših ciljev javne politike. Rada bi poudarila pomen javnih naročil pri spodbujanju okoljskih standardov v stavbah in prometu ter potencial, ki ga ima to za povečanje energetske učinkovitosti in zato za zmanjšanje emisij ogljika, stroškov obratovanja in onesnaževanja zraka. Države članice pozivam, naj z javnimi naročili uresničujejo te cilje, ki bodo imeli daljnosežne in dolgoročne socialne, gospodarske in okoljske koristi.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Pravilno delujoč trg javnih naročil je bistvenega pomena za spodbujanje enotnega trga, inovacij in naložb. Javna naročila, ki spodbujajo gospodarstvo EU in prispevajo k ustvarjanju delovnih mest, so bistvenega pomena za premostitev gospodarske in finančne krize. Evropska unija nasprotuje možnosti izvajanja protekcionističnih ukrepov in si prizadeva zagotoviti enak dostop do trgov javnega sektorja v EU in tretjih državah. Tako EU trdno verjame v načelo vzajemnosti, skupnih koristi in sorazmernosti na tem področju.

Zaradi tega zagovarjam večjo skladnost skupne trgovinske politike in prakse držav članic, ki sprejemajo izredno nizke ponudbe podjetij s sedežem v državah, ki niso podpisnice sporazuma o vladnih naročilih, in s tem postavljajo v slabši položaj podjetja iz držav članic EU.

Zato ponavljam poziv tega parlamenta, naj se nameni prednost posodobitvi pravil javnega naročanja tako, da se prepreči njihova drobitev ter da se podjetja spodbudijo k izbiri te možnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Bernadette Vergnaud (S&D), v pisni obliki. (FR) To glasovanje je pomembno, saj mora Komisija sprejeti ukrepe, ki so potrebni za preprečitev nepoštene konkurence in nevzajemnosti dostopa do javnih naročil v zvezi s tretjimi državami. Ne gre za vzpostavljanje protekcionističnih ovir, vendar Unija ne more več biti edina, ki spoštuje pravila. Dejansko ne moremo več ignorirati socialnega in gospodarskega dampinga podjetij v državah v gospodarskem vzponu, ki dobijo naročila v državah Unije, ne da bi upoštevala socialne pravice in zakonodajo o državnih subvencijah, medtem ko so trgi teh držav zaprti za evropska podjetja. Prav tako pa ne smemo pozabiti, da tudi velike industrijske države ne spoštujejo pravil, čeprav so podpisale mednarodne sporazume!

Po letih neukrepanja se zdi, da je Komisija odločena ukrepati, in to je nujno: od tega je odvisen obstoj naših podjetij in delovnih mest. Za konec, pozdravljam sprejetje predlogov sprememb, ki jih je v zvezi s skladnostjo z delovnimi, socialnimi in okoljskimi standardi držav članic v okviru javnih naročil predložila Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu. Zdaj mora Komisija oceniti ta poziv.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0297/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta skupni predlog resolucije. Izpostavil bi ukrepe, ki so po mojem mnenju nujni: izkoristiti je treba vse možnosti in finančne presežke, ki so na voljo v okviru proračuna Skupnosti, da se financirajo izredni ukrepi za to panogo ter se ji tako omogoči, da bo okrevala od težav zaradi višjih cen goriva; Evropski sklad za ribištvo bo moral še nadalje zagotavljati pomoč za izboljšanje selektivnosti ribiške opreme ter za nadomestitev motorjev zaradi varnosti, varstva okolja in/ali varčevanja z gorivom, zlasti za male in priobalne ribiče; Komisijo mora sestaviti srednjeročni in dolgoročni načrt za izboljšanje učinkovitosti porabe goriva v ribiškem in ribogojskem sektorju; in Komisijo se poziva, naj predloži akcijski načrt za obalna območja in otoke, kjer se dejavno ukvarjajo z ribištvom, za izboljšanje učinkovitosti porabe goriva v ribiškem in ribogojskem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Nedavno zvišanje cen nafte je prizadelo ekonomsko preživetje ribiškega sektorja, evropski ribiči pa so se znašli v težkem položaju. Poleg tega imajo proizvajalci zaradi visoke odvisnosti Evropske unije od uvoza iz tretjih držav (60 %) zelo majhen vpliv na raven cen ribiških proizvodov oziroma ga sploh nimajo. Strinjam se, da se poviša omejitev za pomoč de minimis s 30.000 na 60.000 EUR za vsako podjetje za prehodno obdobje treh let, hkrati pa zagotovi, da ne bosta ogroženi okoljska in družbena trajnost ter da se ne bo izkrivljala konkurenca med državami članicami.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Izrazila bi iskreno sočutje z evropskimi ribiči, na plače katerih je neposredno vplivalo zvišanje cen nafte, ki je resno poslabšalo ekonomsko krhkost, povezano z neenakomernim ritmom dela v tem sektorju. Zdi se mi nujno uvesti mehanizme, ki spodbujajo povišanje cene na stopnji proizvodnje in obenem ohranjajo karseda nizke cene za končno potrošnjo. Zato glasujem za predlog resolucije, ki ga je predložila skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) in ki izpostavlja omenjene točke.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Čeprav subvencioniranje industrije fosilnih goriv ni dobra zamisel, ribiči po vsej EU trpijo zaradi gospodarskega upada in v primerjavi z drugimi načini prevoza razen fosilnih goriv nimajo druge prave alternative.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Energija je v ribiškem sektorju pomemben del operativnih stroškov, nedavno zvišanje cen goriva pa je povzročilo poslabšanje razmer v ribiškem sektorju, kar je neposredno vplivalo na proizvodne stroške v tem sektorju. Glede na ta dejstva menim, da mora Evropska unija preučiti potrebna sredstva za nujno opredelitev in sprejetje ustreznih ukrepov za blaženje težkih gospodarskih razmer, v katerih so se znašli številni evropski ribiči, pri čemer je treba upoštevati tudi finančne težave, s katerimi se srečujejo številne države z velikimi ribiškimi flotami.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Komisija mora sprejeti nujne ukrepe za izboljšanje težkih ekonomskih razmer, v katerih so se po zvišanju cen nafte znašli evropski ribiči. Predvsem gre za povišanje omejitev za pomoč de minimis s 30.000 na 60.000 EUR za vsako podjetje za prehodno obdobje treh let. Poleg te odškodnine moramo pripraviti dolgoročnejšo strategijo, da bi ribičem, toda tudi delavcem v drugih sektorjih, kot so kmetje in cestni prevozniki, omogočili zmanjšati njihovo odvisnost od fosilnih goriv. Zato mora Komisija na evropski in tudi nacionalni ravni zagotoviti spodbude za naložbe v nove tehnologije, da bi povečala energetsko učinkovitost pomorskega, kopenskega in letalskega prometa.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o krizi v evropskem ribiškem sektorju zaradi zvišanja cen nafte, saj je to prizadelo ekonomsko preživetje ribiškega sektorja in ima neposreden vpliv na prihodke ribičev. Potrebni so začasni nujni ukrepi, ki bodo evropskim ribičem omogočili premagati težke ekonomske razmere, vendar pa mora Komisija pripraviti tudi srednjeročni in dolgoročni načrt, namenjen izboljšanju učinkovitosti porabe goriva v ribiškem sektorju, vključno z ribogojskim sektorjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Ribištvo je bistvena gospodarska dejavnost za evropske države, zlasti za pomorske države, kakršna je moja. Glede na to bi moral Parlament še posebno paziti na razmere, ki vplivajo na poklicne ribiče.

Zvišanje cen goriva – neizogiben strošek za tiste, ki se ukvarjajo z ribištvom – je močno vplivalo na prihodke ribičev. V času neusmiljene gospodarske in finančne krize, ko je za ohranjanje podjetij in delovnih mest na voljo malo pomoči, pozdravljam predlog kolegov iz skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), vključen v to resolucijo, da se ribiče v EU podpre s povišanjem omejitev za pomoč de minimis s 30.000 na 60.000 EUR za vsako podjetje za prehodno obdobje treh let. To bo ribiški industriji omogočilo premagati operativne stroške, povezane s ceno nafte.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta skupna resolucija Evropskega parlamenta obravnava krizo evropskega ribiškega sektorja, ki je nastala zaradi nenehnega zviševanja cen goriva, ki pomembno vpliva na operativne stroške sektorja. Zvišanje cen občutijo predvsem mala in srednje velika podjetja (MSP) – pogosto družinska podjetja –, njihovi delavci pa so sprevideli, da so ogrožena njihova delovna mesta. Zato pozdravljam sprejetje tega poročila in upam, da bodo države članice lahko kmalu povečale pomoč za ribiče in da bo Evropska unija prek Evropskega sklada za ribištvo povečala subvencije, namenjene za izboljšanje in posodobitev plovil in opreme, ter bo vzpostavila sklad, na katerega se lahko obrnejo mala in srednje velika podjetja, če se znajdejo v težavah. Posebno pomembna je pomoč za mali ribolov.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Pozitivno je, da je Parlament sprejel to resolucijo. Veliko zvišanje cen nafte je resno poslabšalo krizo, s katero se srečuje ribiški sektor, prav tako pa ekonomsko preživetje ribiškega sektorja, ter pomembno zmanjšalo že tako pičle prihodke zaposlenih v sektorju.

Sedanja dinamika prodaje ne dopušča, da bi nihanja proizvodnih stroškov, vključno z nafto, vplivala na cene rib; k temu poleg drugih dejavnikov prispeva sedanja uvozna politika.

V številnih primerih so povprečne cene prve prodaje več let stagnirale ali padale in to ni povzročilo znižanja cen svežih rib za končne potrošnike.

Sedanji skupni ureditvi trga (SUT) za ribiške proizvode ni uspelo dovolj prispevati k izboljšanju cen prve prodaje ali boljši porazdelitvi dodane vrednosti po vrednostni verigi sektorja.

Gospodarske razmere velikega števila podjetij so se v zadnjih letih poslabšale in povzročile celo prenehanje poslovanja številnih podjetij. Obstaja dejansko tveganje, da bi zaradi zvišanja cen nafte tisoči ribiških podjetij prenehali poslovati in bi prišlo do izgube tisoče delovnih mest.

Posebno ranljivi so sektorji obalnega ribolova majhnega obsega.

Uveljaviti je treba te ukrepe.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Ribiški sektor je eden izmed sektorjev, ki ga je najbolj prizadelo zvišanje cen nafte, saj je gorivo pomemben del operativnih stroškov ribičev, ocenjen na 30–50 %. Popolnoma podpiram vse ukrepe, ki jih je mogoče uveljaviti za pomoč ribičem v zvezi s tem, predvsem ribičem, ki se ukvarjajo z malim ribolovom ob obalah in otokih.

 
  
MPphoto
 
 

  Estelle Grelier (S&D), v pisni obliki. – (FR) Sprejetje resolucije Parlamenta o krizi v evropskem ribiškem sektorju zaradi zvišanja cen nafte predstavlja priložnost, da vas spomnim, kako nujno je ribičem priskočiti na pomoč. Ko postaja najemanje ribičev vse težje in ko prakse, ki jih morajo sprejeti ribiči, postajajo vse bolj omejujoče, zvišanje cen goriva v tem sektorju, ki ga je prizadela kriza, samo še oteži razmere. Znatno zvišanje cen nafte ima močen vpliv na operativne stroške ribičev, kar je povzročilo upad njihovih prihodkov med leti 2008 in 2010. Kot izvoljeni predstavnik pristaniškega mesta je zame še toliko večja dolžnost Komisijo pozvati, naj odobri povišanje omejitve za pomoč de minimis. Ta ukrep bi zmanjšal pritisk na ribiče, s čimer bi jim omogočil dostojno življenje na podlagi njihovega dela brez oviranja dopolnjevanja staležev. Bližnja reforma skupne ribiške politike bo morala pridobiti podporo ribičev. Dober začetek bi bil, da jim danes pokažemo, da se Evropska unija zaveda njihovih potreb.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker je nedavno zvišanje cen nafte prizadelo ekonomsko preživetje ribiškega sektorja in je mnoge ribiče začelo skrbeti, kako bodo kos tem dodatnim stroškom, ker dvig cen nafte neposredno vpliva na prihodke ribičev. Do uvedbe drugih vrst ukrepov moramo izkoristiti vse možnosti in finančne presežke, ki so na voljo v okviru proračuna Skupnosti, da se financirajo izredni ukrepi za to panogo ter se ji tako omogoči, da bo okrevala od težav zaradi višjih cen goriva. Evropski sklad za ribištvo mora še nadalje zagotavljati pomoč za izboljšanje selektivnosti ribiške opreme ter za nadomestitev motorjev zaradi varnosti, varstva okolja in/ali varčevanja z gorivom, zlasti za male in priobalne ribiče. Menim, da mora Komisija na evropski in nacionalni ravni nujno predlagati naložbe v nove tehnologije, da se poveča energetska učinkovitost ribiških plovil in tako zmanjša odvisnost ribičev od fosilnih goriv.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki.(PL) Resolucija je odraz zaskrbljenosti Parlamenta glede razmer v ribiškem sektorju, finančnih razmer v ribiških podjetjih in tržne cene rib. To je pomemben sektor, ribe pa so pomemben del naše prehrane. Menim, da je člen 3 skupnega predloga resolucije, ki izraža voljo do povečanja pomoči za ribiče, izredno pomemben. To je resolucija, ki zagotavlja več prednosti kot nova jamstva, predlagana za sektor. Upam, da bosta Komisija in Svet resno razmislila o resoluciji.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem proti resoluciji, ker menim, da EU na podlagi zvišanja cen nafte ne sme povečati subvencij za evropski ribiški sektor ali kateri koli drug sektor.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Zadnje povišanje cen nafte je ogrozilo ekonomsko preživetje ribiškega sektorja in je mnoge ribiče začelo skrbeti, kako bodo kos tem dodatnim stroškom. Ne smemo pozabiti, da povišanje cen nafte neposredno vpliva na prihodke ribičev. Prihodki in plačilo ljudi, ki delajo v ribiškem sektorju, so negotovi zaradi številnih dejavnikov, kot so neenakomeren ritem dela, tržni pristopi in način oblikovanja cen ob prvi prodaji, kar pomeni, da je treba ohraniti nekatere oblike nacionalne in javne pomoči EU. Poleg tega finančna in gospodarska kriza vpliva zlasti na industrijo in mala in srednja podjetja (MSP) ter ogroža dejavnosti in delovna mesta primarnega in sekundarnega sektorja. Tako kot v preteklosti moramo zdaj sprejeti začasne nujne ukrepe, da premagamo težave, s katerimi se zaradi zvišanja cen nafte spopada ribiški sektor.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za resolucijo in proti vsem predlogom sprememb, ki so bili predloženi. V ribiškem sektorju je treba sprejeti nove podporne ukrepe, pri čemer se ne sme pozabiti na kombinacijo dveh dejavnikov: visoke cene nafte na eni strani in nizke cene rib ob prvi prodaji na drugi strani. Ribištvo je pomemben gospodarski sektor za Evropsko unijo in mora prejeti podporo v času, ko povprečna cena sodčka nafte ostaja 80–100 USD.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Svetovna gospodarska kriza, ki jo je še poslabšala politična kriza v Magrebu in na Bližnjem vzhodu, je vodila k nadaljnjim zvišanjem cen nafte, pri čemer cena za sodček presega 100 USD. Glede na politično nestabilnost, ki pretresa arabski svet, bi se ta številka lahko še povečala.

Račun za energijo predstavlja najpomembnejši operativni strošek ribiškega sektorja, sektor pa v primerjavi z drugimi dejavnostmi teh dodatnih stroškov zaradi omejitev celotnih dovoljenih ulovov in kvot ne more izravnati s povečanjem proizvodnje.

Kljub razhajajočim se mnenjem, kako je treba upravljati sektor, se strinjamo glede nečesa, kar je treba poudariti: ribištvo je izredno pomembno za preskrbo evropskega prebivalstva s hrano in je vir zaposlovanja za večino obalnih skupnosti EU, kjer ni drugih delovnih mest.

Da se zagotovi kontinuiteto ribištva in izogne upadu oskrbe in povečanju brezposelnosti v sektorju, mora EU povišati omejitev, ki jo določa Uredba o pomoči de minimis, na približno 60.000 EUR in sprejeti druge ukrepe, ki lahko ublažijo nedavno zvišanje cen nafte.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Stroški ribištva so zelo odvisni od cen nafte. Zaradi tega in ker je nedavno zvišanje cen nafte ogrozilo ekonomsko preživetje sektorja, je pomembno sprejeti nujne ukrepe, ki bodo evropskim ribičem omogočili premagati njihov težek ekonomski položaj.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. (ES) Pravi problem današnjega ribištva je, da se 70 % staležev v Evropi prekomerno izkorišča, saj je naša flota vsekakor prevelika. Neodgovorna napaka je zapravljati javni denar za vzdrževanje te flote. V okviru reforme skupne kmetijske politike je bolj kot kdaj koli prej treba prestrukturirati evropsko ribiško floto, da se preneha uporabljati plovila, ki porabljajo velike količine goriva in ustvarjajo velike količine emisij CO2, in tudi ribiško opremo in prakse, ki zagotovo uničujejo okolje, da bi napredovali v smeri modela, ki je manj energetsko odvisen, manj uničujoč in bolj trajnosten v okoljskem smislu ter tudi socialnem in gospodarskem smislu.

Dodelitev večjega zneska temu sektorju, da se izravna zvišanje cen nafte, bo še večja spodbuda za ribiče, da uporabljajo plovila z veliko porabo goriva, zlasti v času, ko dvig teh cen ni prehoden, ampak vsekakor strukturen.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Zaradi globoke gospodarske in finančne krize, ki je prizadela industrijo in mala in srednje velika podjetja, se je zvišala cena sodčka nafte, njegova cena pa je zaradi politične nestabilnosti v arabskem svetu še vedno negotova. Ta kriza je močno prizadela evropski morski ribolov, saj 60 % rib uvažamo iz tretjih držav. Podpiram resolucijo, ker menim, da je pomembno okrepiti varnost oskrbe z energijo, obvestiti trge in potrošnikom dati večja jamstva glede stanja zalog nafte. Menim, da je treba izvajati tudi skupni akcijski načrt v podporo obalnim regijam, ki so dejavne v ribiškem sektorju.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. (FR) Z navdušenjem sem glasovala za to resolucijo, ki Komisijo poziva k sprejetju močnih ukrepov v podporo ribiški panogi. Dvig cen nafte v sektorju povzroča pravo krizo. Kriza se je začela kot ciklična, vendar pa je zdaj postala strukturna in ogroža ekonomsko preživetje industrije. Operativni stroški so se močno povečali in resno vplivajo na prihodke ribičev v takšnem obsegu, da so zdaj prizadeti celoten proizvodni sektor in vse obalne regije. Zaradi tega pozdravljam poziv Parlamenta, da se v subvencijski načrt de minimis uvede večjo prožnost. Kljub težkemu proračunskemu okviru ribiči ne bi razumeli, če Unija ne bi obravnavala njihovih pomislekov. Poleg tega resolucija poziva, naj se posebno pozornost posveti malemu priobalnemu ribolovu in zadevnim regijam. Po mojem mnenju je to nujno, saj bodo naraščajoči računi za energijo imeli večji vpliv na tradicionalni ribolov kot na industrijski ribolov, čeprav je prizadet celoten sektor. Menim, da izredne razmere zahtevajo izredne ukrepe. Zato bom še naprej pozorna na predloge, ki jih bo podala Komisija, da pomiri in podpre naše ribiče.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0286/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog resolucije Evropskega parlamenta, ker izraža svoje nezadovoljstvo s Komisijo zaradi dejstva, da je bilo do konca leta 2009 v celoti na voljo le 75 % finančne podpore v skupni višini 21 milijard EUR, in sicer za samo 50.000 od 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij (MSP). Odpraviti je treba pretirano upravno birokracijo, ki predstavlja oviro za večino malih in srednje velikih podjetij. Obstaja potreba ne samo po poenostavitvi, ampak tudi po izboljšanem sistemu za dostop podjetij do tega financiranja.

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. (IT) Komisija posveča veliko pozornost malim in srednje velikim podjetjem (MSP): 23 milijonom MSP, ki tvorijo gospodarstvo EU in so vir inovacij in ustvarjalnosti, ki Evropi omogočajo, da se odlikuje na svetovnih trgih. Birokracija in zakonodaja – ki sta do nedavnega v kali zatrli razvoj inovativnih malih podjetij – sta bili počasi odpravljeni in mladi vidijo žarek stabilne prihodnosti, ki je polna priložnosti. Podjetništvo, usposabljanje, prožnost, pametna ureditev in dostop do posojil so ključne besede Akta za mala podjetja, okvira, ki z ciljno usmerjeno pomočjo in usposabljanjem za mlade opredeljuje politiko EU za mala in srednje velika podjetja.

Zdaj ko so bile opredeljene številne pobude, je odgovornost držav članic in Evropske unije kot celote, da jih ustrezno izvajajo in malim in srednje velikim podjetjem zagotovijo večjo svobodo njihovih dejanj, jim omogočijo sodelovanje na javnih razpisih, v prihodnosti sprejmejo enotni evropski patent in hitro izvajajo direktivo o zamudah pri plačilih. Ne smemo pozabiti, da so naložbe potrebne, da se izognemo temu, da bi bila dosedanja prizadevanja izgubljena, saj lahko samo naložbe vplivajo na ustrezno delovanje mehanizma in evropske konkurenčnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Akt za mala podjetja temelji na številnih stebrih, kot sta dostop do finančnih sredstev in dostop do enotnega trga, mednarodnih trgov in javnih naročil. Napredek, dosežen v državah članicah v smislu konkretnih korakov za izboljšanje poslovnega okolja za mala in srednje velika podjetja, je različen in kljub izrečeni politični zavezanosti, ki se odraža v tem dokumentu, včasih zanemarljiv. V Evropski uniji je 23 milijonov malih in srednjih podjetij, kar je približno 99 % vseh podjetij, ki zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest, bistveno prispevajo h gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest. MSP se soočajo s precejšnjimi težavami pri razširjanju svojih dejavnosti, izboljšanju svoje inovativne zmožnosti in dostopa do trgov.

Zato države članice pozivam, naj brez odlašanja sprejmejo predlog o Statutu o evropskih zasebnih družbah, ki bi malim in srednje velikim podjetjem omogočil poslovanje povsod v EU ter obenem zmanjševal stroške in spodbujal rast na tem področju, spodbujal 25-odstotno zmanjšanje upravnih obremenitev in spodbujal poslovanje. Glasovala sem za ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo. V EU je 23 milijonov malih in srednjih podjetij (MSP), kar je približno 99 % vseh podjetij, ta podjetja pa zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest. Bistveno prispevajo h gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest, so glavni vir inovacij, imajo bistveno vlogo pri ohranjanju in povečevanju zaposlovanja ter prispevajo k uresničevanju poglavitnih ciljev vodilnih pobud EU 2020. Akt za mala podjetja, sprejet leta 2008, je bil pomemben političen korak, namenjen izboljšanju poslovnega okolja za mala in srednje velika podjetja, in je zagotovil boljšo in enostavnejšo ureditev in poenostavil dostop do trga. Vendar pa se MSP še vedno soočajo s precejšnjimi težavami pri razširjanju svojih dejavnosti in inovativnih zmožnosti, zato težko dostopajo do trga, razlog za to pa so predvsem težave pri pridobivanju financiranja in nenehna upravna bremena, ki bi jih bilo treba dodatno zmanjšati. Države članice morajo nujno izvajati vse določbe Akta za mala podjetja, da bi vzpostavile jasno in dosledno poslovno okolje.

 
  
MPphoto
 
 

  Regina Bastos (PPE), v pisni obliki. – (PT) Akt za mala podjetja je strateški okvir za boljše izkoriščanje potenciala za rast in inovacije malih in srednje velikih podjetij (MSP). V EU je 23 milijonov malih in srednjih podjetij, kar je približno 99 % vseh podjetij, ta podjetja pa zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest in bistveno prispevajo h gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest.

Ta resolucija, za katero sem glasovala, potrjuje, da so bile začete številne pobude Akta za mala podjetja. Kljub temu je mogoče storiti več za pomoč evropskim malim in srednje velikim podjetjem, predvsem: države članice morajo hitro uveljaviti direktivo o zamudah pri plačilih; boljši mehanizem Komisije za spodbujanje držav članic k izvajanju načel iz Akta za mala podjetja; države članice morajo nemudoma sprejeti še zadnji predlog o Statutu o evropskih zasebnih družbah; redno izvajanje testa MSP s strani Komisije in držav članic v okviru ocen učinkov; nujno potrebno zmanjšanje birokratske in upravne obremenitve MSP; in ustanovitev stalnega programa Erasmus za mlade podjetnike z zadostnim financiranjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Glasoval sem za predlog resolucije, ker pozdravljam pobudo „akt za enotni trg“ in zlasti zakonodajne ukrepe, ki malim in srednje velikim podjetjem (MSP) omogoča, da izkoristijo vse prednosti enotnega trga, kot so evropski predpisi za sklade tveganega kapitala, revidirani predpisi o DDV in poenostavitev računovodskih direktiv. Obenem menim, da obstaja potreba po krepitvi dialoga med MSP in javnimi naročniki, da bi MSP poenostavili sodelovanje v postopkih javnih naročil. V teh razmerah bi se mi zdelo primerno preučiti možnosti za podporo MSP pri oblikovanju partnerstev in konzorcijev ter pri vlogi skupnih ponudb za javna naročila. Komisija mora izvesti oceno učinka in preučiti možnost povečanja pragov za javna naročila EU, kar bi MSP omogočilo izvajanje pogodb, za katere bi drugače veljale posebne zahteve, zaradi katerih MSP ne bi mogla sodelovati.

Komisijo bi pozval tudi, naj preuči možnost izboljšanja objave vseh javnih naročil v Evropi in odprave upravnih obremenitev, ki evropskim podjetjem onemogočajo sodelovanje v čezmejnih javnih naročilih. Pred državami članicami je tako naloga, da dosledneje uporabljajo Kodeks najboljše prakse za boljši dostop malih in srednjih podjetij do javnih naročil.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam vzpostavitev in razvoj Akta za mala podjetja, ki po mojem mnenju zagotavlja pravočasne rešitve za glavne ovire, s katerimi se srečujejo mala in srednje velika podjetja (MSP) pri razširitvi njihovih dejavnosti in njihovi uveljavitvi. Številne izmed teh ovir so posledica pretirane birokratizacije in težav pri pridobivanju finančnih sredstev. Akt za mala podjetja države članice poziva k izboljšanju poslovnega okolja za MSP, zato je treba njegova načela skrbno izvajati in sprejeti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Akt za mala podjetja je bil eden izmed najbolj proaktivnih aktov v zadnjih treh letih in pomembno je, da se EU še naprej osredotoča na MSP.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za resolucijo Evropskega parlamenta o pregledu Akta za mala podjetja, saj je treba sprejeti še druge pomembne ukrepe za ustrezno delovanje MSP v EU.

V gospodarskem smislu so MSP tisto, čemur pravimo „hrbtenica EU“. MSP predstavljajo 99 % vseh podjetij v Evropi in zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest. Evropska unija spodbuja njihov razvoj. Vendar pa se na domači ravni MSP srečujejo s težavami pri pridobivanju finančnih sredstev ali spopadanju z upravnimi nalogami, ki pogosto presegajo zahteve direktiv EU. Zato sem glasoval za to, da države članice okrepijo svoja prizadevanja v smislu ustreznega izvajanja načel, opredeljenih v Aktu za mala podjetja.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) MSP so bistveni za dinamiko evropskega gospodarstva. V EU je 23 milijonov MSP; zaposlujejo manj kot 250 oseb in njihov promet ne presega 50 milijonov EUR; predstavljajo 99 % evropskih podjetij in zaposlujejo skoraj 70 % delovne sile v zasebnem sektorju. V okviru težke oživitve in večje mednarodne gospodarske konkurence bi bila dobrodošla vzpostavitev evropske strategije. Cilj Akta za mala podjetja je okrepiti podjetništvo v Evropi in pomagati podjetjem pri njihovi rasti. Zato je nujna zahteva, da zmanjšamo upravne formalnosti in uveljavimo sodobno upravo, prilagojeno potrebam MSP. Zaradi tega mora Komisija vzpostaviti enoten sistem za ustanovitev podjetja. Koristno bi bilo uvesti tudi „test MSP“, da se oceni učinek vse prihodnje zakonodaje na MSP in preveri, da ta zakonodaja ne bo dušila potenciala za rast teh podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. (FR) Pozdravljam sprejetje resolucije Evropskega parlamenta o pregledu Akta za mala podjetja, ki prilagaja evropske podporne ukrepe za mala in srednje velika podjetja (MSP) novemu okviru, ki je nastal zaradi gospodarske krize leta 2008, in zagotavlja, da lahko izpolnijo cilje strategije Evropa 2020. MSP je prve prizadela finančna in bančna kriza, ki je vladala zadnjih nekaj let in je zmanjšala njihov dostop do financiranja in trgov. Ta nova različica Akta za mala podjetja mora zato bolj podpreti inovacije med MSP z vzpostavljanjem raznolikosti instrumentov za financiranje in čim večjim zmanjšanjem upravnih obremenitev, s katerimi se srečujejo.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Mala in srednje velika podjetja (MSP) v EU predstavljajo približno 99 % vseh podjetij in v Evropski uniji zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest. Zato je ključna njihova vloga v gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest.

Akt za mala podjetja temelji na ključnih načelih, kot so dostop do finančnih sredstev, dostop do trgov in boljša ureditev. Vendar pa ni mogoče zanikati, da se MSP še naprej spopadajo z vrsto problemov, kot so težave pri razširjanju njihovih dejavnosti, problemi z dostopom do trgov ali neštete težave s pridobivanjem finančnih sredstev.

Zato pozdravljam ugotovitve pregleda, ki ga je opravila Komisija, in sem zelo zadovoljen z novimi predlogi, katerih cilj je izboljšanje dostopa do finančnih sredstev in trgov ter napredovanje pri zmanjšanju birokracije.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta predlog resolucije Evropskega parlamenta zadeva pregled Akta za mala podjetja. Akt za mala podjetja sestavljata niz političnih načel, katerih cilj je podpreti mala in srednje velika podjetja (MSP) v smislu dostopa do finančnih sredstev in trgov, in izboljšana zakonodaja. Socialna, gospodarska in finančna vloga MSP v Evropski uniji je nesporna. V EU je približno 23 milijonov malih in srednje velikih podjetij, kar je približno 99 % vseh podjetij, ta podjetja pa zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest. Sedanja finančna kriza je imela negativen vpliv na ta podjetja. Zaradi tega je treba pregledati veljavno zakonodajo, da se olajša dostop do financiranja, zmanjša upravne stroške in vso birokracijo, spodbudi varčevanje z energijo, saj samo 24 % podjetij trenutno priznava njegov pomen, izboljša tehnologijo podjetij z ekološkimi inovacijami, spodbuja izboljšano stopnjo kvalifikacij, izobraževanja in strokovnega usposabljanja ter spodbuja internacionalizacijo in dobro upravljanje. Zato pozdravljam sprejetje te resolucije in upam, da bodo vsa mala in srednje velika podjetja imela koristi od teh ukrepov in postala uspešna, saj bi od tega imeli koristi vsi Evropejci.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Pred nami je še ena resolucija, polna nasprotij. Po eni strani je treba pozdraviti imenovanje odposlanca Komisije za mala in srednje velika podjetja (MSP) in podpreti njegov mandat za spremljanje napredka držav članic pri izvajanju Akta za mala podjetja ter za spodbujanje interesov MSP v vseh službah Komisije, zlasti zaradi zagotavljanja učinkovitega izvajanja načela „najprej pomisli na male“. Poziv državam članicam, naj imenujejo nacionalne odposlance za MSP, da bi usklajevale svojo politiko na tem področju in nadzorovale izvajanje Akta za mala podjetja na različnih upravnih ravneh, je pozitivno priporočilo.

Menimo, da je pozitivno tudi, da poudarja, da se upravna obremenitev relativno povečuje, bolj ko je podjetje malo, zato poziva k razlikovanju med mikro, malimi in srednjimi podjetji.

Po drugi strani se resolucija ne spopada – oziroma se ne spopada dovolj – s številnimi neposrednimi in posrednimi omejitvami, s katerimi so sedaj obremenjeni MSP in izmed katerih so številne posledica politik, ki prevladujejo na ravni EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Po eni strani „pozdravlja imenovanje novega odposlanca Komisije [za mala in srednje velika podjetja (MSP)] ter podpira njegov mandat za spremljanje napredka držav članic pri izvajanju [Akta za mala podjetja] ter za spodbujanje interesov MSP v vseh službah Komisije, zlasti zaradi zagotavljanja učinkovitega izvajanja načela „najprej pomisli na male“; poziva države članice, naj imenujejo nacionalne odposlance za MSP, da bi usklajevale svojo politiko na tem področju in nadzorovale izvajanje Akta za mala podjetja na različnih upravnih ravneh“.

Po drugi strani ne kritizira ali predlaga alternativ neoliberalnim in omejevalnim politikam Pakta za stabilnost in rast, ki povzročajo tako veliko problemov MSP in širši javnosti.

Kljub temu je pozitivno, da poudarja, da se upravna obremenitev relativno povečuje, bolj ko je podjetje malo, zato poziva k razlikovanju med mikro, malimi in srednjimi podjetji; in da poudarja, da mikro podjetja (največ deset zaposlenih) predstavljajo 91,8 % vseh podjetij EU, zato si zaslužijo večjo pozornost in ustrezno prilagojen pristop.

Spremljali bomo njegovo izvajanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) V EU je 23 milijonov malih in srednjih podjetij, ki zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest. Akt za mala podjetja je pomembna politika, katere cilj je poenostaviti dostop do financiranja in trga ter izboljšati ureditev. Zelo pomemben del akta je zmanjšanje birokracije, ki vpliva na MSP na Irskem in v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Danes je Evropski parlament izkazal podporo 23 milijonom malih in srednjih podjetij (MSP) v Evropski uniji, ki zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest in bistveno prispevajo h gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest.

Cilj je bil oceniti doseženi napredek in načrtovati nove ukrepe z namenom odzivanja na izzive, povezane z gospodarsko krizo.

Opažamo precejšnje izboljšanje položaja MSP, vendar pa si je treba še naprej prizadevati za napredek. MSP se še vedno soočajo s precejšnjimi težavami pri razširjanju svojih dejavnosti in včasih celo preživetju. Zato je treba zmanjšati birokracijo z okrepitvijo nadzora in pametno ureditvijo.

Zato je treba hitro sprejeti odločitev o Statutu o evropskih zasebnih družbah, podobno pa si moramo nujno prizadevati za sprejetje enotnega evropskega patenta. Obenem moramo zagotoviti, da se „test MSP“ ustrezno izvaja v vseh novih zakonodajnih predlogih, zlasti na nacionalni ravni.

MSP imajo bistveno vlogo v evropskih inovacijah. Še naprej si moramo prizadevati za poenostavitev financiranja raziskav in razvoj, da se okrepijo njihove inovacijske sposobnosti skozi celotni inovacijski cikel.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) MSP predstavljajo 99 % podjetij v Evropski uniji. Zato sem glasovala za pregled Akta za mala podjetja, ki je resolucija, ki priznava ključno vlogo MSP v evropskem gospodarstvu. Podpiram strateški okvir, ki celo presega dosedanjo odobritev pomoči MSP v času recesije, in sicer na številnih področjih. Zato pozdravljam pametno ureditev, ki lajša upravno obremenitev teh ključnih gospodarskih akterjev in jim omogoča dostop do finančnih sredstev in novih trgov, da lahko vlagajo in rastejo. Nazadnje je pomembno poudariti, da je treba podpreti raziskave, inovacije in usposabljanje, da bi lahko naša MSP uživala vse koristi enotnega trga.

 
  
MPphoto
 
 

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) Kot predstavnica skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) sem sodelovala pri delu in pogajanjih o direktivi o zamudah pri plačilih, ki je eden izmed ključnih zakonodajnih predlogov, objavljen v prvotni različici Akta za mala podjetja. Upam, da si bodo države članice prizadevale za čim hitrejše in pravilnejše izvajanje njegovih določb. Akt za mala podjetja je dober predlog za mala in srednje velika podjetja. Vendar pa imam pomisleke glede ocene kakovosti dela, ki je bilo opravljeno. Kot primer bi omenila prilogo k pregledu, ki ga je pripravila Evropska komisija. Priloga vključuje primere nekaterih dobrih praks, med njimi pa v delu, ki zadeva enotni trg, navaja dejstvo, da je 22 držav članic vzpostavilo sistem „vse na enem mestu“ (enotne kontaktne točke). Vse bi spomnila, da so bile te točke vzpostavljene v skladu z direktivo o storitvah.

Pred samo tremi meseci je ta parlament sprejel poročilo o izvajanju direktive o storitvah, v katerem pozornost usmerjamo predvsem k dejstvu, da sistem vse na enem mestu ne deluje popolnoma in da v večini primerov ne omogoča dokončanja formalnosti po elektronski poti ter ne deluje na način, kakršnega pričakujejo podjetja. Upam, da bodo pritegnitvi pozornosti k posameznim sistemom vse na enem mestu, ki so dober zgled, sledila večja prizadevanja za izboljšanje delovanja vseh, tako da bodo resnično služili malim in srednje velikim podjetjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker pozdravlja pregled Akta za mala podjetja, ki ga je izvedla Komisija, in izraža podporo novim predlogom, osredotočenim na nadaljnje izboljšanje dostopa do finančnih sredstev, okrepitev dostopa do trga in zmanjšanje upravne obremenitve s krepitvijo upravljanja in spremljanjem s pametno ureditvijo. Menim, da morajo države članice brez odlašanja sprejeti zadnje preostale predloge o Statutu o evropskih zasebnih družbah, ki bi malim in srednjim podjetjem omogočil poslovanje povsod v EU ter obenem zmanjševal stroške in spodbujal rast na tem področju. Spodbujati moramo tudi 25-odstotno zmanjšanje upravnih obremenitev, navedenih v Aktu za mala podjetja, ki bi prispevalo k učinkovitosti Akta za mala podjetja, preprečevalo protekcionistične gospodarske ukrepe držav članic in spodbujalo poslovanje. Države članice morajo nemudoma začeti izvajati pregledano direktivo o zamudah pri plačilih, da bi se učinkovito spopadle z zamudami pri plačilih in njihovim negativnim učinkom, zlasti na MSP. Države članice se morajo pri prenosu direktiv v nacionalno zakonodajo izogibati pretirano natančnemu izvajanju zakonodaje (t. i. gold-plating) s tem, da uvedejo večje zahteve, kot je to zahtevano. Upravna obremenitev se relativno povečuje, bolj ko je podjetje malo – nesorazmerna in nepravilna določba, ki zmanjšuje ustanavljanje MSP. Razlikovati je treba med mikro, malimi in srednjimi podjetji. Menim, da bi bilo treba mala podjetja podpirati pri povečanju njihove sposobnosti konkuriranja na mednarodnih trgih, in sicer s povečanjem njihove sposobnosti izvažanja, širjenjem informacij o programih in pobudah za olajšanje dostopa do mednarodnih trgov ter prodora izdelkov in storitev MSP na tržišča ter z zagotavljanjem, da bodo interesi malih podjetij ustrezno zastopani.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam pregled Akta za mala podjetja, ki ga je opravila Komisija, ter podpiram nove predloge, osredotočene na nadaljnje izboljšanje dostopa do financiranja, okrepitev dostopa do trga in nenehno zmanjševanje upravnih obremenitev na podlagi okrepljenega upravljanja in spremljanja ter pametnih predpisov in ukrepov, kot je pregled uspešnosti MSP.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za pregled projekta Akta za mala podjetja, saj menim, da mora Evropska unija nadaljevati proces krepitve svojih podpornih mehanizmov z namenom odprave ovir, ki onemogočajo trajnostni razvoj malih in srednje velikih podjetij, da bi lahko v celoti izkoristili njihov potencial. Ob upoštevanju ključne vloge, ki jo imajo MSP v evropskem gospodarstvu, in glede na njihov prispevek k spodbujanju gospodarske rasti, zaposlovanja in socialne kohezije je treba izvajati ukrepe, katerih cilj je zagotoviti idealen okvir za razvoj MSP. V tem okviru bi poudaril, da morajo države članice okrepiti svoja prizadevanja za podporo politik, namenjenih spodbujanju podjetništva in ustvarjanju ugodnega poslovnega okolja za MSP. Preučiti je treba tudi ključno vlogo, ki jo ima v teh politikah izmenjava dobrih praks. Izboljšanje dostopa MSP do financiranja in enotnega trga, kot tudi boljše izvajanje akta za mala podjetja, morata biti prednostni nalogi na nacionalni ravni in na ravni EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Mario Mauro (PPE), v pisni obliki. (IT) Pregled Akta za mala podjetja in novi predlogi, ki jih vsebuje, so potrebno orodje za krepitev in ponovno oživitev 23 milijonov evropskih malih in srednje velikih podjetij (MSP), ki so se izkazala za pravi branik pred gospodarsko krizo. Znotraj evropskega gospodarstva kot celote predstavljajo MSP 99 % vseh podjetij in zagotavljajo delovna mesta za skoraj 100 milijonov Evropejcev. Še naprej si moramo prizadevati za krepitev in podporo MSP, da spodbudimo rast, obenem pa se moramo osredotočiti tudi na izboljšanje konkurenčnosti in inovacij. Ti predlogi zvesto odražajo te potrebe. Posebno pomembna je ponovno oživitev Akta za mala podjetja v skladu s cilji strategije EU 2020 in vseh ukrepov za spodbujanje rasti MSP s poenostavitvijo in podporo ne samo za naložbe, ampak tudi izzive, ki jih danes prinašajo globalizacija in podnebne spremembe.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Še eno besedilo, ki si prizadeva znižati standarde javnih organov v korist podjetnikov. Evropski Akt za mala podjetja in njegov pregled se ne zmenita niti za splošni interes niti za zaposlene v MSP. Edina dobra lastnost te resolucije, ki jo podpirajo vse politične skupine razen moje, je, da obsoja sedanje stanje in se ponaša z energetsko učinkovitostjo, ki jo spodkopava drugje s spodbujanjem prostega izvoza. Hinavsko in zlonamerno. Vzdržal sem se glasovanja, saj nočem spodbujati namena in bi rad obsodil hinavstvo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ne smemo pozabiti, da je v EU 23 milijonov malih in srednjih podjetij (MSP), kar je približno 99 % vseh podjetij, in da ta podjetja zagotavljajo več kot 100 milijonov delovnih mest ter bistveno prispevajo h gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest, so glavni vir inovacij, imajo bistveno vlogo pri ohranjanju in povečevanju zaposlovanja ter prispevajo k uresničevanju poglavitnih ciljev vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Akt za mala podjetja temelji na številnih političnih stebrih, kot so dostop do finančnih sredstev, dostop do trgov – do enotnega trga, mednarodnih trgov, javnih naročil – in boljša ureditev. Spodbujati moramo države članice, da sprejmejo njegove smernice, da bi MSP pomagali v tem času krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Claudio Morganti (EFD), v pisni obliki. (IT) O tej resoluciji, ki zadeva pregled Akta za mala podjetja, imam zelo pozitivno mnenje, saj vsebuje pravilne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, da bi več kot 23 milijonom malih in srednje velikih podjetij olajšali poslovanje. Glavne točke vključujejo uporabo nove vrste ukrepov, ki omogočajo lažji dostop do kreditov z javno podporo za jamstvene sisteme in spodbujajo sofinanciranje mikrokreditov. Naša mala in srednje velika podjetja bolj kot vrsto pobud in ciljno financiranje potrebujejo večjo in enostavnejšo svobodo delovanja, torej manj birokracije, in tudi nekatera jamstva. Glede slednjega moramo države članice pozvati, da rešijo vprašanje zamud pri plačilih, ki je ustvarilo in še naprej ustvarja resne probleme in težave. Nazadnje bi poudaril, da je morda internacionalizacija novo področje za ponoven zagon malih in srednje velikih podjetij, zato bo vsako orodje za omogočanje širitve preko njihovih meja zelo dobrodošlo. To je zahteven izziv, zlasti za manjša podjetja, in zaradi tega zahteva večjo pozornost in večjo podporo Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Glasovala sem za ta dokument, ker menim, da so spodbude za mala podjetja, opredeljene v Aktu za mala podjetja, način za povečanje konkurenčnosti Evropske unije. Pozornost bi pritegnila predvsem k dvema vidikoma sprejete resolucije. Prvič, posvečanje pozornosti izobraževanju in poklicnemu usposabljanju. Prav mladi so tisti, ki bodo v prihodnosti ustvarjali prihodnost EU in sodelovali v njej. Zato je zanje posebno pomembno, da so podjetni in pripravljeni ustvariti živahno in konkurenčno gospodarstvo EU. Učinkovita raba virov je drug vidik, prav tako povezan s prihodnjo kakovostjo življenja v EU. Vedno govorimo o tem, vendar pa smo doslej v praksi žal premalo ukrepali, da bi naše besede postale resničnost. Po drugi strani učinkovita raba virov kot ukrep sam po sebi ne zadostuje – na splošno se je treba trajnostno vesti do okolja na vsaki stopnji razvoja podjetij. Zato Evropsko komisijo in tudi države članice pozivam, naj čim večjo pozornost namenijo razvoju večjega podjetništva mladih in spodbujanju učinkovite rabe virov in drugim pobudam za varčevanje z energijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj te resolucije je zagotoviti stališče Evropskega parlamenta glede analize Akta za mala podjetja, ki jo je opravila Komisija. Parlament s to resolucijo izraža podporo novim predlogom, katerih cilj je izboljšanje dostopa do finančnih sredstev in trgov za mala in srednje velika podjetja (MSP), ukrepom za nadaljevanje postopka za zmanjšanje birokracije z okrepljenim upravljanjem in spremljanjem, pametni ureditvi in ukrepom, kot je pregled uspešnosti MSP.

Kot sem navedla prej, je krepitev MSP ključna za spodbujanje gospodarske rasti. V zvezi s tem je to, kar Parlament predlaga v smislu raziskav in inovacij – predvsem poenostavitev financiranja za raziskave, razvoj in inovacije in spodbujanje ustreznega upravljanja programov, zlasti za MSP –, posebno pomembno, prav tako pa je pomembna okrepitev njihove inovacijske sposobnosti skozi celotni inovacijski cikel, tudi za netehnološke inovacije, v okviru prihodnjega okvira za financiranje raziskav in inovacij. Podpiram tudi naložbe, namenjene podpori lokalnih MSP na primer z vključitvijo inovativnih centrov, gospodarskih zbornic, poslovnih organizacij in inovativnih grozdov.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Mala in srednje velika podjetja (MSP) predstavljajo približno 99 % vseh podjetij v EU in ključno prispevajo h gospodarski rasti: so vir delovnih mest in bogastva, prav tako pa so posebno primerno gonilo inovacij. Zato je bistveno, da se jim še naprej zagotavlja pogoje, da se lahko razvijajo in bolj utrdijo na trgu, z zagotavljanjem dostopa do finančnih sredstev in morebitnih koristi enotnega trga. Zato je pomembno čestitati Komisijo za analizo Akta za mala podjetja in podpreti nove predloge, ki so bili predloženi, da bi si prizadevali za izpolnitev ciljev podpore MSP.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) MSP predstavljajo devetindevetdeset odstotkov evropskih podjetij. Dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju zagotavljajo MSP. Več kot polovico evropske dodane vrednosti proizvedejo MSP. Brez precejšnjega ukrepanja javnih organov, bodisi lokalnih, nacionalnih ali evropskih, v korist malih in srednje velikih podjetij, ne bo prave oživitve gospodarstva ali dolgoročne gospodarske rasti. S sprejetjem Akta za mala podjetja leta 2008 je Evropska komisija storila prvi odločilni korak v smeri malih in srednje velikih podjetij z uvedbo načela „najprej pomisli na male“ na vseh področjih zakonodaje. Kljub številnim predlogom, ki so bili preučeni v zadnjih treh letih – mislim predvsem na direktivo o zamudah pri plačilih –, je treba doseči velik napredek, da bi malim in srednje velikim podjetjem olajšali zadeve ne samo v smislu upravne obremenitve, s katero se spopadajo, ampak tudi težave pri dostopanju do financiranja, ki jih doživljajo. Evropska komisija mora nadaljevati po poti, ki jo je leta 2008 opredelila z Aktom za mala podjetja. K temu poziva ta resolucija, ki jo podpiram.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Resolucija se osredotoča predvsem na: (1) regulativno okolje in poziva k boljšemu izvajanju testa MSP – zlasti v državah članicah – in k zmanjšanju birokracije in upravnega bremena; (2) izboljšanje dostopa MSP do finančnih sredstev z dodatnim financiranjem in instrumenti znotraj EIB (kakršni so Sklada za financiranje na osnovi delitve tveganja in naložbe v lastniške instrumente) in razširjen (in neodvisen) PKI; (3) izboljšanja, potrebna za zagotavljanje sodelovanja MSP v javnih naročilih; (4) poenostavitev in bolje usmerjene programe za raziskave, razvoj in inovacije za spodbujanje sposobnosti MSP za upravljanje inovacij, dostop do raziskovalnih, razvojnih in inovacijskih storitev ter drugih na znanju temelječih poslovnih storitev na primer s centri in univerzami za prenos tehnologij; (5) potrebo po posvečanju večje pozornosti potrebnim znanjem in spretnostim in drugim socialnim vprašanjem in vprašanjem trga dela, ki vplivajo na podjetništvo in sposobnost MSP, da izpolnijo svoj potencial za zaposlovanje, zlasti vodstvena in digitalna ter trajnostna znanja in spretnosti; (6) ukrepanje za izboljšanje učinkovitosti virov: sektorski projekti MSP za opredelitev inovacij na področju učinkovitosti virov v vrednostni in preskrbovalni verigi; sprejetje ambicioznega akcijskega načrta za ekološke inovacije in večje financiranje zanj prek PKI; bolj stroškovno učinkoviti ukrepi za energetsko učinkovitost, da se MSP pomaga zmanjšati njihove stroške za energijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Podpiram poročilo o pregledu Akta za mala podjetja, ker si prizadeva izboljšati dostop do kreditov in dostop do trga za mala in srednje velika podjetja (MSP). V tem obdobju krize evropskih podjetij moramo podpreti MSP in jim omogočiti, da povečajo zmogljivosti ter znanja in izkušnje, ter jih pozvati, naj podprejo programe upravljanja, oblikovane za raziskave, razvoj in inovacije. Poročilo priznava ključno vlogo MSP v prehodu na gospodarstvo, ki ga zaznamuje učinkovitost virov, prav tako pa je bistveno priznati vlogo mladih podjetnikov. Glede slednjih se mora EU zavezati institucionalizaciji programa Erasmus, da jim zagotovi priložnost za razvoj.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. (FR) Pozdravljam sprejetje resolucije o pregledu Akta za mala podjetja z odmevno večino Evropskega parlamenta. MSP, ki predstavljajo 99 % evropskih podjetij, zagotavljajo dve tretjini delovnih mest v zasebnem sektorju in ustvarjajo več kot polovico dodane vrednosti, ki jo proizvedejo podjetja, ki delujejo v EU. MSP imajo ključno vlogo v inovacijah, raziskavah in razvoju. S sprejetjem Akta za mala podjetja leta 2008 je Evropska komisija storila prvi odločilni korak v smeri teh MSP z uvedbo načela „najprej pomisli na male“ na vseh področjih zakonodaje.

V treh letih so bili obravnavani številni predlogi, kot na primer direktiva o zamudah pri plačilih. Vendar pa moramo storiti še veliko, da olajšamo življenje MSP v zvezi z birokracijo, s katero se spopadajo, in dostopom do financiranja, ki je pogosto težaven. Ta resolucija Evropsko komisijo poziva, naj nadaljuje po poti večjega upoštevanja gonil blaginje in gospodarske rasti, kakšna so MSP.

 
  
MPphoto
 
 

  Viktor Uspaskich (ALDE), v pisni obliki. (LT) Kot je pravilno navedel poročevalec, so mala in srednje velika podjetja (MSP) hrbtenica naše družbe in gonilo našega gospodarstva. To velja tudi za Litvo, kjer 99,4 % litovskih podjetij zaposluje manj kot 250 ljudi. V skladu z vladno statistiko je januarja 2011 v Litvi delovalo več kot 66.500 MSP. Litovci nujno potrebujejo pametnejšo ureditev, manjšo birokracijo in manj upravnih obremenitev. Pridobitev gradbenih dovoljenj je eden izmed največjih problemov, s katerimi se soočajo vlagatelji v Litvi. V skladu s poročilom Svetovne banke je treba za pridobitev dovoljenja izvesti 17 postopkov, za to pa je lahko potrebnih 162 dni. Na tem področju je Litva v skladu s klasifikacijo Svetovne banke na 59. mestu na svetu. Zaščita vlagateljev je v Litvi še večji problem; na tem področju je Litva na 93. mestu. To res ni dobro. Menim, da se uspešne strategije za spodbujanje inovativnih MSP ne sme podpirati samo s subvencijami, ampak tudi z ustvarjanjem poslovnega okolja, v katerem bi MSP lahko imeli večjo svobodo in izboljšan dostop do različnih virov financiranja. Menim tudi, da morajo MSP večjo pozornost posvečati socialnim vprašanjem in vprašanjem trga dela, ki vplivajo na podjetništvo in sposobnost MSP za zaposlovanje delavcev z zadevnimi znanji in spretnostmi.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Pozdravljam to resolucijo, ki svari pred preveliko birokracijo za MSP. 23 milijonov MSP v EU zagotavlja več kot 100 milijonov delovnih mest in pomembno prispeva h gospodarski rasti, socialni koheziji in ustvarjanju delovnih mest. Zagotoviti moramo, da teh ključnih podjetij ne ovira birokracija, in strinjam se, da mora EU obnoviti svoja prizadevanja za zmanjšanje upravnih obremenitev. Zadovoljen sem, da so bili sprejeti skoraj vsi zakonodajni predlogi v okviru Akta za mala podjetja, vendar pa države članice pozivam, naj brez odlašanja izvajajo pregledano direktivo o zamudah pri plačilih.

Resolucija opredeljuje tudi potencial MSP za varčevanje z energijo – trenutno samo 24 % MSP izvaja ukrepe za zmanjšanje vpliva energetske učinkovitosti na okolje; če bi MSP izvajala stroškovno učinkovite ukrepe za energetsko učinkovitost, bi lahko zmanjšala svoje stroške za energijo in povečala svojo investicijsko sposobnost.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki.(FR) Glasovala sem proti resoluciji o pregledu Akta za mala podjetja, ki ga je februarja 2011 predložila Evropska komisija. Ta pregled – zlasti zmanjšanje upravnih in birokratskih stroškov in obremenitev – je skladen z aktom, kakršen je trenutno. Njegov predlog o uskladitvi sistemov obdavčenja ne sme povzročiti še enega zmanjšanja davkov za podjetja – predvsem mala podjetja –, medtem ko so plače prizadete zaradi varčevalnih načrtov. Res je, da je cilj pregleda izboljšati dostop MSP do financiranja, vendar pa ne omenja socialnih in okoljskih vprašanj niti načrta Evropske komisije za pobudo za socialno podjetništvo, napovedanega za konec letošnjega leta. Res je, da nas pregled Akta za mala podjetja s tem predlogom popelje nekoliko v smeri socialnega gospodarstva, vendar pa to stori s svojimi slabostmi glede izzivov, povezanih s temi drugimi oblikami ukrepanja. Tako kot direktiva o vizualnih medijskih storitvah se pregled Akta za mala podjetja ni ničesar naučil iz poročila gospoda Montija glede ponovne vzpostavitve zaupanja državljanov v Evropsko unijo. Zatorej se še vedno prilagaja enaki ultraliberalni logiki evropskega povezovanja, ki smo jo obsojali leta dolgo, logiki, ki se osredotoča predvsem na trg in njegove potrebe.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. (FR) Evropska mala in srednja podjetja so pljuča naše gospodarske dejavnosti. Njihov razvoj, njihovo posodabljanje in njihovo konkurenčnost moramo postaviti v središče naše gospodarske strategije. Zato sem glasovala za resolucijo o pregledu Akta za mala podjetja, katere cilj je osvoboditi potencial za rast MSP. Veliko je še treba storiti, da bi poenostavili regulativno okolje in upravne postopke, ki pretirano obremenjujejo dejavnost in dinamiko naših podjetij. Pozdravljam ukrepe, predlagane v tem poročilu, kot je oblikovanje Statuta o evropskih zasebnih družbah. Ta bi našim MSP pomagal izkoristiti vse ugodnosti enotnega trga, saj bi jim omogočil izvajati njihove čezmejne dejavnosti, ne da bi od njih zahteval izpolnjevanje obveznosti, ki so pogosto nadležne in odvračajoče. Zato Svet pozivam, naj hitro poda svoje mnenje o tej pobudi. Nazadnje moramo pomagati inovativnim MSP z olajšanjem njihovega dostopa do različnih oblik financiranja. To bomo dosegli predvsem s precejšnjo poenostavitvijo uporabe evropskih kreditov, ki še vedno niso dovolj prožni. Ti krediti obstajajo in menim, da jih je treba izkoristiti, da bi zagotovili učinkovitejšo podporo razvoju realnega gospodarstva, inovacijam in zaposlovanju.

 
  
  

Poročilo: Judith A. Merkies (A7-0162/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog, ker se strinjam s poročevalko, ki pravi, da je povezanost moč. Združevanje moči za inovacije in reševanje skupnih problemov v Evropi pomeni hitrejši razvoj, učinkovitost (stroškovno učinkovitost) in večjo ustvarjalnost. Unija inovacij mora povečati tudi konkurenčnost Evrope, da pomaga najti pot iz gospodarske krize. Ker je Evropa zelo odvisna od uvoza, čutijo vse države članice potrebo po pametni in trajnostni rabi surovin in dobrin, ki so potrebne za pridobivanje energije, v industrijski proizvodnji in za proizvodnjo hrane. Staranje prebivalstva je še en izziv, s katerim se sooča skoraj vsaka država članica v EU. S skupnim pristopom bi morda hitreje dosegli, da bi ljudje živeli dlje in bolj zdravo ter bili deležni ustrezne nege in zdravil ob hkratnem nadzorovanju stroškov. Evropska gospodarstva so postala dandanes tako medsebojno povezana, da skupni pristop ni potreben le za zagotavljanje stabilnosti evra: države članice morajo združiti tudi prizadevanja za povečanje konkurenčnosti. Potrebujemo skupno pot proti pravičnemu in stabilnemu gospodarstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Evropa je bila, je in bo ostala zibelka svetovne civilizacije, izobraževanja, raziskav in kulture. Nedvomno je, in to je omenjeno tudi v sporočilu Komisije, da Evropi ne primanjkuje potenciala, bodisi človeškega, tehničnega, trgovinskega ali finančnega. Moje vprašanje se glasi: kaj dela Evropa, da bi izkoristila predvsem svoj potencial virov? Kako namerava Evropa ohraniti svoje človeške vire, ki so tako ključni za inovacije v evropskih šolah, na univerzah in v raziskovalnih središčih? Preden se osredotočimo na pritegnitev strokovnjakov iz držav zunaj Evropske unije, menim, da je naša prednostna naloga ustaviti izseljevanje raziskovalcev iz Evrope v druga pomembna središča po svetu. Vzpostavitev posodobljenega izobraževalnega sistema v celotni Evropi, močno poudarjanje konkretnih rezultatov raziskav in seveda poenostavitev dostopa do čezmejnih raziskovalnih programov v Evropi lahko dvignejo raven inovacij v EU. Toda da bi Evropa zagotovila, da bodo človeški viri ostali tu, se mora osredotočiti na naslednji vidik: raziskovalcem mora dati privlačne ponudbe, predloge, ki jih ne morejo zavrniti. Pravzaprav jih mora prepričati, da ne glede na raven nikjer ni bolje kot doma.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to poročilo. Vodilna pobuda Unija inovacij je doslej najpomembnejši in ciljno usmerjeni poskus oblikovanja strateške, celovite in podjetniško usmerjene evropske inovacijske politike v podporo prizadevanjem držav članic, pri kateri se inovacije usmerjajo in napredek spremlja na najvišji politični ravni. Inovacije so posebno pomembne za spopadanje s svetovnimi izzivi, kakršni so podnebne spremembe, varnost oskrbe z energijo in hrano itd., kjer obstaja potreba po inovacijah in krepitvi obstoječe znanstvene in tehnološke podlage. Prav tako je nujno posodobiti izobraževalne sisteme in jih prilagoditi potrebam časa. Države članice morajo ukrepati za izboljšanje podjetništva in znanj in spretnosti mladih evropskih državljanov in podjetnikov ter podjetništvo in inovacije vključiti v vsa področja izobraževanja in izboljšati človeški kapital. Takšno ukrepanje bi jim omogočilo prevzeti aktivno vlogo v inovacijah.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Pobuda „Unija inovacij“ ostaja najpomembnejša pobuda Unije za razvoj celovite evropske strategije v zvezi z raziskavami in inovacijami. Povečanje hitrosti raziskav in inovacij je ključno za uvedbo poštenega in konkurenčnega gospodarskega modela, zagotavljanje delovnih mest za prihodnost, premik v smeri trajnostnega upravljanja virov, spopadanje z energetskimi izzivi in spodbujanje na znanju temelječe družbe. V smislu delovnih mest, okolja in razvoja so inovacije samo eden izmed pomembnih izzivov, s katerimi se srečuje Evropska unija, in bodo imele konkretne posledice za državljane. Odslej morajo evropski državljani kot gonilo in upravičenci inovacij popolnoma sodelovati v tej „Uniji inovacij“, da bi zagotovili njeno uspešnost, kot poudarjamo v tem poročilu. Zaradi tega smo hoteli poudariti, kako bistveni sta politika inovacij in tudi dodana vrednost usklajenega pristopa na evropski ravni. Da bi se spopadli s pomembnimi skupnimi socialnimi in gospodarskimi problemi, s katerimi se srečuje evropska družba, potrebujemo ambiciozne pobude. Zato zdaj čakamo na zakonodajno fazo ukrepov komisarke za raziskave in inovacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Koncept inovacij ima več razsežnosti: poleg znanstvenih raziskav ter eksperimentalnega in tehnološkega razvoja zajema tudi razvoj novih procesov, metodologij ter organizacijskih in vedenjskih modelov. Čeprav pozdravljam sporočilo Komisije o Uniji inovacij kot vodilni pobudi strategije EU 2020 za rast i ndelovna mesta, menim, da še vedno obstajajo prednostna področja, na katerih potrebujemo večjo zavezanost razvoju zmožnosti v znanosti, tehnologiji in inovacijah: učinkovita raba virov, predelava in recikliranje odpadkov, kakovost in varnost hrane in nove epidemije. V skladu z ugotovitvami evropske delovne skupine za inovacije iz leta 2009 je imela nedavna gospodarska in finančna kriza nesorazmerne učinke v posameznih državah.

Zaskrbljen sem, da bi lahko sedanje proračunske omejitve v državah članicah vodile k večjim omejitvam naložb v raziskave in inovacije z očitnimi negativnimi učinki na evropsko rast in konkurenčnost. Zato Komisijo pozivam, naj razmisli o spodbujanju virov skupnega strateškega okvira za financiranje teh sektorjev, zlasti sektorja raziskav in inovacij v Evropski uniji.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki.(ES) Glasovala sem za pobudo „Unija inovacij“, ker predstavlja edino možnost za to, da premagamo krizo v globaliziranem svetu. Inovacije pomenijo ustvarjanje delovnih mest, znanje, tehnologijo, skrb za okolje, razširitev socialne kohezije in socialno blaginjo. Vse države članice Unije se morajo trdno zavezati inovacijam in jih morajo spodbujati s sodelovanjem, izmenjavo dobrih praks in izboljšanjem širjenja uspešnih izkušenj.

Inovacije zagotavljajo prihodnost. Glede na povedano sem glasovala za predlog spremembe 1, saj popolnoma nasprotujem uporabi sredstev skupne kmetijske politike za zagotavljanje sredstev, potrebnih za program. Kmetijski sektor, ki je prav tako potonil v krizi, si zasluži ta sredstva za svoje inovacije. Inovativna Evropa lahko kmetijstvu prinese inovacije, tako da bo lahko gradil enako prihodnost kot drugi strateški sektorji.

 
  
MPphoto
 
 

  Slavi Binev (NI), v pisni obliki. (BG) Vsi se zavedamo, da je gospodarska rast tesno povezana s tehnološkim napredkom, ki ga ustvarjajo prizadevanja ljudi za inovacije. Vendar pa ta prizadevanja in potencial omejujejo finančne in birokratske ovire in druge vrste ovir. Popolnoma podpiram poročilo o Uniji inovacij, ker menim, da nam bo omogočilo premagati ovire, ki preprečujejo inovativno razmišljanje v Evropski uniji. Vendar pa menim, da je za nas najpomembnejši vidik, da se izognemu razvoju dvostranske Evrope, kar je mogoče storiti predvsem z vključitvijo gospodarstva Unije v skupna prizadevanja za inovacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Poziv v poročilu k uvedbi enotnega evropskega patenta in zadovoljstvo, ki ga izraža zaradi sprejetja okrepljenega sodelovanja v zvezi z uvedbo patenta, mi preprečujeta, da bi glasovala za poročilo. Uvedba angleško-francosko-nemškega evropskega patenta je nesprejemljiva iz najmanj dveh razlogov. Prvič, trojezičnost bi imela negativen vpliv na konkurenčnost podjetij v državah članicah, ki niso zastopane v sistemu. Ta podjetja, vključno z italijanskimi, bi morala počakati na dokončanje prevoda, preden bi lahko pridobila dokumente, za ceno hitre sposobnosti delovanja, ki je v podjetništvu izredno pomembna. Prav tako bi morala prevzeti dodatne stroške prevoda. Nasprotno se angleškim, francoskim in nemškim podjetjem ne bi bilo treba spopadati z nobeno od teh ovir, kar bi povzročilo diskriminacijo na podlagi jezika. Poleg tega se zdi, da uvedba trojezičnega sistema ni skladna z upravnimi zahtevami in ne odraža demografskega uravnoteženja držav članic, saj bi morala biti v tem primeru zastopana tudi Italija. Namesto tega se zdi kot poskus uveljavitve veljave Nemčije na račun načel enakovrednosti in enakosti med državami članicami, na katerih je utemeljena EU. Zato sem se odločila, da poročila ne podprem.

 
  
MPphoto
 
 

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. (CS) Glasoval sem za resolucijo o Uniji inovacij, ker menim, da moramo poleg drugega sprejeti ukrepe na evropski in nacionalni ravni za izboljšanje podjetniških znanj in spretnosti in strokovnega usposabljanja Evropejcev z vključitvijo poslovnih študijev, ustvarjalnosti in inovacij v vsa področja izobraževanja. Nujno je treba bolj izkoristiti programe Komisije, kot je „Erasmus za mlade podjetnike“, in obenem zaščititi obrtne dejavnosti kot vir inovacij. Po mojem mnenju mora Komisija bolj sodelovati z državami članicami pri oblikovanju srednjeročnih in dolgoročnih obetov v zvezi s kvalifikacijami, ki so potrebne na trgu dela, in podporo partnerstev med univerzami in poslovnim sektorjem s ciljem, da se mladim olajša vstop na trg dela in pripomore k ustvarjanju inovativnih podjetij, utemeljenih na znanju, razvoju uporabnih raziskav in boljšim možnostim na trgu dela za diplomante.

V tem okviru podpiram predlog Odbora za regije za vzpostavitev „virtualnega ustvarjalnega omrežja“, ki bi bilo odprto za vse (podjetja, lokalne in regionalne organe, osrednje javne organe, zasebni sektor in državljane) in bi nudilo pomoč, podporo ter dostop to tveganega kapitala in tehničnih storitev. Pozornost bi pritegnil tudi k trenutnemu pomanjkanju izboljšanega in proaktivnega sodelovanja med univerzami in podjetji in Komisijo pozval, naj sproži nov vseevropski program za usposabljanje in izobraževanje vodij univerz, uradnikov za prenos tehnologij in strokovnjakov za posredovanje tehnologij.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam osredotočanje tega poročila na raziskave in inovacije kot sredstvo za premagovanje gospodarske in socialne krize, ki jo trenutno preživlja Evropa. Pravzaprav so vse bolj potrebni trajnostni načini za pametnejšo in učinkovitejšo rabo virov in dobrin. Zato moramo ustvariti prostor za nove zamisli in, kar je najpomembnejše, ustvariti mehanizme, ki so potrebni za izvajanje teh zamisli. Podpiram predloženo poročilo o Uniji inovacij in bi poudaril njegov pomen glede na sedanje razmere in evropski uspeh v prihajajočih časih.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni Collino (PPE), v pisni obliki. (IT) Inovacije so v mnogih pogledih ključ do gospodarske rasti. Že v drugi polovici dvajsetega stoletja so najuglednejši ekonomisti za rast vedeli, da so inovacije ena izmed glavnih spremenljivk za izravnavo upadanja dobička. Tako smo naredili prehod z modelov rasti v petdesetih letih 20. stoletja, v skladu s katerimi se gospodarstvo prej ali slej stabilizira in izgubi svoj zagon, na endogene modele rasti v osemdesetih letih 20. stoletja, v katerih tehnologija in oblika nenehno spreminjajočih se in inovativnih proizvodov gospodarstvu omogočata, da dolgoročno ohrani pozitivno stopnjo rasti. Da bi zagnali te izravnalne mehanizme, ki bodo odslej do leta 2020 v obliki raziskav, energetske učinkovitosti in internacionalizacijskih ciljev, zlasti v malih in srednje velikih podjetjih, je potrebna močna politična želja za zagon mehanizmov za spodbude in usmeritve. To je odgovornost držav članic, evropsko financiranje pa jim lahko zagotovi pomembno podporo. Viri so zaradi krize omejeni, usmeritve v strategiji Evropa 2020 pa morajo biti skladne z davčno in industrijsko politiko evropskih vlad.

 
  
MPphoto
 
 

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za poročilo o Uniji inovacij, ker je poudarilo pomen inovacij v smislu polaganja temeljev za trajnosten, konkurenčen gospodarski model in ustvarjanja novih delovnih mest v Evropski uniji.

Obenem sem skupaj z drugimi kolegi poslanci predložil predlog spremembe k temu poročilu, v katerem sem izrazil svoje nestrinjanje s financiranjem politike inovacij z denarjem, razporejenim za skupno kmetijsko politiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Ioan Enciu (S&D), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da zagotavlja izvedljive rešitve za izboljšanje raziskav in inovacij v Evropski uniji, s čimer zagotavlja pogoje za vrnitev h gospodarski rasti in ustvarjanje novih delovnih mest.

Spodbujanje naložb v raziskave, omogočanje dostopa MSP do različnih virov financiranja in izboljšanje sodelovanja med univerzami, raziskovalnimi središči in vlado so ukrepi, ki bodo srednjeročno in dolgoročno spodbudili ustvarjalnost in inovacije. Posebno pozornost je treba nameniti uravnoteženju potenciala za inovacije in raziskave med različnimi državami članicami in regijami, saj so trenutno med njimi velike razlike, ki vplivajo na celotno Unijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za poročilo, saj uvaja vrsto ukrepov za uspešno obravnavanje številnih socialnih problemov, predvsem podnebnih sprememb, pomanjkanja energije in virov, staranja prebivalstva in problemov z dostopom do javnih storitev in kakovostnega zdravstvenega varstva. EU se mora popolnoma zavezati dosegi predlaganih ciljev. Ocenjuje se, da je mogoče do leta 2020 ustvariti 3,7 milijonov delovnih mest in da je mogoče do leta 2025 letni bruto domači proizvod (BDP) povečati za približno 800 milijard EUR.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) To samoiniciativno poročilo sledi sporočilu Komisije o Uniji inovacij in je ena izmed pobud strategije Evropa 2020, katere cilj je spodbujati inovacije in konkurenčnost z ustvarjanjem trdnih politik, ki spodbujajo izmenjavo zamisli in rešitev številnih problemov, ki se pojavljajo v vseh državah članicah.

Jedro te zamisli je spodbujati in promovirati dejavnosti, ki so uspešne in konkurenčne, med krizo in po njej, s čimer bomo Uniji kot celoti omogočili premagati slabosti, ki jih kažejo številni sektorji, zlasti industrija.

Nedvomno je to ambiciozno poročilo glede na vprašanja, s katerimi se spopada, od pravic intelektualne lastnine do okrepljenega sodelovanja med državami članicami in Komisijo. Zato bi čestital poročevalki za njeno zavezanost in upam, da bomo lahko s številnejšimi takšnimi prispevki dosegli vse cilje, predlagane v strategiji Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo, ki ga je pripravila gospa Merkies, predlaga Unijo inovacij kot orodje za pripravo Evrope na svet spričo sedanje gospodarske in finančne krize. Brezprimerna svetovna kriza, ki trmasto vztraja in bi lahko ogrozila evropski projekt, zahteva, da vsi, predvsem pa Evropska unija, zavzamejo trdno stališče, ki spodbuja javnost. Zato bi rad poleg tega, da glasujem za poročilo, čestital tudi poročevalki za njeno delo, ki nam zagotavlja optimističen pogled na prihodnost in poziva k zmogljivosti za inovacije, ki jo imamo vsi. Pomembno je izvajati predloge, za katere se zavzema poročilo, kot so boljši dostop do kreditov in finančne pomoči, večje naložbe v raziskave in razvoj, jasnejša zakonodaja, manjša birokracija, sistem vse na enem mestu, boljše medregionalno sodelovanje ter enostaven in poceni evropski patent.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo obravnava pomen inovacij v vseh oblikah za razvoj družb. Obenem pomembno prispeva k številnim področjem in podaja predloge – na primer glede večjega širjenja in sprejemanja inovacij v številnih sektorjih –, ki se nam zdijo primerni.

V mnenju Odbora za okolje, javno zdravje in varnost hrane, ki sem ga pripravil, sem si prizadeval povzeti glavne točke našega stališča in pomislekov na tem področju. Na podlagi tega osnutka mnenja je mogoče nedvomno povedati, da obstajajo jasne točke razhajanja s sporočilom Komisije. Te se osredotočajo predvsem na vidike, ki so prav tako vključeni v to poročilo in kjer je mogoče najti nekatera protislovja, ki jih vsebuje: vidik inovacij kot v bistvu poslovne priložnosti; poudarjanje trga, konkurence in izkoriščanje inovacij za poslovne namene; zavzemanje za notranji trg in patente EU. To so vidiki, s katerimi se ne strinjamo.

Kot smo povedali med razpravo, je bilo drugo vprašanje, ki ni bilo zadostno obravnavano, tveganje – zelo jasno na podlagi ugotovitev delovne skupine za inovacije iz leta 2009 – „inovacijskega prepada“ med bolj in manj inovativnimi državami in regijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Poročilo zadostno izpostavlja inovacije, ki predstavljajo nujno orodje za pomoč pri odzivanju na probleme in izzive, s katerimi se danes srečuje človeštvo. Biti morajo ključni element javne politike na področjih, kot so okolje, voda, energija, promet, telekomunikacije, zdravje in izobraževanje, in morajo pripomoči k reševanju problemov, kot so pomanjkanje in učinkovita raba virov, predelava in obdelava odpadkov, kakovost in varnost hrane, demografske spremembe, nove epidemije in ohranjanje narave in biotske raznovrstnosti.

Vendar pa poročilo vključuje številna protislovja, ker je utemeljeno na neoliberalnih zamislih, in zagovarja notranji trg in patente EU, s čimer se ne strinjamo.

Omejitve, ki so zdaj naložene državam članicam, bi lahko privedle do večje omejitve naložb v znanost, tehnologije in inovacije, zlasti v najranljivejših državah. Namesto napovedane „Unije inovacij“ bi lahko prišlo do pravega „inovacijskega prepada“ med bolj in manj inovativnimi državami in regijami.

Tam, kjer bi morali biti javni interes, razvoj, kohezija, napredek in socialna blaginja, so na koncu prevladale tako imenovane poslovne priložnosti, trg, konkurenčnost, konkurenca in izkoriščanje inovacij v poslovne namene.

 
  
MPphoto
 
 

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. (GA) Spodbujati moramo institucije na tretji ravni, raziskovalne organizacije in podjetja v zasebnem sektorju, da izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja sedmi okvirni program EU za raziskave in tehnološki razvoj (7. okvirni program).

Sedmi okvirni program je največji javno financirani raziskovalni program na svetu in nadaljevati moramo s poudarjanjem koristi za MSP, povezane z njim. Z vidika Irske ta 7. okvirni program pomaga pri razvoju raziskav, raziskav, ki ustvarjajo delovna mesta ter omogočajo razpoložljivost blaga in storitev, ki so potrebni in se po njih povprašuje. Irske organizacije so iz tega programa že prejele 270 milijonov EUR v kmetijskem, prehranskem, ribiškem, zdravstvenem, energetskem, prometnem in IKT sektorju.

To je ključno za Irsko in tudi Evropo, zlasti v sedanjih težkih gospodarskih časih.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Strinjam se s poročilom gospe Merkies, ker sem trdno prepričan, da so inovacije in ustvarjalnost ključne za gospodarsko oživitev Unije in da ni mogoče dovolj poudariti spreminjanja znanstvenih tehnoloških dosežkov EU v novo blago in storitve. Poleg tega sem prepričan, da je treba v Evropi po krizi vsako strategijo za enotni trg oblikovati na način, da se ohrani in okrepi socialna kohezija, zagotovi celovitost trgov in gospodarsko trajnost ter spodbuja inovacije. Zato pozdravljam pobudo Komisije za pilotni projekt na področju evropskih socialnih inovacij, ki zagotavlja, da so inovativne zamisli za ustvarjanje proizvodov, storitev in poslovnih modelov povezane s socialnimi potrebami državljanov in potrošnikov EU in jih izpolnjujejo, kar je še pomembnejše.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Grossetête (PPE), v pisni obliki. – (FR) Soočen s svetovnim gospodarstvom, ki se nahaja v krizi, je Evropski parlament poudaril pomen tega, da se Evropo naredi bolj inovativno in učinkovitejšo pri prilagajanju novim izzivom 21. stoletja.

Bistveno je spodbujati kar največje sodelovanje vseh vključenih akterjev, skupaj z malimi in srednje velikimi podjetji (MSP), industrijo, univerzami in vladami. Vsi morajo odigrati svojo vlogo. Zato moramo na primer posodobiti svoje izobraževalne sisteme in zapolniti vrzeli v znanju v znanosti in inženiringu.

Iz krize se bomo rešili samo, če bomo podpirali inovacije. Evropska unija mora omogočiti oblikovanje novih instrumentov za financiranje za spodbujanje naložb v raziskave in zasebne naložbe. Poleg tega je sodelovanje javnih in zasebnih sektorjev z izvajanjem partnerstev pomemben način za spodbujanje bolj inovativnega gospodarstva.

Menim, da je sprejetje enotnega evropskega patenta za spodbujanje premika v smeri trgovinskih izmenjav zunaj Unije ključnega pomena. Patenti so sedaj predragi; vsekakor moramo zmanjšati stroške, povezane z njimi.

Nazadnje je spričo pojava bega možganov pomembno spodbujati zadrževanje raziskovalcev v Evropi. Brez njih so financiranje in drugi mehanizmi nekoristni.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) Evropski rezultati v smislu inovacij so doslej ostali precej slabi. Inovacije naj bi nam pomagale soočiti se z najpomembnejšimi izzivi družbe, kot so staranje prebivalstva, potreba po upravljanju trajnosti virov ali oživitev gospodarstva. Zato sem glasovala za to samoiniciativno poročilo, ki poudarja predvsem koncept socialnih inovacij in izpostavlja dejavno vlogo, ki jo lahko imajo regije in lokalne oblasti v inovacijah. Nazadnje moramo spodbujati sistem za varstvo pravic intelektualne lastnine, ki je uravnotežen in spoštuje pravice vlagateljev, obenem pa našim državljanom zagotoviti najširši možni dostop do znanja: takšni so izzivi, s katerimi se je treba spopasti, in katere inovacije bi lahko v prihodnosti prispevale k temu.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker Unija na podlagi člena 179(2) Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU) „spodbuja podjetja, tudi mala in srednja, raziskovalne centre in univerze pri njihovih visokokakovostnih raziskovalnih in tehnološko razvojnih dejavnostih; podpira njihovo prizadevanje za medsebojno sodelovanje, pri čemer je njen glavni cilj omogočiti raziskovalcem, da neovirano sodelujejo prek meja, in podjetjem, da v celoti izkoristijo možnosti notranjega trga, zlasti z odpiranjem nacionalnih trgov javnih naročil, z opredelitvijo skupnih standardov ter odpravljanjem pravnih in davčnih ovir za tako sodelovanje“. Trdno sem prepričan, da mora EU zavzeti proaktivno stališče in se odločno postaviti v ospredje na področju konkurenčnosti ter mora zato vlagati v pospeševanje inovacij. Evropska unija mora aktualni strateški dokument „Unija inovacij“ pretvoriti v akcijski načrt s posameznimi cilji ter merljivimi in časovno opredeljenimi ciljnimi vrednostmi. Komisija mora redno spremljati napredek, oceniti ovire in predlagati mehanizme, ki bodo omogočili izboljšanje rednega poročanja Evropskemu parlamentu in Svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Juan Fernando López Aguilar (S&D), v pisni obliki. (ES) Delegacija španskih socialistov je glasovala za poročilo gospe Merkies o Uniji inovacij: preoblikovanje Evrope za obdobje po krizi, ker se strinjamo s temeljnimi načeli poročila, ki oblikujejo podlago za prehod na pametno, trajnostno in pošteno evropsko gospodarstvo, in smo jim zavezani.

Kljub temu bi poudaril, da naše glasovanje za poročilo kot celoto ne pomeni, da podpiramo dogovor, ki ga je dosegla večina v Svetu, o okrepljenem sodelovanju, ker španščino izključuje iz evropskega patenta. Naše glasovanje proti delu, ki uvaja okrepljeno sodelovanje, je dokaz našega močnega nasprotovanja. Instrument za okrepljeno sodelovanje bo imel neposreden vpliv na notranji trg, teritorialno kohezijo in pravico državljanov držav članic do patenta EU, ki ga urejajo jezikovni predpisi, ki zagotavljajo zadostno pravno gotovost.

Poleg tega predlog o vzpostavitvi Sodišča za evropske patente in patente Skupnost po mnenju Sodišča Evropske unije „ni skladen s pravom Evropske unije“.

 
  
MPphoto
 
 

  Petru Constantin Luhan (PPE), v pisni obliki. (RO) Inovacije lahko po koncu sedanje krize povzročijo razvoj in ponovno oživitev Evropske unije. Vendar pa moramo biti popolnoma realni in predlagati posamezne delovne instrumente, ki bodo omogočili vzajemnost prizadevanj na področju inovacij na evropski, nacionalni in regionalni ravni. Evropska politika inovacij se mora osredotočati predvsem na opredelitev in posamezno izpolnitev ciljev, povezanih s pomembnimi izzivi, s katerimi se srečuje Evropska unija. Menim, da je potrebna ponovna ocena zapletenosti nalog in odgovornosti, ki jih imajo lokalni in regionalni vladni organi. V prihodnje bomo morali zagotoviti tehnično pomoč dobre kakovosti in finančno pomoč za zagotavljanje zadostnih upravnih zmogljivosti, kjer bodo potrebne.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Skupna prizadevanja za inovacije, ki prinašajo rešitve za skupne probleme Evrope, pomenijo večjo osredotočenost, hitrejši razvoj, učinkovitost, vključno s stroškovno učinkovitostjo, in več ustvarjalnosti. Namen Unije inovacij ni le najti rešitve za skupne težave, s katerimi se soočajo naše družbe, temveč hkrati tudi povečati konkurenčnost Evrope in najti izhod iz gospodarske krize.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Inovacije rešujejo skupne probleme v Evropi in pomenijo večjo osredotočenost, hitrejši razvoj, učinkovitost (stroškovno učinkovitost) in več ustvarjalnosti. Namen Unije inovacij ni le najti rešitve za skupne težave, temveč hkrati tudi povečati konkurenčnost Evrope in najti izhod iz gospodarske krize. Ker je Evropa zelo odvisna od uvoza, čutijo vse države članice potrebo po pametni in trajnostni rabi surovin in dobrin, ki so potrebne za pridobivanje energije, v industrijski proizvodnji in za proizvodnjo hrane. Evropska gospodarstva so postala dandanes tako medsebojno povezana, da skupni pristop ni potreben le za zagotavljanje stabilnosti evra: države članice morajo združiti tudi prizadevanja za povečanje konkurenčnosti. Potrebujemo skupno pot proti pravičnemu in stabilnemu gospodarstvu. Samo združena Evropa bo lahko uresničila cilje strategije Evropa 2020.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) V preteklosti smo si inovacije predstavljali predvsem na področju raziskav. Vendar pa ne smemo pozabiti, da so lahko inovacije plod katerega koli državljana EU. Te koncepte – ki se pogosto začnejo kot zamisli – je treba podpreti na ravni EU med drugim z lažjim dostopom do financiranja, poenostavljenimi postopki za odobritev ter poceni in preprostimi evropskimi patenti. To bo državljanom omogočilo vplivanje in oblikovanje trajnostne družbe.

Poleg tega bodo tovrstne inovacije, kjer se je treba še naprej nedvomno osredotočati na raziskave, pripomogle k vzdrževanju visokega življenjskega standarda v Evropi. Poročilo je prejelo moj glas, saj omogočanje posameznim državljanom, da igrajo vlogo pri oblikovanju družbe, predstavlja pozitiven korak. Poleg tega znaki elektronske dobe vse bolj kažejo v smeri osebnih inovacij, kar je vsekakor treba omeniti.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Poročilo pojasnjuje, česar ni treba posebej izpostavljati; da je nemogoče podpirati inovacije, ne da bi podpirali raziskave in izobraževanje. Čeprav ni jasnih zaključkov, kdaj bo konec gospodarske krize, cilji, ki so jih države članice v sektorju raziskav določile za leto 2020, glede na sedanje razmere ne bodo doseženi, tako kot niso bili doseženi cilji, določeni v predhodni evropski strategiji, lizbonski strategiji. Razpoložljivi podatki kažejo, da bo – približno – 2,7 % evropskega BDP konec desetletja namenjenega raziskavam, kljub temu, da so se države članice jasno zavezale, da bodo v ta namen porabile najmanj 3 %. Obenem države članice krizo navajajo kot razlog za zmanjšanja porabe za izobraževanje. Z drugimi besedami, spodkopava se dva temeljna stebra inovacij, namesto da bi se ju krepilo, to pa bi moral biti razlog za zaskrbljenost nacionalnih vlad.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo „o Uniji inovacij: preoblikovanje Evrope za obdobje po krizi“ vključuje vrsto ukrepov za glavne socialne izzive. Poročevalka uvaja ključno zamisel o vzpostavitvi unije za inovacije med vsemi Evropejci. Kot je navedeno, je iskanje rešitev za skupne probleme v Evropi izziv za hitrejši razvoj, večjo stroškovno učinkovitost in povečano ustvarjalno moč. Cilj Unije inovacij je tudi spodbujanje konkurenčnosti Evrope kot celote, da najdemo pot iz gospodarske krize. Glede na razširjeno odvisnost od uvoza imajo države članice skupno potrebo po iskanju metod za pametno in trajnostno rabo virov in surovin, potrebnih za proizvodnjo energije ter tudi za industrijo in proizvodnjo hrane. Vprašanje staranja prebivalstva je še en izziv, s katerim se srečujejo skoraj vse države EU. Skupni pristop k vprašanjem, kot je zdravje, bi lahko zagotovil daljše življenje z ustrezno oskrbo in zdravljenjem, obenem pa zmanjšal stroške. To so samo najpomembnejši primeri skupnih standardov med 27 državami članicami, kot jih spodbuja ta pobuda, in so podlaga za moje glasovanje zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – Več naložb v raziskave in inovacije je bistveno za zagotavljanje trajnostne in konkurenčne prihodnosti naših gospodarstev. EU kot del BDP v raziskave in razvoj vlaga manj kot ZDA in Japonska, prav tako pa so pomanjkljive naložbe tveganega kapitala. Obdržati moramo svoje najboljše raziskovalce in inovatorje. Izpolnitev našega cilja vlaganja 3 % našega BDP v raziskave in razvoj do leta 2020 lahko pomeni vrnitev 3,7 milijonov delovnih mest in skoraj 800 milijard EUR. Glede na pomen izboljšanja kakovosti življenja in blaginje imajo v inovacijah vlogo javne in tudi zasebne pobude.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Inovacije so bistvene za vsa področja ali skupnosti. Pravzaprav je sposobnost predelati nekaj, kar nam je ponujeno, in na podlagi tega ustvariti nekaj novega ključna za razvoj vsakega gospodarstva in predvsem doseganje socialne blaginje. Zato je Unija inovacij ena izmed vodilnih pobud strategije Evropa 2020. Je pot, ki ji je vsekakor treba slediti, da uveljavimo Evropo na mednarodnem prizorišču in zadovoljimo potrebe evropske javnosti. To so razlogi, da sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Frédérique Ries (ALDE), v pisni obliki. (FR) Inovacije so za evropsko politiko to, kar je izobraževanje za mlade: potni list v prihodnost, pravo celovito jamstvo za družbo, ki dosega napredek in ohranja socialno kohezijo. Ta stavek dobi poln pomen v tem obdobju po svetovni recesiji, v katerem smo priča hitrejši oživitvi gospodarstva v Združenih državah in še vedno brezvestni rasti v silah v vzponu, imenovanih države skupine BRIC. Nekaj je jasno: Evropska unija zaostaja in trg dela se bori za oživitev. Največja ironija je, da Švica, ki ni članica EU, ostaja evropski prvak inovacij. Zato je pomemben današnji poziv Evropskega parlamenta (poročilo gospe Merkies) k pravi „spremembi miselnosti“, saj pri inovacijah ne gre samo za tehnične izume ali število vloženih patentov na prebivalca. Gre predvsem za gradnjo na temeljih MSP, ki so največji ustvarjalci bogastva v Evropi, s tveganim kapitalom, jamstvenimi shemami, pomočjo s posojili in poenostavitvijo zakonodajnega okolja. Morda bo pod temi pogoji želja, da se 3 % BDP nameni raziskavam in razvoju, postala resničnost?

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Široko smo podprli osnutek poročila in predložili vrsto predlogov sprememb, ki so bili večinoma vključeni, na primer: poudarek ekoloških prednostnih ciljev: energija in podnebne spremembe, učinkovitost virov, obnavljanje bioloških virov in spodbujanje socialne kohezije; obravnavanje ekoloških inovacij na vseh stopnjah, vključno z oblikovanjem, s sprejetjem ustrezno financiranega in ambicioznega akcijskega načrta za ekološke inovacije in tudi s sprejetjem strategije za spodbujanje sistemov izdelek-storitev in funkcijsko usmerjeni poslovni modeli; spodbujanje uporabe odprtih standardov kot gonil inovacij in odprtega dostopa do javno financiranih raziskav ter osredotočanje javnega financiranja na družbeno dragocenih področjih, na katerih se znanje ustvarja kot javno dobrino, kot so spodbude v zdravstvenem sektorju (z različnim uspehom smo si prizadevali predlagati tudi boljše besedilo za vprašanja pravic intelektualne lastnine); uspelo nam je ohraniti besedilo, ki pozdravlja prizadevanja Komisije, da prepreči, da bi pravice intelektualne lastnine predstavljale oviro za konkurenčnost in inovacije.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) V zadnjih mesecih se Evropa rešuje iz krize in se je morala spopasti tudi z zelo močno svetovno konkurenco. V tem okviru so inovacije nujnost, vendar pa predvsem prednostna naloga. Če nam Evrope ne bo uspelo spremeniti v Unijo inovacij, bodo gospodarstva 27 držav članic obsojena na propad, kar bo povzročilo izgubo nadarjenosti in zamisli. Inovacije so ključne za doseganje trajnostne rasti in pomoč pri oblikovanju pravičnejše in okolju prijaznejše družbe.

Inovacije so ključne za oblikovanje sodobnega gospodarstva in so glavno orodje za ustvarjanje novih delovnih mest. Potrebujemo skupno zavezo globokim spremembam v zmogljivosti Evrope za inovacije. Samo v tem primeru bomo lahko ustvarili stabilna in dobro plačana delovna mesta, ki lahko kljubujejo pritisku in konkurenci zaradi globalizacije. V Uniji gre za inovacije. Ne gre samo za besedno igro, ampak upanje, ki se mora uresničiti.

 
  
MPphoto
 
 

  Catherine Stihler (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to poročilo, ker je ključno za oživitev gospodarstva po krizi in za obravnavanje pomembnih izzivov v družbi.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. (FR) Med glasovanjem o poročilu Parlamenta o Uniji inovacij sem nameraval podpreti predlog spremembe, ki zavrača zamisel o nadzoru inovacij z usmerjanjem sredstev iz strukturnih skladov in nekaterih delov skladov skupne kmetijske politike v inovativne dejavnosti.

Seveda je treba spodbujati inovacije, vendar pa se tega ne sme storiti na način, ki je v nasprotju z drugimi politikami, ki so temeljne za prihodnost Evropske unije, kot je skupna kmetijska politika. SKP je treba preoblikovati z osredotočanjem na nekaj temeljnih ciljev, vendar pa se edine celovite politike Evropske unije ne sme ropati.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Sistem kazalnikov uspešnosti za raziskave in inovacije v Uniji navaja, da Japonska in ZDA namenita večji odstotek bruto domačega proizvoda (BDP) za inovacije kot EU, vrzel pa se v zadnjih štirih letih še povečuje. V primerjavi z državami skupine BRIC vlaga EU več, razlika pa se je povečala za Brazilijo in Kitajsko ter zmanjšala za Indijo in Rusijo.

Zato menim, da je ključnega pomena, da Evropska unija sprejme pravo strategijo za inovacije, ki bo upoštevala pametno specializacijo strategije Evropa 2020 z namenom okrepitve pomoči za raziskave, razvoj in inovacije kot ključnega elementa prihodnosti Unije in ga bo razširila na vsa področja, sektorje dejavnosti in socialna gonila, ki jo sestavljajo.

Politika inovacij, ki je skladna in celovita ter ima dolgoročno vizijo, nam bo omogočila uravnavanje sil in odpravo slabosti, odkritih na regionalni ravni. Bistveno je prilagoditi in poenostaviti razvojno politiko, na primer Evropski socialni sklad (ESS) in Evropski sklad za regionalni razvoj (ESRR). Nov strateški načrt bo omogočil izgradnjo vse sodobnejše in bolj konkurenčne Evrope, ki ima vodilno vlogo v svetu. Ker so inovacije temeljni cilj regionalne politike, mora Evropa v prihodnje sprejeti pristop za strateško upravljanje, ki bo vzpostavil ustrezne politične instrumente, ki bodo omogočili nadzor njegovega razvoja in potrebne prilagoditve.

 
  
MPphoto
 
 

  Derek Vaughan (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za poročilo, ker menim, da se lahko Unija inovacij spopade z današnjimi socialnimi izzivi. Bistveno je tudi za povečanje konkurenčnosti, ko EU premaguje gospodarsko krizo.

Strinjam se s poročilom, da morajo države članice uporabiti strukturne sklade za podporo ciljev raziskav, razvoja in inovacij, ki so usmerjeni k socialnim izzivom, s ciljem povečanja blaginje v Evropi. Prav tako sta nujna okrepitev čezmejnega sodelovanja in spodbujanje državljanov k vzpostavljanju inovativnih novih podjetij. To je mogoče doseči z zmanjšanjem birokracije in vzpostavitvijo enostavnega in celovitega sistema, ki se osredotoča na socialne izzive.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. (FR) Uniji kljub lizbonski strategiji ni uspelo nadoknaditi svojega primanjkljaja v smislu inovacij. V okviru proračunskih omejitev – ki kot rešitev izključujejo javna sredstva – in povečane svetovne konkurence se mora Evropa odzvati, da bi se vrnila v tekmo za inovacije. Menim, da se je bistveno osredotočiti na strukturne reforme, ki bodo odpravile ovire, ki zadržujejo precejšen potencial za inovacije v Evropi. Zato podpiram to poročilo, ki s prstom kaže na visoke stroške, povezane z vložitvijo patentov v vseh državah članicah, in poziva k hitremu dogovoru o enotnem evropskem patentu. Zadovoljna sem tudi, da so bili sprejeti predlogi moje politične družine – zlasti ustanovitev evropskega sklada za financiranje inovacij, ki bo poenostavil dostop do evropskih kreditov za vsa mala in srednje velika podjetja (MSP). Sprostitev zmogljivosti za inovacije v Evropi zahteva določitev praga minimalnih izdatkov v smislu raziskav in razvoja v vseh državah članicah. To bi zagotovilo enako razdelitev prizadevanj in preprečilo razvoj Evrope dveh hitrosti, ki bi ovirala kohezijo in upravljanje EU. To je ključno, če hoče Evropa ostati na najvišji ravni svetovnega gospodarstva.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospe Merkies, ker končna različica zagotavlja boljše ravnotežje od prvotne, ki je bila preveč osredotočena na vloge državljanov namesto na vloge podjetij. Podjetja si zaslužijo vodilno vlogo v raziskavah in inovacijah, delno zato, ker ne smemo pozabiti, da so politike EU o tem rasle in se razvijale s spodbujanjem politik, namenjenih krepitvi sodelovanja med industrijo, izobraževalnimi sistemi in raziskovalnimi ustanovami. Zato menim, da poročilo, o katerem smo glasovali, predstavlja koristen prispevek k razpravi o prihodnjem skupnem strateškem programu za podporo raziskav in inovacij v EU.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0296/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog, ker je kriza izbrisala milijone delovnih mest in povečala negotovost delovnih mest in revščino; ker 17 % prebivalcev EU grozi revščina; ker je 23 milijonov prebivalcev EU nezaposlenih; ker veliko dela v gospodinjstvih poteka v neuradnem gospodarstvu v negotovih zaposlitvenih razmerah in/ali kot neprijavljeno delo in ker poleg tega v industrializiranih državah delo v gospodinjstvih znaša od 5 % do 9 % vseh zaposlitev; ker je velika večina zaposlenih v tem sektorju žensk; ker je takšno delo podcenjeno, premalo plačano in neuradno; in ker ranljivost delavcev v gospodinjstvu pomeni, da so mnogokrat diskriminirani in se z njimi nepravično ali neprimerno ravna. Pozdravljam in podpiram pobudo Mednarodne organizacije dela (ILO) za sprejetje konvencije, dopolnjene s priporočilom glede dostojnega dela za delavce v gospodinjstvu. Države EU, ki so članice ILO, pozivam, naj te instrumente sprejmejo na konferenci ILO junija 2011.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Kriza je odpravila milijone delovnih mest in povečala negotovost zaposlitev in revščino – 17 % prebivalcev EU grozi revščina. V nekaterih državah se veliko dela v gospodinjstvu opravi v neuradnem gospodarstvu, v negotovih zaposlitvenih razmerah in/ali kot neprijavljeno delo. Velika večina zaposlenih v tem sektorju je žensk, takšno delo pa je podcenjeno, premalo plačano in neuradno. Delavci v gospodinjstvu so mnogokrat diskriminirani in so lahko zlahka tarče neenake ali nepravične obravnave ali zlorabe. Pozdravljam pobudo ILO za sprejetje konvencije, dopolnjene s priporočilom glede dostojnega dela za delavce v gospodinjstvu. Države članice morajo hitro ratificirati in izvajati to konvencijo in priporočila, saj bi njihovo izvajanje obravnavalo potrebe ene izmed najbolj ranljivih kategorij delavcev in se spopadlo s problemom neprijavljenega dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Ker je večina delavcev v gospodinjstvu delavcev z negotovo zaposlitvijo, ki so pogosto diskriminirani in včasih izkoriščani, se je Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve odločil prizadevati si za sprejetje resolucije, obenem pa je Evropsko komisijo spraševal o njenih ukrepih v zvezi s to kategorijo delavcev. Mednarodna organizacija dela (ILO), ki bo junija imela svojo letno konferenco, mora sprejeti konvencijo o delavcih v gospodinjstvu, ki zahteva enako obravnavo delavcev v gospodinjstvu in drugih delavcev ter izpolnjevanje vseh pogojev za dostojno delo. Z našo resolucijo podpiramo ambicije ILO. Vendar pa si zapomnite, da je to šele prva stopnja: zdaj moramo zagotoviti, da bodo države članice po njenem sprejetju ratificirale to konvencijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Popolnoma podpiram pobudo Mednarodne organizacije dela (MOD) za sprejetje konvencije, dopolnjene s priporočilom glede dostojnega dela za delavce v gospodinjstvu. Številni izmed teh delavcev so neprijavljeni migranti, zato je večja verjetnost, da so žrtve zlorab, da neredno prejemajo plačilo in da so žrtve nasilja. Poleg tega neprijavljeni delavci ne drznejo stopiti v stik z oblastmi, da bi prosili za zaščito, uveljavili svoje pravice ali uporabili zdravstvene storitve, saj se bojijo, da jih bodo oblasti vrnile v domačo državo in/ali da jih bo delodajalec kaznoval. Vsi delavci v gospodinjstvu, ne glede na njihovo poreklo, morajo imeti dostojen dostop do dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. (FR) Mednarodna organizacija dela (ILO) si trenutno prizadeva za pripravo konvencije o delavcih v gospodinjstvu. Sprejetje te konvencije ILO o delavcih v gospodinjstvu bo bistveni element pri zagotavljanju spoštovanja človekovih in socialnih pravic ter pravic zaposlovanja delavcev v gospodinjstvu. Delo v gospodinjstvu znaša 5–9 % vseh zaposlitev. Takšno delo je pogosto negotovo, podcenjeno in neuradno.

 
  
MPphoto
 
 

  Françoise Castex (S&D), v pisni obliki. – (FR) Glasovala sem za to poročilo, da se omogoči preoblikovanje poročila, v katerem gre prepogosto za izkoriščanje in zakonodajo na področju, ki znaša 5–9 % vseh zaposlitev v Evropski uniji. Vsi tisti, ki delajo s starejšimi, morajo imeti svobodo združevanja in pravico do časa počitka ter morajo biti zaščiteni pred nadlegovanjem in samovoljnimi praksami. Zato smo hoteli Mednarodni organizaciji dela (ILO) in sindikatom pred pogajanji o sprejetju teh novih instrumentov, ki se bodo začela junija na stoti mednarodni konferenci o delu, poslati močno sporočilo o podpori. Vendar pa obžalujemo, da desnica z veseljem izraža pomisleke glede nezakonitih delavcev v gospodinjstvu, obenem pa noče priznati, da takšne razmere prepogosto vključujejo delavce brez dokumentov, ki so glavne žrtve negotovosti in zlorab.

 
  
MPphoto
 
 

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Podprl sem to resolucijo o konvenciji ILO o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu. Ta konvencija si prizadeva zagotoviti pravno priznanje za delo v gospodinjstvu kot dela, razširiti pravice na vse delavce v gospodinjstvu in preprečiti kršitve in zlorabe. Resolucija Evropskega parlamenta nadalje poziva države EU, ki so članice ILO, naj te instrumente sprejmejo na konferenci ILO, ki bo potekala junija 2011, in poziva države članice EU, naj hitro ratificirajo in izvajajo konvencijo in priporočilo. V nekaterih državah se veliko dela v gospodinjstvu opravi v neuradnem gospodarstvu, v negotovih zaposlitvenih razmerah in/ali kot neprijavljeno delo. V industrializiranih državah delo v gospodinjstvu znaša 5–9 % vseh zaposlitev, velika večina zaposlenih v tem sektorju pa je žensk. Povečevanje deleža nestandardnih ali netipičnih pogodb se po spolu in starosti močno razlikuje. Sprejetje, ratifikacija in izvajanje konvencije ILO lahko vpliva na zmanjšanje števila revnih zaposlenih in izboljša razmere za veliko število žensk na trgu dela.

 
  
MPphoto
 
 

  Karima Delli (Verts/ALE), v pisni obliki. (FR) V Evropi imata dve izmed treh priseljenk nizko kvalificirano zaposlitev, pogosto v sektorju zdravstva ali dela v gospodinjstvu. Te ženske prispevajo k našemu gospodarstvu, vendar pa trpijo zaradi zelo slabih delovnih pogojev in kršitev njihovih najosnovnejših pravic.

Mednarodna konferenca o delu, ki bo potekala junija letos, bo priložnost za članice Mednarodne organizacije dela, da sprejmejo „Konvencijo o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu“. Ta instrument je korak v pravo smer za pravice delavcev po svetu, saj standarde delovnega prava razširja na delavce v gospodinjstvu, kategorijo, ki je bila doslej izključena iz teh standardov. Zdaj so na potezi države članice, saj se morajo zavezati ratifikaciji te konvencije.

Na evropski ravni bomo morali prenehati z ločenim in sistematičnim obravnavanjem priseljevanja in politike dela. Ni prav, da se delavce v gospodinjstvu zaradi prestroge in neprilagojene ureditve priseljevanja sili v neuradno delo ne glede na njihove pravice.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Dobro znano je, da je delo v gospodinjstvu pogosto negotovo in neuradno, negotovost in neuradnost pa resno ogrožata pravice tistih, ki zagotavljajo tovrstne storitve, čeprav so udeleženi v gospodarski dejavnosti njihovih držav in bi jih bilo treba obravnavati kot delavce kot vse druge.

Zaradi ravni zaupanja med delodajalcem in delavcem, ki ga zahteva takšna dejavnost, je priporočljivo, da se delovnega razmerja ne preobremeni s pretirano formalnostjo, obenem pa to pomeni, da mora delavec imeti možnost dostojno izvajati svoj poklic. Konvencija Mednarodne organizacije dela (ILO), dopolnjene s priporočilom glede dostojnega dela za delavce v gospodinjstvu, bi lahko bila še en korak v pravo smer.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija Evropskega parlamenta obravnava predlagano konvencijo Mednarodne organizacije dela (ILO), dopolnjeno s priporočilom glede dostojnega dela za delavce v gospodinjstvu. Junija bo v Ženevi potekala naslednja konferenca ILO, ki se bo spopadla s problemom dela v gospodinjstvu. Čeprav EU na njej ne more uradno sodelovati, saj so države članice tiste, ki so članice, se zaveda svojih obveznosti sodelovanja z ILO in zato ni hotela zamuditi priložnosti za prispevek k področju, za katerega bi lahko rekli, da sodi pod naslov „temeljne pravice“. Pomen dela v gospodinjstvu je nesporen. Gre za delo, ki se opravlja v gospodinjstvu – varstvo otrok in oskrba starejših – in je vključeno v strategijo Evropa 2020 ter znaša 5–9 % vseh zaposlitev v EU in se še povečuje. Vendar pa so delavci v gospodinjstvu – katerih večina so ženske in priseljenci – pogosto žrtev zlorab s strani nadrejenih, ki jim ne zagotavljajo socialnih pravic. Zato sem glasoval za ta predlog resolucije.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Sprejetje konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO), dopolnjene s priporočilom glede dostojnega dela za delavce v gospodinjstvu, je pomemben korak naprej in nanj gledamo pozitivno. V različnih državah članicah je, kot je bilo jasno med razpravo, večina teh delavcev žensk, vse večji pa je odstotek nezakonitih priseljenk. Ti dve skupini sta najbolj ranljivi in najbolj dovzetni za nasilje ali spolno zlorabo. Pomembno je, da se v zvezi s tem na prihodnji konferenci ILO sprejme ukrepe. Izredno izkoriščevalni in diskriminatorni pogoji dela so dobro znani. Mnogi izmed teh delavcev v gospodinjstvu delajo v komajda dostojnih razmerah, se jih močno izkorišča in se jim ne zagotavlja pravic, kot je pravica do socialne varnosti, zdravstvenega varstva in varnosti, zaščite materinstva, omejitve delovnega časa, počitka, svobode združevanja in zastopanosti.

Zatorej obstaja očitna potreba po ureditvi dela v gospodinjstvu. Zaradi tega je treba nujno sprejeti učinkovite ukrepe za boj proti negotovim delovnim mestom, ponarejenim računom, neprijavljenemu delu in nezakonitemu delu.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki.(PT) Zdi se nam pomembno premakniti se v smeri sprejetja konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO), dopolnjene s priporočilom glede dostojnega dela za delavce v gospodinjstvu, večina katerih so ženske, vse večji pa je odstotek nezakonitih priseljenk. Ti dve skupini sta najbolj ranljivi in najbolj izpostavljeni nasilju ali spolni zlorabi, zato bi bilo zelo pozitivno, če bi bili glede tega na prihodnji konferenci ILO sprejeti odločilni koraki.

Izredno izkoriščevalne in diskriminatorne razmere, v katerih delajo številni delavci v gospodinjstvu, so dobro znane. Zato obstaja očitna potreba po ureditvi dela v gospodinjstvu, da ne bodo ostali izpostavljeni komajda dostojnim razmeram, upravičeni pa so tudi do pravic, kot so pravica do socialne varnosti, zdravstvenega varstva in varnosti, zaščite materinstva, omejitve delovnega časa, počitka, svobode združevanja in zastopanosti.

Zaradi tega je treba nujno sprejeti učinkovite ukrepe za boj proti negotovim delovnim mestom, ponarejenim računom, neprijavljenemu delu in nezakonitemu delu. Zato je bistveno spremeniti vsa nestabilna delovna mesta v stabilna delovna mesta s pravicami in dostojnimi plačami.

 
  
MPphoto
 
 

  Sylvie Guillaume (S&D), v pisni obliki. (FR) popolnoma podpiram sprejetje, ratifikacijo in izvajanje konvencije Mednarodne organizacije dela (ILO) o delu v gospodinjstvu. Delavci v gospodinjstvu večinoma delajo v negotovih razmerah, se pogosto znajdejo v pravno dvomljivih upravnih situacijah, zaradi katerih je njihov položaj še manj stabilen, in so pogosto žrtve diskriminacije, neenakosti in nepravične obravnave ali zlorabe. Vendar pa so njihove storitve bistvene za našo družbo, od varstva otrok do oskrbe starejših. Vzpostaviti moramo pravni okvir, ki nam omogoča izboljšati pravice teh delavcev in spodbujati dostojne delovne pogoje.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker je kriza odpravila milijone delovnih mest in povečala negotovost zaposlitev in revščino – 17 % prebivalcev EU grozi revščina in 23 milijonov prebivalcev EU je brezposelnih. V nekaterih državah se veliko dela v gospodinjstvu opravi v neuradnem gospodarstvu, v negotovih zaposlitvenih razmerah in/ali kot neprijavljeno delo. Velika večina zaposlenih v tem sektorju je žensk, takšno delo pa je podcenjeno, premalo plačano in neuradno. Ranljivost delavcev v gospodinjstvu pomeni, da so mnogokrat diskriminirani in so lahko zlahka tarče neenake ali nepravične obravnave ali zlorabe. Delo v gospodinjstvu je treba pravno priznati kot delo, vsem delavcem v gospodinjstvu moramo dati več pravic in preprečiti kršitve in zlorabe, da bi vzpostavili pravni okvir za vse delavce v gospodinjstvu in zagotovili, da njihovo delo ne poteka zunaj regulativnega okvira. Sprejetje, ratifikacija in izvajanje konvencije ILO ne bi samo izboljšali razmere za veliko število žensk na trgu za delo v gospodinjstvu z zagotovitvijo dostojnih delovnih pogojev, ampak bi izboljšali tudi njihovo vključenost v družbo. Morda bo treba prilagoditi zakonodajo, da ustvarimo prožne in varne pogodbene pogoje, ki bodo zagotavljali enakopravno obravnavo.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resoluciji, ki „meni, da je treba problem neprijavljenega dela rešiti; poudarja, da je za sektor dela v gospodinjstvu značilna visoka raven neuradnosti in neprijavljenega dela, da so v tem sektorju zaposleni mnogi delavci migranti in da so njihove pravice mnogokrat kršene; nadalje meni, da se je nujno treba bojevati proti negotovemu delu na splošno, saj ta problem zadeva zlasti delavce migrante in s tem še poslabšuje njihov že tako ranljiv položaj“.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Spreminjanje delovnih pogojev delavcev in delavk je v središču prevladujoče logike oligarhije v Evropi in drugod. Med različnimi oblikami organizirane negotovosti obstaja ena, ki jo je težje odpraviti kot druge: delavci v gospodinjstvu. To poročilo podpira pripravo konvencije ILO, da se zaščiti pravice delavcev in predvsem pravice teh skritih delavk. Obsoja tudi naraščanje števila netipičnih pogodb, kar je znak, da delo postaja vse bolj negotovo. Glasoval sem za to pobudo, obenem pa obžalujem dejstvo, da ne bo imela pravega učinka.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Ker delo v gospodinjstvu znaša 5–9 % vseh zaposlitev; ker je velika večina zaposlenih v tem sektorju žensk; ker je takšno delo podcenjeno, premalo plačano in neuradno, in ker ranljivost delavcev v gospodinjstvu pomeni, da so mnogokrat diskriminirani in so lahko zlahka tarče neenake ali nepravične obravnave ali zlorabe, je treba najti rešitve za odpravo tovrstnih razmer. Zato pozdravljam konvencijo Mednarodne organizacije dela, ki opozarja na probleme v zvezi z delom v gospodinjstvu.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) S to resolucijo namerava Evropski parlament izraziti svojo podporo pobudi Mednarodne organizacije dela (ILO) za sprejetje konvencije, dopolnjene s priporočilom glede dostojnega dela za delavce v gospodinjstvu. Dejansko so lahko delavci migranti, ki sprejmejo nizko kvalificirane začasne zaposlitve na obrobju trga dela ali zaposlitve kot delavci v gospodinjstvu, izpostavljeni več oblikam diskriminacije. Ti delavci so pogosto izpostavljeni revščini in neurejenim razmeram in večja je verjetnost, da so žrtve zlorab, da neredno prejemajo plačilo in da so žrtve nasilja ali spolnih zlorab, in manj verjetno je, da bodo stopili v stik z oblastmi in prosili za zaščito ter uveljavili svoje pravice, saj se bojijo, da jih bodo oblasti vrnile v domačo državo in/ali da jih bo delodajalec kaznoval. Te razmere so razlog, da sem glasovala za resolucijo. Podpiram cilj konvencije, da se sprejme ukrepe za pravno priznanje dela v gospodinjstvu kot poklicne dejavnosti ter razširi pravice na vse delavce v gospodinjstvu, da se prepreči kršitve in zlorabe ter da se vzpostavi pravni okvir, ki zagotavlja, da dela ni mogoče opravljati zunaj reguliranega okvira.

 
  
MPphoto
 
 

  Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – Podpiram to resolucijo o predlagani konvenciji Mednarodne organizacije dela o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu. Precejšen del dela v gospodinjstvu je neprijavljen, negotov in premalo plačan, delavci v gospodinjstvu, večinoma ženske, pa so izpostavljeni zlorabi, zlasti če delajo v tujini. Sprejetje te konvencije ILO lahko pomaga zmanjšati število revnih zaposlenih, izboljšati delovne pogoje in socialno vključenost nekaterih najbolj ranljivih delavcev. Uporabiti moramo bistvene standarde za delo v gospodinjstvu in zagotoviti, da so tisti, ki ga opravljajo, upravičeni do socialne varnosti in zaščite pred zlorabami.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Delavci v gospodinjstvu so pogosto kaznovani zaradi neuradne narave njihovega dela. Ker so zunaj uradnih struktur gospodarske dejavnosti, so pogoste omejitve njihovih pravic kot delavcev. Proti tem razmeram se je treba odločno boriti.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S to resolucijo Evropski parlament: (1) pozdravlja in podpira pobudo ILO za sprejetje konvencije, dopolnjene s priporočilom glede dostojnega dela za delavce v gospodinjstvu; poziva države EU, ki so članice ILO, naj na konferenci ILO junija 2011 sprejmejo te instrumente; poziva države članice EU, naj hitro ratificirajo in izvajajo konvencijo in priporočilo; (2) meni, da lahko sprejetje, ratifikacija in izvajanje konvencije ILO o dostojnem delu za delavce v gospodinjstvu vpliva na zmanjšanje števila revnih zaposlenih; (3) meni, da bi s sprejetjem, ratifikacijo in izvajanjem takšne konvencije lahko obravnavali potrebe ene najbolj ranljivih kategorij delavcev.

 
  
MPphoto
 
 

  Alf Svensson (PPE), v pisni obliki.(SV) Včeraj, 12. maja, je Evropski parlament izglasoval resolucijo o predlagani konvenciji ILO, dopolnjeni s priporočilom glede dostojnega dela za delavce v gospodinjstvu. Po vsem svetu in predvsem v revnih državah so gospodinjske storitve med najslabše plačanimi deli. Za ta delovna mesta pogosto ni pravilnih pogodb in socialnih ugodnosti. Izpostavljanje tega storitvenega sektorja ločeno v priporočilu, povezanem s konvencijo ILO, je zato pravilno in ustrezno. Razlog, da sem glasoval proti resoluciji Evropskega parlamenta, je besedilo v odstavku 13, v katerem se države članice EU poziva, naj ratificirajo Mednarodno konvencijo o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov in članov njihovih družin, česar doslej ni storila še nobena država članica EU. Po mojem mnenju šestih ključnih konvencij OZN, ki so univerzalne in zajemajo vse ljudi, ni treba dopolnjevati z dodatnimi instrumenti. Nastalo bi veliko tveganje, da se spodkoplje zakonitost konvencij, ki so že bile sprejete, pri tem pa ne želim sodelovati. Raje bi si prizadeval za povečanje skladnosti s ključnimi konvencijami o človekovih pravicah, katerih vsebina jasno velja tudi za delavce v gospodinjstvu. To je nekaj, za kar se zdi, da se dandanes ne zmeni vse preveč držav podpisnic.

 
  
MPphoto
 
 

  Marc Tarabella (S&D), v pisni obliki. (FR) Delo v gospodinjstvu, pogosto negotovo, premalo plačano in neprijavljeno, predstavlja 5 % do 9 % vseh zaposlitev v industrializiranih državah. Večina teh delavcev v gospodinjstvu je žensk in priseljenk, ki jih je lažje izkoriščati in premalo plačevati. Sprejetje konvencije ILO o delavcih v gospodinjstvu bo bistveni element za zagotavljanje spoštovanja človekovih in socialnih pravic z dodelitvijo enakega statusa delu v gospodinjstvu kot vsakemu drugemu delu in z zagotavljanjem pravnega okvira za delavce v gospodinjstvu.

Danes sprejeta parlamentarna resolucija pošilja močen znak vsem državam članicam, naj podpišejo to konvencijo, ki lahko, tako vsaj močno upam, okrepi socialno vključenost delavcev z zagotavljanjem dostopa do standardnih socialnih pravic, do katerih so upravičeni vsi delavci.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem za resolucijo Evropskega parlamenta, ki poziva države članice, naj se zavežejo v zvezi s predlogom resolucije ILO o delavcih v gospodinjstvu. Ta konvencija nam bo omogočila, da se bolje borimo proti nesprejemljivim delovnim pogojem vse prevelikega števila zaposlenih v tem sektorju, ki so v veliki večini ženske, večinoma priseljenke, zlasti neprijavljene migrantke. Dopolnila bo druge konvencije ILO ali drugih mednarodnih organizacij. Evropski parlament se je zavzemal tudi za ratifikacijo Mednarodne o zaščiti pravic vseh delavcev migrantov s strani EU in njenih držav članic. Kljub temu obžalujem dejstvo, da je skupini Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) predvsem zaradi vzdržanja glasovanja številnih socialističnih poslancev Evropskega parlamenta uspelo uveljaviti predlog spremembe, ki zavrača enakopravnost delavcev migrantov, zlasti neprijavljenih migrantov, z drugimi delavci. Ta predlog spremembe je skladen z vse bolj negativnim dojemanjem migrantov, kar podžiga ksenofobijo. Dejansko izvajanje določb te konvencije, ki ne bo enostavno, ostaja odprto, vendar pa kljub temu pomislimo, da je pristop pozitiven.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Mednarodna organizacija dela (ILO) je posebna agencija Organizacije Združenih narodov, ki ukrepa v imenu socialne pravičnosti, človekovih pravic in pravic delavcev. Glavna naloga organizacije je vzpostavitev mednarodnih standardov dela in socialnih standardov. Za ILO je bilo leto 2010 leto delavcev v gospodinjstvu. Zdaj so bili oblikovani minimalni standardi, saj delavci v gospodinjstvu predstavljajo največji neurejeni sektor na svetu.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0295/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog, ker je protimikrobna odpornost za evropski živinorejski sektor vprašanje zdravja živali, zlasti kadar zdravljenje ni uspešno; ker je več držav članic že izdalo smernice o preudarni uporabi protimikrobnih zdravil, zaradi česar se je zmanjšala njihova uporaba; ker ima živinoreja (pridelava mlečnih izdelkov, govedine, svinjine, perutnine, jajc, ovčjega in kozjega mleka ter mesa) veliko vlogo v evropskem kmetijskem gospodarstvu; in ker je glavni cilj kmetov ohraniti živino zdravo in produktivno s pomočjo dobrih kmetijskih praks (higiene, ustrezne krme, reje, odgovornega upravljanja zdravja živali). Zato Komisijo pozivam, naj v okviru strategije EU za zdravstveno varstvo živali razvije večletni akcijski načrt boja proti protimikrobni odpornosti (2011–2015).

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Odpornost na antibiotike je za evropski živinorejski sektor vprašanje zdravja živali, zlasti kadar zdravljenje ni uspešno. Več držav članic je že izdalo smernice o preudarni uporabi protimikrobnih zdravil, zaradi česar se je zmanjšala njihova uporaba. Protimikrobna zdravila so ob pravilni uporabi uspešno orodje v pomoč kmetom pri ohranjanju zdravja in produktivnosti njihove živine ter zagotavljanju njenega dobrega počutja. Čeprav se ta zdravila predpisuje za živali, prizadenejo ljudi in živali. Končni cilj tega predloga resolucije je ohraniti protimikrobna zdravila kot učinkovito sredstvo za boj proti boleznim pri živalih in ljudeh in pri tem njihovo uporabo omejiti na nujno potrebno. Glasovala sem za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. (GA) Glavni cilj kmetov je ohraniti živino zdravo in produktivno, to pa dosegajo z dobrimi kmetijskimi praksami.

Glasoval sem za to resolucijo, ker zahteva, naj se opravijo dodatne raziskave novih protimikrobnih zdravil, pa tudi drugih možnosti, ki bodo kmetom pomagale doseči navedene cilje. Vzpostaviti je treba sistem za izmenjavo raziskav, znanja in najboljših praks. Podpiram zahtevo, naj se opravi nadaljnje raziskave dobrega počutja živali in kmetijskih praks, kot so izboljšanje upravljanja čred, zgodnje preprečevanje bolezni in reja odpornih vrst živali.

Vendar pa je treba zagotoviti, da se finančna in upravna obremenitev kmetov ne bo povečala zaradi povečanega nadzora in spremljanja protimikrobne odpornosti pri živalih za hrano in tudi pri hišnih ljubljenčkih.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Protimikrobna odpornost je za evropski živinorejski sektor pomembno vprašanje zdravja živali. Glede na zelo velik pomen živinorejskega sektorja za evropsko kmetijsko gospodarstvo je pomembno ustrezno obravnavanje tega vprašanja. Strinjam se, da morajo države članice redno sistematično spremljati in nadzorovati protimikrobno odpornost pri živalih za hrano, ne da bi ustvarjale dodatne finančne in upravne obremenitve za kmete, druge lastnike živali ali veterinarje. Urad za prehrano in veterinarstvo in Evropska agencija za varnost hrane morata izvajati nadaljnje preglede in analize na tem področju in podati priporočila. Strinjam se, da mora Komisija voditi pogovore na mednarodni ravni, da se uveljavi prepoved protimikrobnih zdravil kot spodbujevalcev rasti v živalski krmi ter da se to vprašanje obravnava v dvostranskih pogajanjih s tretjimi državami.

 
  
MPphoto
 
 

  Carlos Coelho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozitivno je, da je bilo zabeleženo zmanjšanje uporabe antibiotikov, k temu pa je prispevala izdaja smernic o preudarni uporabi protimikrobnih zdravil v več državah članicah.

Vsako odločitev, ki vodi k uporabi protimikrobnih zdravil pri ljudeh ali živalih, je treba skrbno pretehtati in pri tem upoštevati morebitno nevarnost protimikrobne odpornosti. Dejansko lahko protimikrobna odpornost prizadene ljudi in živali ter lahko prehaja z enih na druge. Zavedam se, da protimikrobno odpornost pri ljudeh pogosto povzročijo neustrezni odmerki antibiotikov in nepravilno zdravljenje, vendar pa lahko do tega pride tudi s prenosom patogenih bakterij z geni za protimikrobno odpornost z živali na ljudi, kar ima resne posledice za javno zdravje in zdravje živali.

Zato smo soočeni s pravim horizontalnim vprašanjem, ki zahteva usklajen pristop na ravni EU, ki si mora prizadevati zagotoviti, da lahko protimikrobna zdravila ostanejo učinkovito orodje za boj proti boleznim ljudi in živali, spodbujati previdno in odgovorno uporabo ter omejiti njihovo uporabo na primere, v katerih so resnično potrebna.

 
  
MPphoto
 
 

  Vasilica Viorica Dăncilă (S&D), v pisni obliki. – (RO) Protimikrobna odpornost je za evropski živinorejski sektor vprašanje zdravja živali, zlasti v času, ko je več držav članic že izdalo smernice o preudarni uporabi protimikrobnih zdravil, zaradi česar se je zmanjšala njihova uporaba, Ker je glavni cilj kmetov ohraniti živino zdravo in produktivno s pomočjo dobrih kmetijskih praks (higiene, ustrezne krme, reje, odgovornega upravljanja zdravja živali), menim, da je treba opraviti dodatne raziskave novih protimikrobnih zdravil in tudi drugih možnosti (cepljenje, biološka zaščita, reja za boljšo odpornost) in strategij, ki temeljijo na dokazih, da bi preprečili in nadzirali nalezljive bolezni živali, kot je določeno v okvirnih raziskovalnih programih Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Edite Estrela (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasovala sem za predlog resolucije o odpornosti na antibiotike, ker menim, da morajo Komisija in države članice sprejeti ukrepe za obravnavanje naraščajočega problema protimikrobne odpornosti pri živalih glede na to, da uporaba antibiotikov v krmi prav tako prispeva k odpornosti na antibiotike pri ljudeh.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Odpornost na antibiotike je resen problem, ki je prizadel živinorejski sektor, zato se strinjam s pomisleki Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja glede tega vprašanja in s predlogi, da se ne zmanjša samo odpornost živali na zdravljenje z antibiotiki, ampak spodbuja tudi druga orodja za boj proti boleznim živali, ki ne vključujejo nujno uporabe antibiotikov.

Glede uporabe protimikrobnih zdravil kot spodbujevalcev rasti v krmi bi pozornost pritegnil k dejstvu, da to ne ogroža samo zdravja živali, ki postanejo odporne na antibiotike, ampak tudi ljudi, saj proizvodi živalskega izvora vstopijo v prehransko verigo, s čimer so prizadeti tudi ljudje.

Študija možnosti prepovedi uporabe protimikrobnih zdravil v krmi je zato nujno potrebna, prav tako pa spodbujanje ukrepov za zmanjšanje odpornosti na antibiotike, s čimer bi zagotovili boljše zdravje živali in večjo varnost hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija Evropskega parlamenta se spopada s problemom odpornosti živali na antibiotike, ki ima lahko uničujoče posledice. To vprašanje ima posledice za zdravje ljudi, zlasti tistih, ki delajo s temi živalmi, in tudi gospodarstvo, saj je ogrožena konkurenčna prihodnost živinoreje EU. Parlament je že večkrat razpravljal o tem vprašanju in je sprejel številne pobude, kot je podatkovna zbirka, ki bi jo bilo treba nenehno posodabljati. Vendar pa je prišel čas, da se premaknemo od besed k dejanjem, tako da veljavna zakonodaja ne bo več samo zakonodaja na papirju. Zato je bistveno, da nova skupna kmetijska politika (SKP) upošteva ta problem in spodbuja dobre živinorejske prakse. Glasoval sem za ta skupni predlog resolucije, ki ga je sprejela velika večina v Odboru za kmetijstvo in razvoj podeželja, saj gre za zelo uravnoteženo besedilo, katerega predlogi ne ščitijo samo zdravja ljudi in dobrega počutja živali, ampak zagotavljajo tudi preživetje podjetij.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Protimikrobna odpornost je za evropski živinorejski sektor, ki zajema pridelavo mlečnih izdelkov, govedine, svinjine, perutnine, jajc, ovčjega in kozjega mleka ter mesa, vprašanje zdravja živali. Protimikrobna zdravila so ob pravilni uporabi uspešno orodje v pomoč kmetom pri ohranjanju zdravja in produktivnosti njihove živine.

Protimikrobno odpornost pri ljudeh pogosto povzročijo neustrezni odmerki antibiotikov. Prenos patogenih bakterij posebej ogroža ljudi, kot so kmetje in delavci na kmetijah, ki so v vsakodnevnem stiku z živalmi.

To poročilo prispeva k skupnemu zbiranju podatkov na tem področju, analiziranju rezultatov in predlaga rešitve. Njegov cilj je ustvariti celostno podobo o tem, kdaj, kje, kako in pri katerih živalih se danes pravzaprav uporablja protimikrobna zdravila, ne da bi ustvarili dodatna finančna ali upravna bremena za kmete ali druge lastnike živali, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da se kmetijske prakse in njihova intenzivnost med državami članicami razlikujejo.

Poudarili bi pomen razvoja sistemom živinoreje, ki zmanjšujejo potrebo po predpisovanju protimikrobnih zdravil, in tudi raziskave novih protimikrobnih zdravil. Menimo, da je vsebina te resolucije pozitivna, saj je usmerjena k preudarni in odgovorni rabi protimikrobnih zdravil.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) Protimikrobna odpornost je za evropski živinorejski sektor, ki zajema pridelavo mlečnih izdelkov, govedine, svinjine, perutnine, jajc, ovčjega in kozjega mleka ter mesa, vprašanje zdravja živali. Protimikrobna zdravila so ob pravilni uporabi uspešno orodje v pomoč kmetom pri ohranjanju zdravja in produktivnosti njihove živine.

Protimikrobno odpornost pri ljudeh pogosto povzročijo neustrezni odmerki antibiotikov, prenos patogenih bakterij pa posebej ogroža ljudi, kot so kmetje in delavci na kmetijah, ki so v vsakodnevnem stiku z živalmi.

Ta dokument prispeva k skupnemu zbiranju podatkov na tem področju, analiziranju njihovih rezultatov in predlaga rešitve. Njegov cilj je ustvariti celostno podobo o tem, kdaj, kje, kako in pri katerih živalih se danes pravzaprav uporablja protimikrobna zdravila, ne da bi ustvarili dodatna finančna ali upravna bremena za kmete ali druge lastnike živali, pri čemer je treba upoštevati dejstvo, da se kmetijske prakse in njihova intenzivnost med državami članicami razlikujejo.

Prav tako so pomembne dodatne raziskave novih protimikrobnih zdravil in drugih možnosti, poudarili pa bi tudi pomen razvoj učinkovitih sistemov za živinorejo, ki zmanjšujejo potrebo po predpisovanju protimikrobnih zdravil.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker je končni cilj ohraniti protimikrobna zdravila kot učinkovito sredstvo za boj proti boleznim pri živalih in ljudeh in pri tem njihovo uporabo omejiti na nujno potrebno. Po mojem mnenju moramo vzpostaviti dobre živinorejske prakse, ki zmanjšujejo tveganje protimikrobne odpornosti. Te prakse je treba uporabljati predvsem pri mladih živalih, zbranih od različnih rejcev, s čimer se povečuje tveganje za prenosljive bolezni. Komisijo si mora prav tako prizadevati za mednarodno prepoved protimikrobnih zdravil kot spodbujevalcev rasti v živalski krmi in to vprašanje obravnavati v dvostranskih pogajanjih s tretjimi državami, na primer z Združenimi državami Amerike. Poudariti moramo logično povezavo med zdravjem živali in uporabo protimikrobnih zdravil, kot tudi povezavo med zdravjem živali in zdravjem ljudi. Danes je za nas najpomembnejše, da zagotovimo najvišjo raven varnosti hrane.

 
  
MPphoto
 
 

  Elisabeth Köstinger (PPE), v pisni obliki. (DE) Antibiotiki so bili dolgo časa čudežno zdravilo, ki je zdravilo nalezljive bolezni. V večini evropskih držav so antibiotiki za protibolečinskimi zdravili najbolj uporabljano zdravilo. Približno 50 % antibiotikov, ki se jih predpiše v Evropi, se uporabi v veterinarski medicini. Če se antibiotikov ne bi uporabljalo, bi se lahko bolezni živali in kužne živalske bolezni hitro razširile in postale epidemije ter povzročile ogromno gospodarsko škodo. Žal ima nenadzorovana uporaba antibiotikov v humani in veterinarski medicini zelo visoko ceno. Prekomerna uporaba antibiotikov povzroča odpornost in prilagoditev patogenov. Številni dobro znani antibiotiki so danes postali bodisi neučinkoviti ali nezanesljivi. Zato močno podpiram resolucijo Parlamenta, ki izrecno poziva Komisijo in države članice, naj se odgovorno spopadejo z naraščajočim problemom odpornosti na antibiotike med živalmi.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Ta resolucija priznava, da so protimikrobna zdravila ob pravilni uporabi uspešno orodje v pomoč kmetom pri ohranjanju zdravja in produktivnosti njihove živine ter zagotavljanju njenega dobrega počutja. Vendar pa priznava tudi potrebo po strogem nadzoru in spremljanju, zaradi česar sem lahko glasoval zanjo.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Protimikrobna odpornost je za evropski živinorejski sektor vprašanje zdravja živali, zlasti kadar zdravljenje ni uspešno. Več držav članic je že izdalo smernice o preudarni uporabi protimikrobnih zdravil, zaradi česar se je zmanjšala njihova uporaba. Kljub pozitivnim rezultatom je treba v zvezi s tem problemom storiti še veliko. Zato so potrebne skupne evropske politike, ki vodijo k odpravi tega problema.

 
  
MPphoto
 
 

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE), v pisni obliki. (LT) Danes je Parlament sprejel pomembno odločitev o odpornosti na antibiotike. Po mojem mnenju je zelo pomembno zbirati in analizirati podatke o uporabi veterinarskih proizvodov, vključno z antibiotiki. Prav tako je treba zagotoviti učinkovito in zmerno rabo teh proizvodov, da ne bi ogrožali učinkovitosti ukrepov za boj proti boleznim ljudi, ko se za zdravljenje v humani medicini izbere antibiotike. Čeprav testi za nadzor ostankov protibakterijskih sredstev v živalih in krmi, opravljeni v EU v obdobju 2005–2009, kažejo pozitivne rezultate, lahko še vedno rečemo, da ni nadzorovanega premika k zmanjšanju, ampak samo razdrobljena nihanja. Posebno zaskrbljujoče je dejstvo, da je bila v skladu s podatki iz leta 2009 večina odstopanj v zvezi z antibiotiki ugotovljena v vzorcih medu, zajčjega mesa in gojene ribe, z drugimi besedami, v proizvodih, za katere se meni, da so dragocena živila in se jih pogosto uporablja v vsakdanji prehrani Evropejcev. Cilj preudarne uporabe protimikrobnega zdravljenja in izvajanja celovitega nadzora, da se bolj uskladi vire humanih in veterinarskih raziskav, je zelo pomemben za zagotavljanje zdravja ljudi in dobrega počutja živali.

 
  
MPphoto
 
 

  Rareş-Lucian Niculescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Glasoval sem za to resolucijo. Vsako leto v Evropi umre 25.000 ljudi za vzroki, povezanimi s protimikrobno odpornostjo. Živali in hrana živalskega izvora bi lahko bili vzrok za prenos protimikrobne odpornosti na ljudi. Zato je treba antibiotike v živinoreji uporabljati previdno. Ukrepe, predlagane v tej resoluciji, za zagotavljanje več informacij veterinarjem in kmetom je treba zato izvajati čim bolj zagnano.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) Resolucija o protimikrobni odpornosti prihaja v času, ko ta predstavlja problem za zdravje živali v evropskem živinorejskem sektorju, ki se mora zanesti na to, da je protimikrobno zdravljenje v bližnji prihodnosti varno in učinkovito.

Pri uporabi protimikrobnih zdravil pri živalih je treba upoštevati morebitno nevarnost protimikrobne odpornosti pri ljudeh, ki jo pogosto povzročijo neustrezni odmerki antibiotikov, nepravilno zdravljenje in stalna izpostavljenost patogenov protimikrobnim zdravilom v bolnišnicah.

Glasovala sem za poročilo, ker prenos patogenih bakterij z geni za protimikrobno odpornost posebej ogroža ljudi zaradi vnosa navedenih bakterij in/ali vsakodnevnega stika z živalmi. Menim, da je ključnega pomena zavezanost raziskavam, saj te prispevajo k razvoju protimikrobnih zdravil kot učinkovitega orodja v boju proti boleznim, ki prizadenejo ljudi in živali. Vendar pa mora biti uporaba protimikrobnih zdravil omejena na primere, v katerih je nujno potrebna.

 
  
MPphoto
 
 

  Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – Odpornost na antibiotike je resno vprašanje javnega zdravja. Uporaba protimikrobnih zdravil pri ljudeh in živalih povzroča tveganje odpornosti, če je nepravilna in so odmerki neustrezni. Protimikrobna odpornost se lahko prenese z ljudi na živali in obratno. Bolniki v bolnišnicah in kmetje so posebno ogroženi zaradi izpostavljenosti odpornim bakterijam. Obstaja potreba po boljšem usklajevanju raziskav o odpornosti v humani medicini in veterini ter nadaljnjih raziskavah novih antibiotikov, alternativnih zdravljenj ter praks za preprečevanje in nadzor bolezni živali.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Živinoreja ima v evropskem gospodarstvu pomembno vlogo. Antibiotike se pogosto uporablja za zagotavljanje zdravja živali. Problem, ki lahko nastane, je, da lahko ljudje in tudi živali razvijejo protimikrobno odpornost, katere vpliv na zdravje ljudi bi lahko bil resen. Zato je treba sprejeti ustrezne strategije kot previdnostni ukrep za takšna tveganja.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S to resolucijo Evropski parlament: 1. 1. pozdravlja prizadevanja Komisije in njenih agencij pri skupnem zbiranju podatkov na tem področju, zlasti pobudo iz leta 2009 za ustanovitev evropskega nadzora rabe protimikrobnih sredstev v veterini; obžaluje, da se vse države članice še niso pridružile mreži evropskega nadzora rabe protimikrobnih sredstev v veterini, in poziva še več držav, naj to storijo; poziva Komisijo, naj mreži evropskega nadzora rabe protimikrobnih sredstev v veterini nameni zadostna finančna sredstva za izvajanje nalog; poziva Komisijo, naj nemudoma oblikuje ustrezen pravni okvir, da bodo države članice lahko učinkovito zbirale podatke; 2. poziva Komisijo, naj si prizadeva za zbiranje podatkov, ki bo usklajeno in primerljivo, tudi z dejavnostmi, ki potekajo v tretjih državah, na primer v Združenih državah.

 
  
MPphoto
 
 

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. (DE) Antibiotiki so naravni presnovni proizvodi gliv ali bakterij, ki se uporabljajo za zdravljenje bakterijskih okužb. Med drugim se jih preventivno krmi živalim. Odpornost pomeni izgubo sposobnosti antibiotika, da ubije bakterije ali zadržuje njihovo rast. Da bi se izognili temu, je treba slediti zdravstvenim navodilom. Vendar pa se lahko odporne živalske mikrobe prenese na ljudi in predstavljajo pomembno zdravstveno tveganje – posledica je lahko celo odpornost na antibiotike pri ljudeh. Zato je bilo edino prav glasovati za to poročilo, da bi končno spodbudili živinorejo, ki uspeva brez protimikrobnih zdravil.

 
  
MPphoto
 
 

  Anna Záborská (PPE), v pisni obliki. – (SK) Splošno znano je, da so živali, ki prejmejo antibiotike, tako kot ljudje včasih odporni na njihov učinek. Ta odpornost se lahko prenese z živali na ljudi in zato predstavlja tveganje za zdravje, prav tako pa lahko oteži zdravljenje nekaterih bolezni. Zato je treba pozorno nadzorovati uporabo antibiotikov v živinoreji in pri hišnih ljubljenčkih. Gre za varstvo potrošnikov in varnost proizvodnje hrane, katerih standard mora biti enako visok v vseh državah članicah EU. Prav je, da Evropski parlament, ki ga sestavljajo izvoljeni predstavniki ljudi, zahteva ukrepanje Komisije. Hitro in učinkovito se lahko odzovemo samo, če poznamo resnično situacijo. Zato sem podprla predloženo poročilo in pričakujem, da bo Komisija v bližnji prihodnosti predložila predlog za ukrepe za nadzor uporabe antibiotikov v živinorejskem sektorju.

 
  
  

Poročilo: Marietje Schaake (A7-0112/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za to poročilo, ker je kultura s prispevanjem k razvoju, vključevanju, demokraciji in preprečevanju sporov lahko ključni element mednarodnih odnosov. Zato jo je treba vključiti v razvoj Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD).

 
  
MPphoto
 
 

  Roberta Angelilli (PPE), v pisni obliki. (IT) V tem novem digitalnem gospodarstvu kulturne in ustvarjalne industrije predstavljajo velik potencial in so sposobne spodbuditi izražanje evropske kulturne raznolikosti in širjenje gospodarskega in socialnega napredka. Poleg tega sta kultura in ustvarjalnost ključna za zaščito in krepitev naše kulturne dediščine in pokrajin ter sta koristni za dvig kulturne ravni državljanov. Ne smemo podcenjevati dejstva, da te industrije sestavljajo enega izmed najbolj dinamičnih sektorjev v Evropi in prispevajo 2,6 % bruto domačega proizvoda EU z zagotavljanjem kakovostne zaposlitve približno 5 milijonom evropskih državljanov.

Z zeleno knjigo, ki jo je pred enim letom objavila komisija, so kulturne in ustvarjalne industrije dobile ustrezno priznanje in izoblikovale ključno vlogo v evropski viziji kulture, utemeljene na informacijski družbi, inovacijah in podjetništvu. Žal so pomanjkanje naložb, podkapitaliziranost podjetij, pomanjkanje regulativnega okvira za odpravo ovir za mobilnost umetnikov in ustvarjalcev ter vse večje piratstvo nekateri izmed dejavnikov, ki slabijo oblikovanje evropskega kulturnega prostora. Ne smemo pozabiti, da svetovni uspeh evropske industrije temelji na veliki profesionalnosti in ustvarjalnosti naših umetnikov, ki jih je treba zaščititi in spodbujati s konkretnimi spodbudami, da nadaljujejo s svojim dobrim delom.

 
  
MPphoto
 
 

  Elena Oana Antonescu (PPE), v pisni obliki. (RO) Temeljni vidik evropske kulture je, da ni namenjena spodbujanju v zunanjih odnosih na poenostavljen način, ampak zaradi njenih posebnih lastnosti kot nekaj živahnega in živega. Tako kot govorimo o evropskih vrednotah, pravicah in svoboščinah, moramo govoriti o evropskih kulturah, njihovi raznolikosti, ustvarjalni pluralnosti in vlogi evropskega ambasadorja, ki jo ima lahko vsak ustvarjalni element nacionalne kulture za spodbujanje Evrope kot celote. Preden začnemo s promocijo teh kultur zunaj Evrope, se hočemo tudi sami seznaniti z vsemi kulturnimi elementi, ki so tipični za Evropo. V zvezi s tem menim, da je vsak državljan Evropske unije najboljši ambasador kultur Evrope. Edini pogoj je, da jim je treba predhodno omogočiti najenostavnejšo možnost, da se seznanijo s kulturnim bogastvom na območju, v katerem živijo.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. EU je kulturno raznolika skupnost vrednot, v kateri zaporedne širitve EU, mobilnost državljanov v skupnem evropskem prostoru, stari in novi tokovi preseljevanja ter vse vrste izmenjav z ostalim svetom prispevajo k tej kulturni raznolikosti. Kultura ima vlogo v dvostranskih sporazumih o razvoju in trgovini ter pri ukrepih, kot so evropski instrumenti za razvojno sodelovanje, za stabilnost, za demokracijo in človekove pravice ter za predpristopno pomoč, evropska sosedska politika, vzhodno partnerstvo, Unija za Sredozemlje in evropski instrument za demokracijo in človekove pravice (EIDHR), ki vsi po vrsti namenjajo sredstva za kulturne programe. Strinjam se, da obstaja potreba po krepitvi kulturnih in izobraževalnih izmenjav s tretjimi državami, ki bi okrepile civilno družbo, pospešile demokratizacijo in dobro upravljanje, spodbudile človekove pravice in temeljne svoboščine ter zagotovile sestavne elemente za trajno sodelovanje.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Baudis (PPE), v pisni obliki. (FR) To poročilo pošilja jasno sporočilo: Evropska unija mora v svojo zunanjo politiko vključiti dosledno in usklajeno kulturno strategijo. Vezi, ki še posebno združujejo Evropo in države južno od Sredozemlja, se korenito spreminjajo. V arabskem svetu veje veter svobode. Kultura je pomemben pripomoček. Prispeva k živi in dolgotrajni demokraciji. Kulturne in izobraževalne izmenjave spodbujajo nastanek organizirane civilne družbe. Kulturno sodelovanje je tudi eden od ključev do uspeha Unije v Sredozemlju. To sodelovanje vodi do izmenjave in medsebojnega vplivanja ter spoštovanja in boljšega vsakodnevnega razumevanja med narodi.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Pomembno je, da je Evropski parlament odločno spomnil na to, kako zelo moramo spodbujati raznolikost, dediščino in kulturne izmenjave v vsem zunanjem delovanju EU. Kot ustvarjalka vključevanja, strpnosti in medsebojnega razumevanja je kultura bistveni sestavni del naših družb, ki ga moramo spodbujati v svojih diplomatskih prizadevanjih v korist človekovim pravicam in demokraciji. Vendar pa to poročilo poudarja, da kulturna razsežnost zunanjega delovanja ostaja premalo razvita in nezadostno usklajena in da je treba sprejeti skupno in celovito strategijo na tem področju. Prav tako smo ponovno poudarili svojo podporo svobodnemu internetu z obsojanjem cenzure interneta in groženj, ki jih predstavlja za človekove pravice in dostop do svetovne kulturne dediščine in njeno širjenje. Medtem ko si evropski državljani delijo vrsto skupnih kulturnih vrednot, bi najbolje služili evropskim interesom tako, da govorimo enotno.

 
  
MPphoto
 
 

  Sergio Berlato (PPE) , v pisni obliki. – (IT) Evropska unija je znana po svoji raznolikosti kulturnih oblik. Po mojem mnenju te evropske vrednote, na primer spoštovanje človekovih pravic, demokracijo in temeljne svoboščine, naši kulturni izdelki tudi predstavljajo. Znanje in mednarodne spretnosti so, kot je navedeno v strategiji Evropa 2020, ključni za izobraževalne sisteme. Večjezičnost, e-veščine in kulturna ozaveščenost nam omogočajo izkoristiti številne priložnosti današnjega svetovnega trga dela. Kulturo je zato treba v celoti vključiti v široki spekter delovanja, ki sestavlja zunanjo politiko EU. Celovita, usklajena strategija EU za kulturo v zunanjem delovanju EU trenutno ne obstaja. Priča smo tudi razdrobljenosti in razpršenosti ne samo med državami članicami, ampak tudi med različnimi oddelki in institucijami Evropske unije.

Ta razdrobljenost, brez skupne strategije, preprečuje učinkovito rabo virov in proračunskih sredstev za kulturni sektor. Zato Komisijo pozivam, naj razmisli o vključitvi in poenostavitvi kulture v zunanjem delovanju EU in tudi znotraj evropskih institucij.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki.(ES) Podpiram to poročilo kolegice iz moje skupine, ker poudarja medsektorski značaj in pomen kulture za vsa področja življenja in meni, da jo je treba upoštevati pri vseh zunanjih politikah EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Kulturni vidik evropskih politik, ki si prizadeva za večjo evropsko kohezijo, se mi zdi pomemben. Zato pozdravljam vse kulturne programe, katerih cilj je ustvariti evropsko identiteto na podlagi skupnih vrednot in medsebojnega razumevanja. Verjamem v vpliv, ki ga lahko imajo nekatere kulturne pobude na odnose znotraj Unije ter na diplomatske odnose s tretjimi državami. Kulturne elemente različnih držav se lahko uporabi kot most na poti k mirnemu sodelovanju z namenom stabilnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Nessa Childers (S&D), v pisni obliki. – Kulturnih razsežnosti zunanjega delovanja EU se ne sme pretirano poudarjati, pomembno pa je, da komisarka Ashton to še naprej vključuje v svoje delo z ESZD.

 
  
MPphoto
 
 

  Mário David (PPE), v pisni obliki. (PT) Začetek veljavnosti Lizbonske pogodbe je vodil k ustanovitvi Evropske službe za zunanje delovanje (ESZD), dejavnosti katere morajo vključevati usklajeno in dosledno strategijo kulturne diplomacije. To poročilo, ki ga na splošno podpiram, obravnava to pomembno vprašanje. Pravzaprav so številni predlogi, vključeni v to poročilo, kot sta spodbujanje izmenjav mladih in krepitev vezi z organizacijami civilne družbe v tretjih državah, predlogi, za katere se zavzemam v svojem poročilu o pregledu evropske sosedske politike – južna razsežnost in ki jih je sprejel Parlament. Na podlagi tega poročila bi poudaril tudi spoštovanje ohranjanja/spodbujanja jezikovnega/kulturnega bogastva v vsaki državi članici, pomen širitve evropskih kulturnih vrednot kot orodja za spodbujanje temeljnih pravic, demokracije in dobrega upravljanja in nazadnje pomen kulturnega atašeja v vsakem predstavništvu EU v tujini.

 
  
MPphoto
 
 

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Mnogi se sprašujejo, ali sploh obstaja evropska kultura, pogosto pa jo primerjajo z Evropo kultur ali „evropeizacijo“ kultur. Za tiste, ki tako kot jaz menijo, da ima Evropa identiteto, vrednote, je odgovor očiten: evropska kulturna identiteta dejansko obstaja. To kulturno razsežnost bi morala EU bolj upoštevati v svojih diplomatskih prizadevanjih, zlasti z namenom spodbujanja človekovih pravic, demokracije in razvoja v tretjih državah. Za dosego tega mora visoka predstavnica znotraj Evropske službe za zunanje delovanje ustanoviti generalni direktorat za „kulturno diplomacijo“ in imenovati nekoga, ki bo pristojen za kulturne odnose in promocijo evropske kulture v vsakem predstavništvu EU v tretjih državah. Obenem moramo razmisliti o kulturniških vizumih za umetnike in vse tiste, ki so zaposleni v sektorju kulture.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Poleg tega, da je gospodarska sila, je Evropska unija tudi kulturna sila, katere vpliv močno presega njene meje. Dejstvo, da imajo različne države tradicionalne zgodovinske vezi z evropskimi državami članicami, krepi sposobnost Evrope, da prodre v druge kulture in je razumljiva tudi v drugih delih sveta. Pomena dejavnika jezika kot gonila za ohranjanje in poglabljanje teh stikov ni mogoče dovolj poudariti.

Obžalujem, da Evropska unija kljub vsem izjavam o nameri še naprej ne razume obsega, v katerem mora spodbujati učenje evropskih jezikov, ki so posebno ustrezni za komuniciranje v njenih institucijah. Namesto tega se je EU odločila za vase zazrto jezikovno politiko. Želim si, da bi se ta težnja spremenila.

Zunanja politika, kakršno predlaga razviti Unija, ne sme zanemariti kulturne razsežnosti, ampak jo mora imeti v mislih kot pripomoček; kot vrednoto, ki ni vedno oprijemljiva, vendar pa je posebno pomembna v svetu, ki je vse bolj dojemljiv za „mehko moč“ držav in mednarodnih organizacij. Evropska služba za zunanje delovanje (ESZD) bo v zvezi s tem imela pomembno vlogo. Upam, da bo kos izzivu.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Poročilo gospe Schaake obravnava kulturno razsežnost zunanjega delovanja Evropske unije. Čeprav se morda zdi nenavadno govoriti o kulturi, ki je nebistvena dobrina, medtem ko se številni Evropejci vsakodnevno soočajo s problemom nabave dobrin, ki so bistvene za njihovo preživetje, je ne moremo zanemariti: namesto tega moramo razmišljati tako, da je poleg tega, da je temeljna za kakovost našega življenja, lahko in mora biti priložnost za gospodarski razvoj in ustvarjanje delovnih mest za mlade, prav tako pa je očitno dejavnik enotnosti in kohezije med narodi. EU mora biti skupnost kulturnih vrednot, v kateri je raznolikost dobrina in dejavnik enotnosti in kohezije, ali, kot navaja poročevalka, „sredstvo za dosego miru in stabilnosti v svetu“. Zato moramo nujno pregledati pomanjkljivo zunanjo politiko o kulturi. Glasujem za to poročilo, ker se strinjam z njegovimi predlogi in upam, da bo kultura pripomogla k iskanju rešitev za izhod iz krize in bo dobrina blaginje evropske javnosti.

 
  
MPphoto
 
 

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo potrjuje sedanje razumevanje kulture v Evropski uniji: izkoriščevalska vizija kulture, ki je s konceptom kulturne diplomacije v službi zunanje politike. Z drugimi besedami, kulturo se ima za predhodnico spodbujanja in sporočanja interesov Evropske unije in držav članic svetu (točka 22), in poglejte, za kaj je namenjena ta vizija: za spodbujanje mednarodne trgovine (točka 23). Kako pogosto to ni soznačno s politikami in praksami, ki spodkopavajo identiteto in kulture posameznih držav ali jih ne spoštujejo?

To poročilo skriva tudi zmoto, ki se vedno znova pojavlja v razpravah EU o kulturi: da obstaja enotna evropska identiteta in enotna evropska kultura, in celo, da temelji na vrednotah, kot so svoboda, demokracija, strpnost in solidarnost.

Kultura, kot vsak zgodovinski pojav, ni utemeljena na enotni in skupni identiteti: ravno nasprotno, je odraz nasprotij, sporov in razmer kulturne prevlade. Evropska kultura je, kot je dobro znano, lahko hvaležna številnim kulturam v različnih delih sveta, kot na primer ljudje pod evropskim kolonializmom.

To je poročilo, ki napačno predstavlja in izkorišča pojem kulture.

 
  
MPphoto
 
 

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. (PT) To poročilo potrjuje sedanje razumevanje kulture v Evropski uniji: izkoriščevalska vizija kulture, ki je s konceptom kulturne diplomacije v službi zunanje politike. Z drugimi besedami, kulturo se ima za predhodnico spodbujanja in sporočanja interesov Evropske unije in držav članic ter spodbujanja mednarodne trgovine. Kako pogosto to ni soznačno s politikami in praksami, ki spodkopavajo identiteto in kulture posameznih držav ali jih ne spoštujejo?

To poročilo skriva tudi zmoto, ki se vedno znova pojavlja v razpravah EU o kulturi: da obstaja enotna evropska identiteta in enotna evropska kultura, in celo, da temelji na vrednotah, kot so svoboda, demokracija, strpnost in solidarnost.

Kultura, kot vsak zgodovinski pojav, ni utemeljena na enotni in skupni identiteti: ravno nasprotno, je odraz nasprotij, sporov in razmer kulturne prevlade. Evropska kultura je, kot je dobro znano, lahko hvaležna številnim kulturam v različnih delih sveta, kot na primer ljudje pod evropskim kolonializmom.

Evropska unija ne sme ogroziti naše kulturne raznolikosti ali napačno predstavljati in izkoriščati pojma kulture.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki.(LT) Glasoval sem za to resolucijo, ker je kulturna diplomacija temelj za vzpostavitev zaupanja in dolgoročnih odnosov z državljani v tretjih državah. Kultura bi morala biti bistven element, horizontalno vključen v široko paleto področij, ki sestavljajo zunanjo politiko EU: od trgovinskih odnosov EU do širitve in sosedske politike, od razvojnega sodelovanja do skupne zunanje in varnostne politike. Kultura ima tudi ekonomsko vrednost: evropska kulturna industrija prispeva k evropskemu podjetništvu, inovacijam in poslovanju, zaradi raznolike kulturne pokrajine pa je EU najprivlačnejša svetovna turistična destinacija. Živahno kulturno ozračje v EU privablja tako podjetja kot posameznike. Jasna in usklajena strategija EU za kulturo v zunanjem delovanju EU trenutno ne obstaja in jo je treba še oblikovati. Ohranjanje in gojenje privlačnosti Evrope v povezanem in konkurenčnem svetovnem okolju ni razkošje, temveč nuja. Razdrobljenost in razpršenost je mogoče opaziti ne samo med državami članicami, ampak tudi med različnimi oddelki in institucijami v EU. Razdrobljenost brez skupne strategije ovira polno in učinkovito rabo virov in proračunov za kulturo. Zato je ta strategija nujno potrebna za EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Jarosław Kalinowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Evropa je zibelka izredno bogate in raznolike kulture. Evropska unija mora izkoristiti to dediščino pri spodbujanju povezovanja in sodelovanja v državah, ki ne pripadajo Uniji. Ne smemo pozabiti, da Evropsko unijo sestavlja 27 zelo različnih držav članic. Pomembno je, da negujemo in ohranjamo to večkulturnost. Strinjam se, da skupna evropska politika zahteva razvoj usklajene strategije za zunanje kulturno delovanje. Za Evropo je pomembno, da dobro izkoristi svoj potencial v procesu samopromocije v svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) „Združeni v raznolikosti“ je moto, ki nam je skupen kot evropskim državljanom in ki predstavlja smisel pripadnosti veliki evropski skupnosti: križpotje narodov, kultur in običajev, ki so združeni kljub svojim gospodarskim, verskim in drugim razlikam. Moja podpora za poročilo gospe Schaake temelji prav na zagonu, ki ga moramo dati uveljavljanju te skupne ozaveščenosti. Kultura mora na zunanjem in tudi notranjem področju imeti povezovalno vlogo, zato bi lahko bila evropska kultura v odnosih sekretariata za spremljanje gospodarstva (SEAE) standardna nosilka evropskih vrednot, ki morajo prek dialoga s kulturami zunaj Evrope prispevati k mirnemu sodelovanju in konstruktivnemu razumevanju med narodi.

 
  
MPphoto
 
 

  Bogusław Liberadzki (S&D), v pisni obliki.(PL) Izrazil bi svoje strinjanje z vključitvijo kulturnih zadev v delovanja diplomacije EU. Za svet je pomembno, da izkusi kulturo držav članic EU v raznolikosti njenih vsebin in oblik. Osebno upam, da bo ta predstavitev geografsko uravnotežena, tako da bo kultura vsake države članice zastopana v pravem razmerju. V ta namen mora Komisija predložiti predlog za takšne ukrepe, ki bodo potem prenovljeni kot uraden dokument.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo. Evropa je skupnost svobode, odgovornosti in demokratičnih vrednot. Kultura, identiteta, vrednote in mesto EU na svetovnem prizorišču so medsebojno prepleteni. Evropski interesi so izpolnjeni, kadar so kulturni vidiki strateško zasnovani v okviru sodelovanja in partnerstva: tako prek kulturnih programov kot v primerih, ko so sestavni del ekonomske, zunanje, varnostne in razvojne politike.

Z izmenjavo literature, filmov, glasbe in dediščine se odpirajo vrata razumevanju in gradijo mostovi med ljudmi. V kulturnih delih se izražajo tudi evropska identiteta v vsej svoji raznolikosti in evropske vrednote. Poleg tega lahko EU ponudi pomembne izkušnje pri reševanju sporov in stabilizaciji na podlagi skupnih interesov in medsebojnega razumevanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. (CS) Poročilo o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij je v mnogih pogledih tesno povezano s poročilom o Uniji inovacij. Pozornost bi pritegnil predvsem k pomenu, ki se ga pripisuje izobraževanju državljanov in ki med drugim vključuje tudi boljše razumevanje vprašanja in spoštovanje varstva del, ki vključuje pravice intelektualne lastnine. Močno moramo podpreti in razviti to zanemarjeno področje ne samo izobraževanja, ampak tudi usposabljanja na ravni EU in tam, kjer so udeležene države članice. Imam pomisleke glede sedanjega označevanja kulturnih del kot blaga in storitev. To je zavajajoče in je mogoče imeti za odraz ekonomskega neoliberalizma na področju kulture. Na primer literarno delo ali celo umetniško ali glasbeno delo je najprej bistveni odraz nadarjenosti umetnika in socialni odziv. Nanje gledati kot zgolj na blago ali storitve ni samo omejeno, ampak tudi zmotno.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Žal celovita, usklajena strategija EU za vlogo kulture v zunanjem delovanju EU trenutno ne obstaja. Kot je dobro znano, se našim interesom najbolje služi, če govorimo enotno. Naša skupna zunanja politika mora temeljiti na kulturni diplomaciji, saj je mogoče položaj Evrope v svetu krepiti s kulturo kot sestavnim delom njene gospodarske, razvojne in varnostne politike. Z razširjanjem filmov, glasbe in literature bomo zagotovili boljše razumevanje naše celine. Poleg tega nas raznolika kulturna pokrajina EU odlikuje kot najprivlačnejšo turistično destinacijo na svetu. Pozdravljam konkretne predloge, predstavljene v tem poročilu, za vključitev civilne družbe, umetnikov, izobraževalnega kadra, študentov in podjetnikov pri oblikovanju kulturnih odnosov. Obenem moramo nujno upoštevati ogromen potencial novih tehnologij, ki so vir informacij in tudi sredstvo za spodbujanje svobode izražanja. Menim, da bi bilo za Evropski parlament koristno, da kulturo vključi na dnevni red razprav z drugimi parlamenti po svetu, da bi pripomogel k vzpostavitvi splošne prakse evropskega zunanjega delovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Evropa je skupnost svobode, odgovornosti in demokratičnih vrednot. Kultura, identiteta, vrednote in mesto EU na svetovnem prizorišču so medsebojno prepleteni. Evropski interesi so izpolnjeni, kadar so kulturni vidiki strateško zasnovani v okviru sodelovanja in partnerstva, tako prek kulturnih programov kot v primerih, ko so sestavni del ekonomske, zunanje, varnostne in razvojne politike. Z izmenjavo literature, filmov, glasbe in dediščine se odpirajo vrata razumevanju in gradijo mostovi med ljudmi. V kulturnih delih se izražajo tudi evropska identiteta v vsej svoji raznolikosti in evropske vrednote. Pri vzpostavljanju Evropske službe za zunanje delovanje je treba raziskati in utrditi vlogo, ki jo kultura ima oziroma bi jo morala imeti v zunanjem delovanju EU. Vključevanje kulture lahko prispeva k medsebojnemu razumevanju, mirnemu sodelovanju in stabilnosti, prinaša pa tudi gospodarske koristi.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. (FR) Če je globalizacija nesporno dajala prednost širjenju izmenjav, se moramo boriti proti nevarnosti enotnosti kultur. Kultura je dejavnik odprtosti in gonilo demokracij, ki preprečuje vsak nacionalistični odziv, rasistične težnje in izključenost, ki jih podžigajo gospodarska in finančna ter podnebna in prehrambena kriza. Kulture se morajo vzajemno bogatiti v duhu medsebojnega spoštovanja. So vir neizčrpne obnovljive energije. Kulturne stvaritve večinoma opisujejo ali izražajo vizijo, zavezo, pristranskost, ki je lahko primerna ali neprimerna. Predstavlja izvajanje pravice, vključno s pravico do obsojanja. Zelo potrebujemo umetnike, njihov kritični pogled na svet, njihovo vlogo izobraževalcev naših družb. Predvidevajo prihodnost in napovedujejo razvoj družbe, ker vidijo hitreje in dlje od politikov. Prizadevati si moramo za oblikovanje pluralističnega sveta, ki ohranja svojo sposobnost ustvarjanja in ki lahko ustvari novo in raznoliko. Ponovno moramo razmisliti o sistemu svetovnega upravljanja. Ustvariti moramo nov politični prostor svetovnih razsežnosti, pri čemer moramo upoštevati politično razsežnost kulturne raznolikosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Kulturna bogastva Evrope predstavljajo dragoceno dobrino, ki jo je pomembno ohraniti. Vedno slišimo, da je treba spodbujati kulturno raznolikost. Zato smo se preveč osredotočali na spodbujanje kulturne raznolikosti preko muslimanskega priseljenskega prebivalstva, ne da bi zagotovili, da se našo kulturo priznava v državah islamskega sveta. Če naj se izraziteje vključi evropske kulturne vidike, kot se predlaga, kot sestavni del gospodarske, zunanje, varnostne in razvojne politike, je to odvisno od tega, kakšno izrecno obliko bo to dobilo.

Vsekakor ni razloga za nasprotovanje izmenjavi literature, filmov, glasbe in podobnega, vendar pa se pričakovanj v zvezi z islamskim svetom ne sme prenapihniti – pomisliti morate samo na prepoved glasbe, ki izhaja iz korana. Najpomembnejše bo ne pozabiti na krščanske korenine in dajanje prednosti zaščiti kristjanov v drugih državah v zunanji in razvojni politiki, saj so nenazadnje najbolj preganjana manjšina na svetu.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Nobenega dvoma ne more biti, da kulturna diplomacija pomaga graditi zaupanje in dolgotrajne odnose med državljani EU in državljani tretjih držav, prav tako pa ne more biti nobenega dvoma, da je primerjalna prednost Evrope v kulturnem sektorju močna ter je tako dragoceno politično orodje za njeno zunanjo politiko. Nove tehnologije prinašajo nove priložnosti za širjenje evropske kulturne dediščine in krepitev nadnacionalnih vezi. Ker je internet svetovni prostor za srečevanje, mora EU razviti posebne politike za promocijo evropske kulture. Spletišče Europeana je korak v to smer; žal doslej še ni uresničilo svojega potenciala. Prav tako se ne sme spregledati prispevka kulture h gospodarstvom evropskih držav. Ocenjuje se, da trenutno predstavlja 2,6 % evropskega BDP. Seveda države z bogato zgodovino, tradicijo in kulturo, kot je Grčija, nimajo ničesar izgubiti s promocijo svoje kulturne dediščine in vrednot.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To je poročilo o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU. Strinjam se s poročevalko, da potrebujemo skupno strategijo za kulturno razsežnost. Ne gre za vprašanje številnejših naložb, ampak predvsem vprašanje boljših naložb. Spodbujanje kulture je spodbujanje demokracije. Predlagano usklajevanje bo morda pomagalo zagotoviti učinkovitejšo rabo virov, predvsem v času zmanjševanja proračuna, zlasti v kulturnem sektorju. Obstoječa Evropska mreža nacionalnih kulturnih inštitutov mora delovati kot pomemben partner za sektor. Člani te mreže imajo obsežne izkušnje ne samo s terenskim delom, ampak tudi z organizacijo kulturnih dejavnosti z ustrezno oddaljenostjo od vlad, kar je v tem sektorju ključno. Poleg usklajevanja obstaja tudi kulturna diplomacija na ravni držav članic. Vendar pa se številne tretje države izrecno obračajo na Evropsko unijo in ne samo na posamezne države članice. Samo skupna strategija bo preprečila obstoječo razdrobljenost, ki ovira popolno in učinkovito rabo virov in proračunov, namenjenih kulturi. Zaradi vsega naštetega sem glasovala za poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Kultura v Evropski uniji, ki je območje, katerega cilj je biti „združeni v raznolikosti“, igra izredno pomembno vlogo. Najprej moramo poudariti njen nesporni integracijski vidik, ki omogoča obstoj skupnih področij: to je točk, na katerih se ljudje z različnimi kulturnimi perspektivami znajdejo s skupnim predstavništvom. Nobeno naključje ni, da se obrazložitev poročila začne z zanimivim navedkom: „Rokenrol je bil iz kulturnega vidika odločilni element za odpiranje komunističnih družb in njihovo približevanje svobodnemu svetu“ (Andras Simonyi). Drugič, treba je poudariti nesporen gospodarski vpliv, ki bi lahko bil posledica zavezanosti širjenju evropske kulture. Gre za širitev in zaščito evropskih vrednot na svetovni ravni in za zagotavljanje spoštovanja osrednjih vidikov, kot je svoboda izražanja na internetu, na čim večji vrsti ravni. To so razlogi, da sem glasoval za.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Z glasovanjem za poročilo gospe Schaake pozivam k instituciji prave evropske kulturne diplomacije za spodbujanje naših vrednot zunaj EU. Razmišljanje o kulturi kot strateškem elementu zunanje politike bi dejansko omogočilo Evropi izravnati primanjkljaj v zvezi z nekaterimi državami. Predvsem Kitajska močno vlaga v kulturno diplomacijo, da bi izboljšala svojo podobo in pritegnila turiste. Evropa mora storiti enako, če naj še naprej igra pomembno vlogo na svetovnem prizorišču. Poročilo vsebuje več predlogov za dosego tega: na primer predlog za imenovanje osebe v vsakem predstavništvu EU v tretjih državah za usklajevanje kulturnih odnosov in interakcije med EU in tretjimi državami ali predlog, da osnutek organigrama Evropske službe za zunanje delovanje vsebuje delovna mesta v zvezi s kulturnimi vidiki ter vzpostavitev usklajevalnega oddelka v ta namen. Poleg tega se zdi primerno, da so tretje države v večjem obsegu vključene v programe EU, namenjene kulturi in tudi mobilnosti, mladim, izobraževanju in usposabljanju: olajšati je treba dostop mladih državljanov tretjih držav do teh programov.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Poročilo je sprva predvidevalo področje zunanjih odnosov na ravni EU skoraj izključno v skladu z vidiki novih medijev. To je še vedno močno prisotno, prav tako pa zamisel, da mora EU izvažati svojo kulturo. Zeleni so namesto tega vztrajali pri spodbujanju „kulturnega sodelovanja“. Nekatera priporočila, sprejeta v Odboru za kulturo in izobraževanje, pravzaprav ne ustvarjajo ničesar novega, kot na primer informacijsko spletišče o kulturnih programih EU in zunanjih odnosih, skupaj s koledarjem prireditev EU po vsem svetu ter stiki s civilno družbo. Nekateri členi, kot na primer člen 44 o podpori nacionalnih prizadevanj za izvajanje varovanja in ohranjanja kulturne dediščine, ukrepi za boj proti nedovoljeni trgovini s kulturnimi dobrinami ali izdelki kulturne dejavnosti, ne dajejo veliko smisla sami zadevi. Če povzamem, se poročilo v resnici ne spopada z vprašanjem in zbira koščke in delčke ob obstoječih možnostih, da se kulturo postavi na dnevni red v EU in v odnosih med EU in tretjimi državami. To je novo poglavje v prizadevanjih za popolno uporabo kulture kot sredstva za mir.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Izmenjava kulturne dediščine med posamezniki je pomembna znotraj EU za utrditev evropske identitete in tudi v smislu odnosov Unije s tretjimi državami. Zaradi tega podpiram krepitev zunanjega delovanja v tej smeri. Sredstva za kulturo so pogosto razpršena po celi vrsti projektov. Učinkovito rabo teh sredstev nadalje ovira politična razdrobljenost. Zato mora Evropska služba za zunanje delovanje nemudoma sprejeti celovito in enotno strategijo za kulturno diplomacijo, vključno z imenovanjem posebnega predstavnika EU v tretjih državah.

Nazadnje menim, da moramo bolj poudariti uporabo novih tehnologij, ki lahko povečajo število načinov za dostopanje do kulturnih vsebin. Za EU je ključno, da v tem okviru igra vodilno vlogo in razvija jasne politike, ki lahko zaščitijo internet pred oblikami cenzure, ki so značilne za represivne režime.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (PPE), v pisni obliki. (FR) Leta 1990 je znani ameriški profesor Joseph Nye v svoji knjigi Bound to Lead iznašel koncept „mehke moči“. Kaj to pomeni? Mehka moč je spodobnost mednarodnega akterja, da vpliva na druge z neprisilnimi sredstvi, kot je kulturna dinamika. Zakaj so Združene države po četrt stoletja še vedno supersila, kakršne vemo, da so? Ker ji poleg njenega vojaškega arzenala uspeva izvažati njeno kulturo in zamisli ter jih narediti privlačne. Evropa mora storiti enako; zaščititi mora svoj kulturni model in vrednote na mednarodnem prizorišču. Zaradi tega poročila Evropska unija pregleduje vpliv, ki ga lahko ima Evropa, če ji uspe njeni diplomaciji dodati kulturno razsežnost. Zato podpiram priporočila v tem poročilu. Gre za to, da sta pri čakanju na izvajanje prave skupne diplomacije in prave evropske obrambne politike evropska mehka moč in njena kulturna diplomacija dva izmed maloštevilnih sredstev za vplivanje, ki jih imamo na razpolago.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Podprla sem poročilo o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU. Predvsem bi poudarila potrebo po izvedbi pregleda obstoječih programov s kulturno komponento in pripravi zelene knjige in sporočila Komisije, ki opredeljujeta konkretne politike za vlogo kulture v zunanjem delovanju EU. Sedaj kulturno sodelovanje držav članic s tretjimi državami poteka na dvostranski podlagi. Primanjkuje skupnih in usklajenih načel in ukrepov, zaradi česar je nemogoče učinkovito uporabiti kulturne vire Evrope in ustvarjalni potencial Unije. Skupna strategija lahko pospeši razvoj kulturnih virov Evrope, napredovanje in poglabljanje socialnih odnosov, izmenjavo dobrih praks in izboljšanje kulturnega položaja EU na mednarodnem prizorišču. Močno podpiram vključitev kulturnih vidikov v osnutek organigrama Evropske službe za zunanje delovanje. Prav tako je pomembno zagotoviti ustrezno usposabljanje osebja Evropske službe za zunanje delovanje v zvezi s kulturnimi in digitalnimi vidiki. Kultura je tudi pomemben dejavnik v boju za človekove pravice in podpori demokracije.

Sodelovanje na tem področju bo pripomoglo k vzpostavitvi dialoga z družbami različnih kultur. Podpiram tudi evropsko blagovno znamko, razvoj in spodbujanje tega na takšnih področjih, kot so na primer podpora nadarjenosti, turizma in promocija univerzalnih vrednot, pa mora temeljiti na tesnejšem sodelovanju med državami članicami EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. (FR) Zadovoljna sem, da je bilo sprejeto poročilo o kulturnih razsežnostih zunanjega delovanja EU, ki potrjuje, da mora biti kultura v središču evropske diplomacije. Kljub vsej svoji raznolikosti si Evropejci delijo veliko število močnih vrednot, kot je spoštovanje človekovih pravic, demokracije in pravne države, ki jih je treba razširiti na mednarodno prizorišče. To evropsko blagovno znamko morajo nositi pravi ambasadorji. Pozdravljam tudi nove predloge, kot sta vzpostavitev kulturnega oddelka znotraj Evropske službe za zunanje delovanje ali imenovanje kulturnega atašeja za vsako državo članico. Kulturna Evropa bo lahko nastala z usklajevanjem nacionalnih pobud. Zaradi razvoja novih informacijskih tehnologij je kultura dostopna največjemu možnemu številu ljudi. Po mojem mnenju mora Evropska unija izkoristiti priložnost in uveljaviti svojo kulturno edinstvenost in spodbujati ustvarjalnost. Zavezana sem glasovati za poročilo, ki na našo kulturo ne gleda več kot na zapuščino preteklosti, ampak kot na eno izmed gonilnih sil jutrišnje evropske diplomacije.

 
  
  

Poročilo: Marie-Thérèse Sanchez-Schmid (A7-0143/2011)

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (FR) Glasujem za ta predlog, ker menim, da je potreben zagon na ravni EU za spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih industrij, in to je tudi razlog, zakaj mora imeti to področje inovativne gospodarske modele in dostop do novih zakonitih ponudb storitev na spletu. Zato je torej treba nujno ustvariti resnično enoten trg vsebin in storitev na spletu, uvesti posebne ukrepe, da bi izboljšali vlogo kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki spodbujajo inovativnost in strukturne spremembe, ter združili akterje na regionalni, nacionalni in evropski ravni ter ustvarili nove proizvode in storitve, ki spodbujajo rast in ustvarjanje delovnih mest. V Evropi ima kulturni sektor ključno vlogo in privablja državljane, podjetja in vlagatelje, zato velja Evropa za dinamično in spodbudno mesto za življenje in delo. Energičen in rastoč kulturni sektor je vsekakor bistven za uspešnost Evrope na področju ustvarjalnega gospodarstva, ki temelji na znanju. Kulturni sektor tudi privablja kvalificirane in ustvarjalne ljudi. V tem času kulturne in ustvarjalne industrije tudi pomembno spodbujajo gospodarske in socialne inovacije v številnih drugih sektorjih.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za to poročilo. Kulturne in ustvarjalne industrije morajo biti v središču novega evropskega političnega programa v skladu z gospodarskimi potrebami sektorja in ukrepi, namenjenimi prilagoditvi inovacijam v digitalni dobi. Strinjam se, da je treba za povečanje potenciala tega sektorja uspešno izvajati pobudo digitalne agende, kar bo kulturnim in ustvarjalnim industrijam omogočilo, da v celoti izkoristijo možnosti, ki jih ponujajo daljnosežne in hitre širokopasovne ter brezžične tehnologije, in da se tem tehnologijam uspešno prilagodijo. Zelo pomembni so širjenje evropske digitalne knjižnice in njen razvoj v osrednjo točko za posredovanje evropske kulturne dediščine in ustvarjalnosti ter zaščita in podpora njene kulturne dediščine.

 
  
MPphoto
 
 

  Jean-Luc Bennahmias (ALDE) , v pisni obliki. – (FR) Kulturne in ustvarjalne industrije so zaradi svoje gospodarske in kulturne narave ključne za evropske državljane. In sicer zato, ker te industrije poleg sodelovanja v spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti in razvoju evropske kulturne dediščine prispevajo tudi h gospodarskemu razvoju s spodbujanjem delovnih mest, gospodarske rasti in ustvarjanja bogastva. S tem glasovanjem se jasno zavezujemo večjemu priznavanju kulturnega sektorja s poudarjanjem, da njegov potencial ostaja ogromen, ker se vedno spopade s pravnimi ali gospodarskimi ovirami. Zato za povečanje tega potenciala predlagamo konkretne rešitve, kot sta vseevropski sistem licenc in izboljšanje dostopa do kreditov in mikrofinanciranja. Opažamo tudi precejšen napredek, ki ga internet predstavlja za naše družbe, čeprav prinaša nove izzive, kot sta zagotavljanje dostopa za vse in gospodarski model kulturnega sektorja. Zato je Evropski parlament, ki se zaveda ključne vloge kulture v evropski družbi, jasno pozval k povečanju podpore za akterje v kulturi.

 
  
MPphoto
 
 

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. (ES) Pomembno je izkoriščati potencial kulturnih in ustvarjalnih industrij. Razčleniti moramo kulturne in ustvarjalne industrije ter učinke njihovih dejavnosti na evropsko gospodarstvo, tako da se vsaka posebej opredeli in opiše, da bi prišle do izraza njihove značilnosti, da bi se bolje razumeli njihovi cilji in težave ter sprejemali učinkovitejši ukrepi.

 
  
MPphoto
 
 

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to poročilo, katerega cilj je priznati in okrepiti gospodarski in socialni pomen kulturnih in ustvarjalnih industrij. Osredotočanje pozornosti EU na te industrije in organiziranje njihovega potenciala s celovito strategijo, vključno s financiranjem, izpolnjuje vsaj dve prednostni nalogi, za kateri se je vedno zavzemala Lega Nord. To sta, prvič, spodbujanje in ponovna oživitev lokalne kulturne dediščine, ki je lahko jezikovna, glasbena, arhitekturna ali umetniška v najširšem smislu, da zaščitimo raznolikost in individualnost intelektualnih obzorij v obdobju posploševanja ali bolje trivializacije in razvrednotenja kulturnega sporočila. Drugič, institucionalna zaveza kulturnim in ustvarjalnim industrijam bi nadarjenim mladim omogočila konstruktivno usmerjanje njihovih znanj in spretnosti ter ambicij in jim ponudila izhodiščne platforme, nekatere strokovne, ki bi potem vodile k novim zaposlitvenim priložnostim in jim hkrati prihranile zapravljanje njihove nadarjenosti na področjih, ki kulturno stagnirajo ali pa so enostavno neprimerna za namen. Zato podpiram zadevno poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Sebastian Valentin Bodu (PPE), v pisni obliki. (RO) Kulturni sektor ima ključno vlogo v Evropi in je vir privlačnosti za običajne ljudi, podjetja in naložbe, s čimer izpostavlja Evropo kot dinamično, spodbudno mesto za življenje in delo. Energičen in rastoč kulturni sektor je vsekakor bistven za uspešnost Evrope na področju ustvarjalnega gospodarstva, ki temelji na znanju. Kulturni sektor tudi privablja kvalificirane in ustvarjalne ljudi. V tem času kulturne in ustvarjalne industrije tudi pomembno spodbujajo gospodarske in socialne inovacije v številnih drugih sektorjih. Nekatere države že v veliki meri črpajo iz raznolikih virov kulturnih in ustvarjalnih industrij. Vendar pa mora Evropska unija šele razviti strateški pristop, pri katerem bosta močna ustvarjalnost njenega gospodarstva ter kohezivna družba temeljili na prednostih njene kulture. To je ugoden trenutek, da zelena knjiga Evropske komisije sproži razpravo o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij ter uradno prizna gospodarski in socialni pomen tega sektorja. V Evropski uniji je rast kulturnih in ustvarjalnih industrij od 90-ih let prejšnjega stoletja eksponentna z vidika ustvarjanja delovnih mest in njihovega prispevka k BDP.

 
  
MPphoto
 
 

  Alain Cadec (PPE), v pisni obliki. (FR) Glasoval sem za poročilo gospe Sanchez-Schmid, ki vsebuje predloge za spodbujanje razvoja kulturnih in ustvarjalnih industrij. Poročilo poziva k oblikovanju statusa evropskega umetnika, da bodo umetniki imeli zadovoljive delovne pogoje ter ustrezne ukrepe na področju davčnih sistemov, njihove pravice do dela, pravic socialnega varstva ter avtorskih pravic, da se izboljša mobilnost v vsej EU. Prav tako se strinjam s poročevalko, ki poudarja potrebo po ohranitvi značilnosti nekaterih poklicev ter prenosu znanja zlasti na kulturni, ustvarjalni in obrtniški sektor ter zagotovitvi mehanizmov za prenos znanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. (PT) Pozdravljam interes, ki je bil izkazan potencialu kulturnih in ustvarjalnih industrij. Prepričana sem v pozitivni vpliv, ki ga lahko ima njihov razvoj v gospodarskem smislu z ustvarjanjem delovnih mest in prispevanjem k bruto domačemu proizvodu (BDP) ter v socialnem smislu s socialnim in kulturnim povezovanjem članov javnosti. Zato pozdravljam nameravano podporo za ustvarjalni sektor, ker menim, da je to glede na današnje svetovne razmere prava pot k dolgoročni in trajnostni rasti evropskega gospodarstva. Inovacije, strukturna kohezija in ustvarjanje novih proizvodov in storitev morajo biti prednostna naloga, ki jo je treba upoštevati pri oblikovanju vseh evropskih politik.

 
  
MPphoto
 
 

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. (FR) pozdarvljam sprejetje poročila gospe Sanchez-Schmid, ki zadeva razvoj kulturnih in ustvarjalnih industrij. S skoraj 14 milijoni delovnih mest in s trajnostno rastjo tudi med krizo je bistveno pokazati zanesljivo podporo tem industrijam, saj je njihov gospodarski in kulturni prispevek tako velik. Oblikovanje evropskega statuta za umetnike, uvedba manjše stopnje DDV za kulturne dobrine in izboljšanje porazdelitve zakonitih digitalnih ponudb so ustrezni in bistveni ukrepi za zagotavljanje mednarodnega kulturnega vpliva Evropske unije.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) V zadnjih dveh desetletjih je bila rast kulturnih in ustvarjalnih industrij eksponentna z vidika ustvarjanja delovnih mest in njihovega prispevka k bruto domačemu proizvodu (BDP) držav članic. Zaradi tega razloga in zaradi izredno ugodnega časa, v katerem smo, je pomembno izkoriščati in povečati potencial teh industrij. Zato obstaja potreba po izkoriščanju potenciala digitalne dobe, ustvarjanja zagona po vsej EU in spodbujanja kulturnega sektorja, da se tem industrijam zagotovi inovativne gospodarske modele.

Zato bi čestital poročevalki in podprl njen poziv k bolj ambiciozni zeleni knjigi Komisije, ki bo vodila k vzpostavitvi pravega notranjega trga in omogočila ustvarjanje delovnih mest in zagotavljanje večje socialne kohezije.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo gospe Sanchez-Schmid obravnava vprašanje, kako lahko Evropska unija izkorišča potencial kulturnih in ustvarjalnih industrij. To je razprava, ki jo je sprožila zelena knjiga Komisije v času, ko digitalna doba prihaja v naša življenja in globalizacija postaja izziv za kulturne in ustvarjalne industrije. Če lahko EU ustvari zagon v vsej EU, ki spodbuja ta podjetja s podpiranjem inovacij in modernizacije, bomo lahko spodbujali zaposlovanje in socialno kohezijo, da bi Evropska unija, kot omenja poročevalka, „postala območje z najbolj konkurenčnim in dinamičnim gospodarstvom na svetu, ki temelji na znanju“. Zato sem glasoval za to poročilo, ker verjamem v potencial teh ustvarjalnih industrij in njihovo obetavno prihodnost. Kljub temu obstaja potreba po hitri in trdni zavezi novim tehnologijam – predvsem informacijski tehnologiji – in razvojnim in inovacijskim dejavnikom, da jih ne bi prevzeli mednarodni partnerji. EU mora podpirati in spodbujati tudi umetniško ustvarjanje in mobilnost zaposlenih v kulturi, da bi postala vse splošnejša in globalna.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (LT) Glasoval sem za ta dokument, ker izkoriščanje potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij med drugim zahteva razvoj kakovostnega izobraževanja na področju umetnosti in kulture, teritorialne razsežnosti, lokalnih partnerstev, ustvarjanja in ustvarjalnosti, prenosa znanja in izkušenj, financiranja, javno-zasebnih partnerstev in izmenjave zgledov dobre prakse. Ustvariti moramo konkurenčnost med kulturnimi in ustvarjalnimi industrijami, pri tem pa ne smemo pozabiti, da ima vsak sektor svoje posebnosti in potrebuje različne oblike pomoči. Evropska unija mora uvesti ukrepe, s katerimi bo podprla ustvarjalni sektor. Zelo zaželeno bi bilo, da bi imela ta zelena knjiga kratko- in dolgoročen učinek na evropski ravni, na primer s prilagojeno davčno ureditvijo za kulturne dobrine in storitve na spletu ter zagotovijo možnosti uporabe finančne pomoči Evropske investicijske banke in Evropskega investicijskega sklada. Da bi lahko kulturne in ustvarjalne industrije imele spodbujevalno vlogo v vseh pogledih, je treba zagotoviti finančne možnosti, podprte s solidnim strokovnim znanjem na področju posebnosti kulturnih industrij, in prilagojeno davčno ureditev. Države članice morajo biti močno zavezane zaščiti in podpori svoje kulturne dediščine. Glede na vse večji pomen kulturnih in ustvarjalnih industrij in tudi cilj krepitve tega sektorja, ki je strateškega pomena za izpolnitev ciljev strategije Evropa 2020, mora Komisija pripraviti belo knjigo, ki bo sprostila kulturni in ustvarjalni potencial.

 
  
MPphoto
 
 

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasoval sem za poročilo, ker se mi zdi nujno, da si Komisija prizadeva za zagotavljanje boljše opredelitve ustvarjalnih kulturnih industrij kot del njihovega večjega priznanja s strani civilne družbe. Slutim velik potencial kulturnih in ustvarjalnih industrij, zlasti če preučimo možno in potrebno sodelovanje z univerzami, raziskovalnimi središči in umetniškimi šolami, s katerimi lahko vzpostavimo mrežo skupnih programov usposabljanja in vseživljenjskega učenja. Gospe in gospodje, bistveno in pomembno je širiti prakse in znanja in spretnosti ter okrepiti usposabljanje z ad hoc programi poklicnega usposabljanja, namenjenimi kulturnemu in ustvarjalnemu sektorju. Menim, da moramo zagotoviti večdisciplinarno izobraževanje in vztrajati pri sodelovanju in partnerstvu ne samo med izobraževalnimi ustanovami, študenti in zaposlenimi v kulturnem in ustvarjalnem sektorju, ampak tudi med podjetji vseh velikosti, med javnim in zasebnim sektorjem ter med obrtniki in finančnimi institucijami.

 
  
MPphoto
 
 

  Morten Løkkegaard (ALDE), v pisni obliki.(DA) Kulturne in ustvarjalne industrije v EU prispevajo v smislu rasti in delovnih mest. So del načrta za izpolnitev ciljev strategije Evropa 2020, zato je pomembno, da ustvarimo dobre pogoje za ta sektor – zlasti znotraj področja, ki bi ga rad izpostavil, in sicer avtorskih pravic.

Kot je poudarjeno na več mestih v poročilu, moramo seveda zagotoviti, da umetniki prejmejo pošteno plačilo za svoje delo. Obenem je vsekakor ključno zagotoviti, da je potrošnikom na razpolago veliko število storitev na spletu. Najboljši način za to je, da ustvarimo dobre pogoje za zakonite, operativno trdne alternative. Trenutno že obstaja več dobrih zgledov, ki jih je treba narediti bolj prepoznavne. Ustvarjanje učinkovitih alternativ je najboljši način za boj proti piratstvu. Obenem je ključno, da Komisija pripravi ambiciozen predlog za avtorske pravice – tega z veseljem pričakujemo.

Ena izmed zadev, ki jih izpostavljamo v poročilu, je sprejetje vseevropskega pristopa. Prav nič dobro ni, da na tem pomembnem področju deluje 27 različnih sistemov. Zato menim, da mora Komisija sprejeti celosten pristop in preučiti povezavo med izdajanjem licenc, zasebnimi honorarji za avtorske pravice in piratstvom. Upam, da lahko to poročilo pripomore k zagonu tega, in veselim se ambicioznega predloga Komisije.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to poročilo, ker menim, da je to ugoden čas, da zelena knjiga Komisije, ki bo uradno priznala gospodarski in socialni pomen tega sektorja, sproži razpravo o „izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij“. V Evropski uniji je rast kulturnih in ustvarjalnih industrij od 90-ih let prejšnjega stoletja eksponentna z vidika ustvarjanja delovnih mest in njihovega prispevka k BDP.

 
  
MPphoto
 
 

  Iosif Matula (PPE), v pisni obliki. (RO) Prav kulturni vidik naše skupne dediščine je tisti, ki Evropo razlikuje od drugih regij sveta. V času, ko smo soočeni z velikimi gospodarskimi izzivi, je pomembno, da razmislimo o načinih za črpanje potenciala, ki ga ponujajo kulturne in ustvarjalne industrije, zlasti ker je v te dejavnosti vključeno veliko število evropskih državljanov. Ne pozabimo pomembnega prispevka ustvarjalnega sektorja ne samo k razvoju informacijskih in komunikacijskih tehnologij, ampak tudi h gospodarskim in socialnim inovacijam. Vendar pa ta sektor načenja vrsto vprašanj, na katera je treba odgovoriti. En pomemben vidik je digitalizacija kulturne produkcije skupaj s potrebo po vzpostavitvi pravega enotnega trga za spletne vsebine in storitve, ki bo ustvaril dodatna delovna mesta. V tem istem okviru govorimo tudi o rešitvi vprašanja avtorskih pravic, financiranja kulturnih in ustvarjalnih industrij, mobilnosti umetnikov ali odobritvi kulturne produkcije. En pomemben primer je kinematografija, na področju katere so evropski filmi, vključno s številnimi romunskimi produkcijami, na pomembnih festivalih prejeli prestižne nagrade.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. (PT) Potreben je zagon na ravni EU za spodbujanje kulturnih in ustvarjalnih industrij in to je tudi razlog, zakaj mora imeti to področje inovativne gospodarske modele in dostop do novih zakonitih ponudb storitev na spletu. Nujno je torej treba ustvariti resnično enoten trg vsebin in storitev na spletu, uvesti posebne ukrepe, da bi izboljšali vlogo kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki spodbujajo inovativnost in strukturne spremembe, ter združili akterje na regionalni, nacionalni in evropski ravni ter ustvarili nove proizvode in storitve, ki spodbujajo rast in ustvarjanje delovnih mest. Z razvojem kulturnih in ustvarjalnih industrij prispevamo k trajnostnemu gospodarskemu razvoju in ustvarjanju delovnih mest.

 
  
MPphoto
 
 

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. (DE) Glede na številne zablode EU je dvomljivo, ali bodo informacijske in komunikacijske tehnologije zadostovale za ustvarjanje evropske identitete. Prav tako neprimerna za to evropsko identiteto sta demokratični primanjkljaj EU in enostransko razumevanje demokracije med bruseljsko elito, ki prebivalstvo pusti glasovati, dokler ni rezultat „pravi“. Ko gre za neposredno demokracijo, bi se lahko Evropska unija učila od Švice, ki se zavzema za demokratične odločitve tudi takrat, ko jo preostala politično korektna prevladujoča večina ostro kritizira. Vprašljivo je, če, kot je tako prepričljivo navedeno v poročilu, „energičen in rastoč kulturni sektor“ „pomembno spodbuja gospodarske in socialne inovacije“. Zaznati je težnjo, da se migracije in migrante vse pogosteje umešča v središče podpore kulture, medtem ko se domačo kulturo in tradicijo potiska ob stran.

Vendar pa tema povezovanja, o kateri smo veliko razpravljali, ne sme pomeniti, da se bomo zaradi prilagoditve muslimanskim priseljencem v naših vrtcih in šolah odpovedali božiču, veliki noči, božičku in podobnim tradicijam – to bi pomenilo izgubo naše kulturne identitete. Vrniti se moramo k posvečanju večje pozornosti zagotavljanju ohranitve in spoštovanja naših navad, običajev in moralnih vrednot. Ker to poročilo ne zagotavlja preobrata težnje, sem se vzdržal glasovanja.

 
  
MPphoto
 
 

  Georgios Papanikolaou (PPE), v pisni obliki. – (EL) Kulturni in ustvarjalni sektor imata dvojno vlogo: imata gospodarsko vlogo s podpiranjem zaposlovanja, rasti in ustvarjanja bogastva, predvsem pa imata kulturno vlogo s prispevanjem k socialnemu in kulturnemu razvoju državljanov. Vendar pa morata biti izpolnjena dva osnovna pogoja, če naj popolnoma uresničita svoj potencial. Prvič, spodbujati moramo mobilnost in privlačnost kulturnih dejavnikov, kot so mobilnost umetnikov, kulturnih delavcev in umetniških del, in, drugič, zagotoviti moramo vzpostavitev posebnega financiranja in gospodarskih podpornih politik v kulturnem sektorju, kot je dostop do sredstev prek Evropske investicijske banke.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) To poročilo o „izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij“ temelji na zeleni knjigi Evropske komisije o isti temi, zanj pa sem glasovala, ker predstavlja uradno priznanje gospodarskega in socialnega pomena tega sektorja. Znotraj Evropske unije in od 90-ih let prejšnjega stoletja je bila rast kulturnih in ustvarjalnih industrij eksponentna z vidika ustvarjanja delovnih mest in njihovega prispevka k bruto domačemu proizvodu (BDP). Usklajevanje in spodbujanje sinergij v tem rastočem sektorju je lahko ključnega pomena za gospodarski razvoj EU. Kulturne in ustvarjalne industrije imajo velik potencial, da bodo eno izmed gonil rasti v EU.

 
  
MPphoto
 
 

  Phil Prendergast (S&D), v pisni obliki. – Kulturne in ustvarjalne industrije niso samo vir bogastva in zaposlovanja, ampak prispevajo tudi k socialnim in kulturnim strukturam v Evropi. Umetniški poklici so del naše dediščine in to znanje je treba posredovati naprej. Spodbujati moramo večdisciplinarno izobraževanje in omogočiti več izmenjav med visokošolskimi ustanovami v tem sektorju. Komisija mora zagotoviti pravno varnost v informacijskih in komunikacijskih tehnologijah, da bi zaščitila potrošnike in inovativne ustvarjalce. Pomagati mora tudi lokalnim in regionalnim organom pri razvoju mrež za sodelovanje na področju kulturnega turizma. Irska, zlasti južna Irska, ima bogato kulturno in ustvarjalno zgodovino. Pripomoči moramo k zagotavljanju, da se spodbuja te kulturne in umetniške poklice in z njimi seznani širšo publiko.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Prispevki kulturnih in ustvarjalnih industrij so številni. Prvič, njihova resnična vrednost v ustvarjanju kulturnih modelov in prispevanju k oblikovanju skupne evropske identitete. Vendar pa, drugič, predstavljajo gospodarsko dejavnost, ki omogoča ustvarjanje delovnih mest in proizvodov v obtoku: z drugimi besedami, so tudi vir bogastva v gospodarskem smislu. Kljub temu morajo obstajati spodbude za tovrstne dejavnosti, kot je priznanje pravic za gospodarsko izkoriščanje teh proizvodov ob sočasni popolni zaščiti statusa ustvarjalca. Poleg tega je zaveza, ki bo omogočila potrditev – in razlikovanje – dodane vrednosti, ki jo lahko zagotovi EU. Zato sem glasoval za to poročilo.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Kulturne in ustvarjalne industrije predstavljajo 5 milijonov delovnih mest in 2,6 % BDP EU. So tudi eno izmed glavnih gonil evropske rasti, ker ustvarjajo nova delovna mesta in spodbujajo inovacije. Prinašajo tudi dodano vrednost kot dejavnik socialne kohezije in imajo pomembno vlogo pri spodbujanju kulturne in jezikovne raznolikosti EU. Zato je z gospodarskega in tudi socialnega vidika ključno podpreti te industrije. Zato glasujem za to poročilo. Na ta način bi rad spodbudil države članice in Evropsko komisijo k pospeševanju umetniškega in kulturnega izobraževanja med vsemi starostnimi skupinami, od osnovnošolskega izobraževanja do visokošolskega izobraževanja ali poklicnega usposabljanja, in podjetniškega duha zaposlenih v kulturnem sektorju, vključno v okviru vseživljenjskega učenja. Da bi omogočili uporabo teh industrij, je enako pomembno izboljšati dostop do financiranja za zaposlene v tem sektorju: uvesti mikrofinanciranje, razviti sponzorstvo in javno-zasebna partnerstva, preučiti uvedbo novih, inovativnih instrumentov za financiranje in usposobiti zaposlene v bančnem sektorju v zvezi s posebnimi značilnostmi teh industrij.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Zelena knjiga Komisije je v ugodnem trenutku sprožila razpravo o „izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij“ ter uradno priznava gospodarski in socialni pomen tega sektorja. V Evropski uniji je rast kulturnih in ustvarjalnih industrij od 90-ih let prejšnjega stoletja eksponentna z vidika ustvarjanja delovnih mest in njihovega prispevka k BDP.

Izziv globalizacije in nastop digitalne dobe ponujata pomembne nove priložnosti za razvoj teh industrij ter lahko izboljšata njihov potencial za rast in ustvarjanje delovnih mest, ki v veliki meri še ni izkoriščen. Potrebne so strateške naložbe, da bi kulturne in ustvarjalne industrije spodbudile dinamičnost kulturne raznolikosti, socialno in teritorialno kohezijo, rast in zaposlovanje. Zato je treba zagotoviti ustrezno financiranje, tem industrijam pomagati, da bi se razvile v lokalnem in regionalnem okolju, ter se usmeriti v ustvarjalno gospodarstvo s spodbujanjem njihovih učinkov prelivanja v različnih gospodarskih in družbenih kontekstih.

S tem ko bo na voljo večja digitalna ponudba evropskih avdiovizualnih vsebin, bodo lahko vsebine z evropsko identiteto bolj vplivale na kulturno raznolikost. Ustvarjalni sektor tudi pomembno prispeva k razvoju informacijskih in komunikacijskih tehnologij ter ima pomembno vlogo na lokalni, regionalni in nacionalni ravni.

 
  
MPphoto
 
 

  Licia Ronzulli (PPE), v pisni obliki. (IT) Glasovala sem za to poročilo, ker menim, da morajo kulturne in ustvarjalne industrije predstavljati dodano vrednost za Unijo. Evropski statut za umetnike, utemeljen na ugodnih delovnih pogojih in davčnih režimih, bi spodbujal Evropo kot dinamično in spodbudno okolje za delo in življenje, zaradi česar bi postala privlačna za usposobljene in ustvarjalne posameznike. Poleg tega bo na znanj utemeljeno gospodarstvo pomagalo zaščititi evropsko kulturno raznolikost in nas popeljalo v smeri socialne kohezije in zaposlovanja. V tem okviru moramo za čim večje izkoriščanje tega potenciala omogočiti prenos ustvarjalnega znanja novim generacijam in tudi mobilnost umetnikov v vsej Evropi.

 
  
MPphoto
 
 

  Oreste Rossi (EFD), v pisni obliki. (IT) Sektor kulturnih in ustvarjalnih industrij sestavljajo podjetja z velikim gospodarskim potencialom, ker ustvarjajo zaposlovanje, rast in bogastvo ter so odgovorna za socialno in kulturno povezovanje državljanov. V skladu z evropskim motom „združeni v raznolikosti“ je prisotnost industrij, ki kulturo uporabljajo kot prispevek, bistvena, saj spodbujajo medkulturni dialog, s čimer ščitijo evropsko raznolikost. Spodbujanje teh industrij bo ustvarilo pomembne nove priložnosti za regionalni razvoj, lokalna partnerstva in morebitna partnerstva z zasebnim in javnim sektorjem.

 
  
MPphoto
 
 

  Nuno Teixeira (PPE), v pisni obliki. (PT) Cilj zelene knjige Evropske komisije o izkoriščanju potenciala kulturnih in ustvarjalnih industrij je prispevati h gospodarski rasti Evropske unije in ustvarjanju delovnih mest v njenih državah članicah.

V danes sprejetem poročilu se Evropski parlament zavzema za pravo vseevropsko strategijo v tem sektorju z ustvarjanjem novih področij poskusov, inovacij in podjetništva, podpore mobilnosti in spodbujanjem dostopa do finančnih sredstev, novih finančnih instrumentov in večje vključenosti v regionalne in lokalne skupnosti.

Poročevalka predlaga oblikovanje pilotnih projektov v okviru programov Erasmus in Erasmus za mlade podjetnike ter vzpostavitev platforme na evropski ravni za spodbujanje izmenjave izkušenj. Pobude, ki so zelo zanimive za obrtniški sektor na regionalni in lokalni ravni, vključujejo tudi razvoj mreže najboljših praks za regionalne in lokalne skupnosti in izvajanje storitev posvetovanja o finančnih sredstvih, da se malim in srednje velikim podjetjem (MSP) v sektorju zagotovi boljše informacije o proizvodnji in širjenju kulturnih in ustvarjalnih dobrin in storitev.

 
  
MPphoto
 
 

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki.(PL) Danes smo v Evropskem parlamentu na glasovanju sprejeli poročil o potencialu ustvarjalne industrije. Gre za poročilo, ki jasno kaže, da je ustvarjalna industrija odgovorna za 5 milijonov delovnih mest v EU in ustvarjanje skoraj 3 % BDP EU. Ustvarjalna industrija načeloma vpliva na vsak sektor gospodarstva EU in vključuje inovacije, kjer koli je to mogoče – inovacije, brez katerih bi bilo težko govoriti o izboljšanju konkurenčnosti EU na mednarodnem prizorišču, ki si jo vsi tako želimo.

 
  
MPphoto
 
 

  Marie-Christine Vergiat (GUE/NGL), v pisni obliki. (FR) Glasovala sem proti temu poročilu, ki kulturne dobrine umešča v logiko trga in konkurence.

„Kulturnih industrij“ in s tem kulturnih dobrin, ki jih ustvarjajo, ni mogoče primerjati z drugimi podjetji na podlagi tega, da so ustvarjalke bogastva in potencialne ustvarjalke delovnih mest.

Najprej in predvsem jih je treba še naprej priznavati kot sredstvo za osvoboditev zelo velikega števila ljudi in kot instrumente za izmenjavo znanja in izkušenj.

Zato obstaja nujna potreba po ponovni uveljavitvi načela kulturne edinstvenosti na vseh področjih, če naj lepe besede o ustvarjalnih industrijah kot gonilih, priznavanju statusa umetnika ali želje po dosegi ravnotežja med širjenjem digitalnih del in poštenim plačilom za ustvarjalce ne ostanejo pobožne želje spričo kulturne puščave, ki bo sledila.

 
  
MPphoto
 
 

  Dominique Vlasto (PPE), v pisni obliki. (FR) Zaradi napredka našega modela razvoja, ki je odslej osredotočen na gospodarstvo, utemeljeno na znanju, je kultura strateško pomemben sektor. Pozdravljam sprejetje tega poročila, ki predlaga načine za boljše izkoriščanje evropskih kulturnih virov. Po mojem mnenju mora izkoriščanje potenciala ustvarjalnih industrij vključevati predvsem reformo evropskega sistema upravljanja avtorskih pravic, da se ustvarjalnim industrijam omogoči potegniti večje koristi iz enotnega trga. Postopki izdaje licenc so, kot poudarja poročilo, vse preveč zapleteni, poziva pa tudi k uvedbi sistema „vse na enem mestu“ za licenciranje pravic. Po mojem mnenju je nujno tudi spodbuditi ustvarjanje s sprejetjem posebnega davčnega sistema za inovativne proizvode, kot so digitalne kulturne vsebine. Ni prav, da za te proizvode velja DDV po polni standardni stopnji, medtem ko za druge kulturne proizvode veljajo davčne olajšave. S svojim glasovanjem sem hotela pozvati Komisijo in Svet, naj se odzoveta na zahtevo Evropskega parlamenta za posebne ukrepe, ki nam bodo omogočili uživati polne koristi potenciala rasti tega sektorja. Samo ambiciozen in skupen pristop lahko ohrani edinstvenost evropske kulture.

 
  
MPphoto
 
 

  Iva Zanicchi (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za poročilo gospe Sanchez-Schmid o potencialu evropskih kulturnih in ustvarjalnih industrij, ki še ni bil popolnoma izkoriščen. Te industrije so pridobitev za EU, delno zato, ker je njihova eksponentna rast v zadnjih 25 letih ustvarila deset tisoče delovnih mest. Zato je treba oblikovati evropsko strategijo za te industrije, v kateri bodo lahko izrazile svoj potencial in pridobile priznanje svoje dvojne vloge kot nosilke kulture in razvedrila ter ustvarjalke poslovanja in delovnih mest.

 
  
  

Predlog resolucije B7-0281/2011

 
  
MPphoto
 
 

  Luís Paulo Alves (S&D), v pisni obliki. (PT) Glasujem za ta predlog resolucije in bi izrazil enako prepričanje kot poročevalka, da bi bila podelitev naslova Evropska prestolnica kulture mestu, ki je bilo v 20. stoletju prizorišče tragičnih dogodkov, pomemben korak k premagovanju preteklih delitev Evrope in predstavljanju nove Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. (LT) Podprl sem to resolucijo. Projekt evropske prestolnice kulture pomaga podpirati bogastvo in raznolikost evropskih kultur ter njihove skupne značilnosti, pa tudi spodbujati večje medsebojno razumevanje med Evropejci. Čeprav sklep o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 sedaj velja zgolj za države članice EU, se strinjam s pozivom resolucije, da se naslov Evropska prestolnica kulture za leto 2014 izjemoma podeli Sarajevu. Menim, da bi bila podelitev naslova Evropska prestolnica kulture mestu, ki je bilo v 20. stoletju prizorišče tragičnih dogodkov, pomemben korak k premagovanju preteklih delitev Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. (PT) Vsak, ki je z grozo spremljal dogodke, ki so prebivalce trpinčenega mesta Sarajeva med vojno v Bosni spremenili v žrtve in ki so poškodovali stavbe v Sarajevu, ne more storiti nič drugega kot pozdraviti imenovanje mesta za evropsko prestolnico kulture za leto 2014.

Ker nisem pozabil, kaj se je zgodilo, upam, da bo ta dogodek Evropejcem omogočil druge, prijetnejše spomine na Sarajevo in da bo predvsem prispeval k povezovanju različnih etničnih skupin v sami državi. Upam, da bo program Sarajeva kot prestolnice kulture slavil življenje ter človekovo sposobnost za preživetje in ponovno izgradnjo in da nam bo vsem dokazal obseg, v katerem lahko človeški duh goji in prenaša dobro in lepo celo po tem, ko je izkusil najhujše trpljenje.

 
  
MPphoto
 
 

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. (PT) Ta resolucija obravnava vlogo Bosne in Hercegovine, naj se Sarajevu za leto 2014 podeli naslov evropska prestolnica kulture. Pobuda Skupnosti, imenovana „Evropska prestolnica kulture“, je bila vzpostavljena z namenom opozoriti na bogastvo in raznolikost evropskih kultur, njihovega širjenja in spodbujanja večjega medsebojnega razumevanja med Evropejci. V obdobju 1992–1996 je Sarajevo – trpinčeno mesto, v katerem se je leta 1914 začela prva svetovna vojna – postalo žrtev uničenja v času, ko je bilo oblegano. Zdaj ima podobe, ki so znane po vsem svetu, kot na primer „Sarajevski čelist“, ki oblečen v črno in sredi vojne vihre hodi po ulicah in poskuša olajšati trpljenje trpinčenih ljudi, ki ne morejo zapustiti mesta. Kljub stiskam mesto ohranja svojo kulturno dušo. Zdi se mi pozitivno in pošteno, da Sarajevo postane evropska prestolnica kulture.

 
  
MPphoto
 
 

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. (PT) Glasoval sem za ta dokument, ker je bila aktivnost Skupnosti, imenovana „Evropska prestolnica kulture“, vzpostavljena z namenom opozoriti na bogastvo in raznolikost evropskih kultur ter njihove skupne značilnosti, pa tudi spodbujati večje medsebojno razumevanje med Evropejci. Poleg tega je omenjeno, da ima Sarajevo posebno mesto v evropski zgodovini in kulturi ter bo leta 2014 obeležilo več pomembnih obletnic, sarajevski mestni svet in lokalni kulturni delavci pa so že začeli obsežne priprave za kandidaturo za ta naslov. Zato menim, da mora Svet naslov Evropska prestolnica kulture za leto 2014 izjemoma podeliti Sarajevu. Podelitev naslova Evropska prestolnica kulture mestu, ki je bilo v 20. stoletju prizorišče tragičnih dogodkov, bi bila pomemben korak k premagovanju preteklih delitev Evrope in predstavljanju nove Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo, ki poziva Svet, naj naslov Evropska prestolnica kulture za leto 2014 izjemoma podeli Sarajevu. Menim, da bi bila podelitev naslova Evropska prestolnica kulture mestu, ki je bilo v 20. stoletju prizorišče tragičnih dogodkov, pomemben korak k premagovanju preteklih delitev Evrope in predstavljanju nove Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki.(FR) Sarajevo je bilo veličastno mesto, v katerem so sobivali trije narodi, tri kulture in tri vere. Obleganje mesta ter etnična in verska vojna, ki je trajala štiri leta (1992–1996), so globoko razrvali to prestolnico, ki je bila „islamizirana“ v verskem smislu in „pobosanjena“ v jezikovnem smislu. Naša naloga je zdaj ponovno zgraditi mostove med skupnostmi. K temu lahko prispeva kultura. Mimogrede, kultura je bila tista, ki jim je pomagala pretrpeti štiri leta vojne. Kultura je dejavnik odprtosti in gonilo demokracij, ki preprečuje vsak nacionalistični odziv, rasistične težnje in izključenost. Zdaj jim lahko pomaga ponovno doseči evropsko večkulturnost. To mozaično mesto je bilo in lahko ponovno postane živa metafora za Evropo. Prizadevati si moramo za oblikovanje pluralističnega sveta, ki ohranja svojo sposobnost ustvarjanja in ki lahko ustvari novo in raznoliko.

 
  
MPphoto
 
 

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. (PT) S svojim glasom za sem izrazila podporo Evropskemu parlamentu, ki poziva Svet, naj naslov Evropska prestolnica kulture za leto 2014 podeli Sarajevu. Vsekakor se strinjam s tem, kar resolucija pravi o tem, da bi bila podelitev naslova Evropska prestolnica kulture mestu, ki je bilo v 20. stoletju prizorišče tragičnih dogodkov, pomemben korak k premagovanju preteklih delitev Evrope in predstavljanju nove Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. (PT) Čeprav Sklep o vzpostavitvi aktivnosti Skupnosti za dogodek Evropske prestolnice kulture za leta 2007 do 2019 trenutno zajema samo države članice EU, je res, da je bila priložnost prejeti naslov evropska prestolnica kulture večkrat odobrena tudi mestom tretjim držav. Zaradi tega in zaradi posebnega mesta, ki ga ima Sarajevo v evropski zgodovini in kulturi, menim, da bi bila podelitev naslova evropska prestolnica kulture Sarajevu upravičena, tudi zaradi svoje simbolne vrednosti.

 
  
MPphoto
 
 

  Robert Rochefort (ALDE), v pisni obliki. (FR) Sarajevo, večkulturno mesto in pravi vzor strpnosti, nesporno zavzema posebno mesto v zgodovini in evropski kulturi. V Sarajevu je bil izveden atentat, ki je bil leta 1914 povod za začetek prve svetovne vojne. Prav tako je v tem mestu med leti 1992 in 1996 med konfliktom v Bosni in Hercegovini potekalo najdaljše obleganje, ki ga je v zgodovini sodobnega vojskovanja morala pretrpeti prestolnica. Ker bo mesto, ki želi preteklosti obrniti hrbet in se veseli svoje prihodnosti v Evropi, leta 2014 obeležilo več pomembnih obletnic, si želim, da bi bilo Sarajevo za to leto imenovano za evropsko prestolnico kulture.

 
  
MPphoto
 
 

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – S to resolucijo Parlament: (1) poziva Svet, naj naslov Evropska prestolnica kulture za leto 2014 izjemoma podeli Sarajevu; in (2) izraža svoje prepričanje, da bi bila podelitev naslova Evropska prestolnica kulture mestu, ki je bilo v 20. stoletju prizorišče tragičnih dogodkov, pomemben korak k premagovanju preteklih delitev Evrope in predstavljanju nove Evrope.

 
  
MPphoto
 
 

  Joanna Senyszyn (S&D), v pisni obliki.(PL) Kot članica delegacije Odbora za kulturo in izobraževanje za Sarajevo podpiram kandidaturo mesta za naslov evropska prestolnica kulture za leto 2014. Sarajevo si zasluži priložnost, da pokaže svoj ogromen potencial. Je izjemno večkulturno mesto. Sarajevo obdaja ozračje, ki je večkulturno in tudi evropsko. Je edino mesto na svetu, kjer je mogoče na območju enega kvadratnega kilometra videti stavbe, ki pripadajo petim veram: tam so mošeje, rimskokatoliška katedrala, pravoslavna cerkev, sinagoga in protestantska cerkev.

Bosance odlikujeta velika prijaznost in gostoljubnost. Nedavno sem brala spomine poljske študentke, ki je sodelovala v študentskih izmenjavah s Sarajevom – srečala ni niti enega tujega študenta, ki je sodeloval v izmenjavi in mu Sarajevo ne bi bilo všeč. Od konca vojne leta 1995 se Sarajevo ponovno gradi, večinoma s finančno pomočjo Evropske unije. Sarajevo z velikim navdušenjem pričakuje svojo evropsko prihodnost. Pokazati hoče svoj ogromen potencial in se predstaviti Evropejcem. Nobenega dvoma ni, da si mesto zasluži to priložnost, pri tem pa ga moramo podpreti.

 
  
MPphoto
 
 

  Artur Zasada (PPE), v pisni obliki.(PL) Sarajevo zavzema zelo pomembno mesto v zgodovinski zavesti Evropejcev. Podpiram predlog, da se naslov evropska prestolnica kulture za leto 2014 izjemoma podeli temu mestu. Pobuda, ki je več kot 25 let omogočala promocijo bogastev in raznolikosti evropskih kultur, bo pomagala tudi ponovno zgraditi turistično industrijo in gospodarski temelj mesta. Sarajevo je bilo priča pomembnim zgodovinskim dogodkom in je bilo kot posledica sovražnosti v devetdesetih letih 20. stoletja močno uničeno. Bilo je tudi prizorišče umora, ki je bil povod za začetek prve svetovne vojne. Stota obletnica tega dogodka bo prav tistega leta, o katerem govorimo – leta 2014. Podelitev naslova evropska prestolnica kulture mestu na tem razpotju ne bi pomagala samo pri kulturni prenovi mesta in izboljšanju njegove podobe v drugih državah, ampak bi pripomogla tudi k obeležitvi pomembnih vidikov evropske zgodovine in identitete.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – S tem se je čas obrazložitev glasovanja zaključil.

 
Zadnja posodobitev: 28. november 2011Pravno obvestilo