Kazalo 
 Prejšnje 
 Naslednje 
 Celotno besedilo 
Postopek : 2008/2126(INI)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :

Predložena besedila :

A6-0446/2008

Razprave :

PV 15/12/2008 - 22
CRE 15/12/2008 - 22
PV 09/06/2011 - 4
CRE 09/06/2011 - 4

Glasovanja :

PV 16/12/2008 - 3.25
CRE 16/12/2008 - 3.25
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P6_TA(2008)0608

Razprave
Četrtek, 9. junij 2011 - Strasbourg Edition JOIzdaja UL

4. Zavajajoči poslovni imeniki (razprava)
Video posnetki govorov
PV
MPphoto
 

  Predsednica. – Naslednja točka je vprašanje za ustni odgovor za Komisijo o zavajajočih poslovnih imenikih, ki sta ga v imenu Odbora za notranji trg in varstvo potrošnikov postavila Erminia Mazzoni in Malcolm Harbour (Ο-000087/2011 – Β7-0315/2011).

 
  
MPphoto
 

  Simon Busuttil, namestnik vlagatelja. Gospa predsednica, pred dvema letoma in pol sem na plenarnem zasedanju predstavil poročilo o zavajajočih poslovnih imenikih. Sporočilo tega parlamenta je bilo jasno: da obstaja resna težava z goljufivimi praksami zavajajočih podjetij za imeniške storitve, da je bilo več deset tisoč naših malih podjetij, prostovoljnih organizacij in celo dobrodelnih ustanov žrtev teh goljufivih praks ter da potrebujemo usklajen pristop, da se takšne zavajajoče prakse končajo enkrat za vselej.

Na žalost po dveh letih in pol na plenarnem zasedanju spet razpravljamo o isti temi zaradi resnega pomanjkanja ukrepanja na področju boja proti problemu zavajajočih poslovnih imenikov. To je nesprejemljivo.

Naj kolege spomnim, o čem se tukaj pogovarjamo. V bistvu gre pri tem za to, da zavajajoče podjetje za imeniške storitve pošlje obrazec, ki ljudi navidez zgolj poziva, naj posodobijo svoje osebne ali poslovne podatke v zameno za navidez brezplačen vpis, brezplačno navedbo v poslovnem imeniku. Na prvi pogled človek ne opazi nobenega stroška, nobenega plačila, ki bi lahko izhajalo iz izpolnitve tega obrazca. Vendar žrtve po vložitvi obrazca prejmejo pismo z zahtevo, da morajo tri leta zapored plačati 1000 EUR na leto. Če ne plačajo, se zavajajoča podjetja za imeniške storitve zatečejo k nečemu, kar so v bistvu ustrahovalne taktike: nadlegovanje po telefonu, grožnje s sodnim pregonom in preganjanje z izterjevalci dolgov.

Najbolj skrb vzbujajoče je to, da se takšne nezakonite taktike uporabljajo pred nosom organov več držav članic, ki so dobro seznanjeni s temi praksami, vendar niso ukrepali, da bi jih zaustavili. Podjetja za imeniške storitve European City Guide, Construct Data, TEMDI, EU Business Services, World Business Directory, Expo Guide in DAD še vedno delujejo v nezmanjšanem obsegu. Komisija je že izjavila, da so takšne zavajajoče prakse v nasprotju s pravom EU, vendar ni naredila dovolj, da bi jih zaustavila. Zato smo danes tukaj.

 
  
MPphoto
 

  Eija-Riitta Korhola, namestnica vlagatelja. Gospa predsednica, glede na obseg pritožb v zvezi z zavajajočimi podjetji za imeniške storitve je to resna težava za mala in srednja podjetja. Nepoštena podjetja za imeniške storitve povzročajo finančno škodo in nadlegujejo mala podjetja. V obdobju od leta 2003 do sredine leta 2008 je bilo zabeleženih skoraj 14.000 pritožb in poizvedb. Še vedno prejemamo na stotine pritožb novih žrtev.

Težave pri sledenju tovrstnim dejavnostim spodkopavajo delovanje notranjega trga. V skladu z direktivo o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju ter direktivo o nepoštenih poslovnih praksah so zavajajoče prakse nezakonite.

Vendar ni učinkovitih pravnih sredstev in izvrševanja. Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov je kot odbor, pristojen za zakonodajo, nedavno začel obravnavati to vprašanje z nizozemskimi organi in je te organe opozoril na goljufive prakse podjetja za imeniške storitve s sedežem na Nizozemskem.

Odgovor nizozemskih organov jasno kaže, da države članice v glavnem skrbi to, kar se dogaja na njihovem ozemlju. Glede na čezmejno naravo težave bi bilo za zaustavitev goljufivih praks po mojem mnenju nujno potrebno tudi to, da bi države članice bolj sodelovale na področju izvrševanja.

Komisija bi lahko prevzela dejavnejšo vlogo pri sodelovanju z državami članicami na področju čezmejnega izvrševanja z uporabo obstoječih mrež na ravni EU, kar bi olajšalo sodelovanje med državami članicami. Bolj je treba poudariti učinkovite in odvračalne sankcije za takšne goljufive prakse v vseh državah članicah, kar bi ustavilo poslovanje takšnih podjetij za imeniške storitve in omogočilo kaznovanje vodilnih oseb.

Treba bi bilo predvideti širitev področja uporabe direktive o nepoštenih poslovnih praksah na vse poslovne prakse v odnosu med podjetji in potrošniki ne glede na to, ali gre za varstvo potrošnikov ali konkurentov. Tako bi bila večina – če že ne vse – nepoštenih poslovnih praks med podjetji v maloprodajnem sektorju zajeta in urejena z istim sklopom pravil kot nepoštene poslovne prakse med podjetji in potrošniki, s katerimi se navadno prekrivajo.

Pomembno je tudi to, da se podjetjem pomaga pri boju proti goljufijam z izboljšanjem dostopa do informacij in spodbujanjem ozaveščenosti z izboljšanjem mehanizmov odškodnine. Komisarja želim vprašati: kaj so glavne ovire za večjo vključenost državnih organov v sodelovanje na področju čezmejnega izvrševanja ter kakšne ukrepe načrtuje Komisija v boju proti nepoštenim podjetjem za imeniške storitve?

 
  
MPphoto
 

  Günther Oettinger, član Komisije. (DE) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, Komisija se strinja s pomisleki in dvomi Evropskega parlamenta ter njegovo kritično analizo tega vprašanja. Zavajajoče prakse podjetij za imeniške storitve povzročajo težave številnim podjetjem. Pred tremi leti smo naročili anketo in prejeli na tisoče pritožb. Lahko domnevamo, da je to le vrh ledene gore, kar pomeni, da bi bilo število podjetij, ki imajo občutek, da so bila zavedena, lahko še veliko večje.

Gospa Reding, komisarka za pravosodje, temeljne pravice in državljanstvo, zdaj zbira podatke, da se oceni obseg težave. Želim poudariti, da so tovrstne prakse že prepovedane v skladu z Direktivo 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju ter zakonodajo o boju proti goljufijam v različnih državah članicah. Vendar nekatere od teh goljufivih praks potekajo prek državnih meja in se uporabljajo pri poslovnih transakcijah med različnimi podjetji, glede na sedanje stanje pa je kršilce težko preganjati.

Za obravnavanje in reševanje te težave namerava gospa Reding do konca leta pripraviti sporočilo, ki bo poročalo o stanju izvajanja obstoječe direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju in o obstoječih možnostih za revizijo te direktive ter bo zagotovilo oceno stanja. Gospa Reding razmišlja o izboljšanju vsebine in preučuje, kakšne sklepe je treba sprejeti glede zavajajočih praks. Premišljuje tudi o tem, kako bi bilo mogoče izboljšati sodelovanje med nacionalnimi organi na področju pregona čezmejnih primerov.

Prav tako namerava predlagati spodbujanje ozaveščenosti državljanov in podjetij o čedalje večjem problemu zavajajočih poslovnih imenikov ter poudariti potrebo po okrepitvi dejavnosti pri odnosih z javnostmi na tem področju. Direktivo iz leta 2006 so prenesle vse države članice. Vseeno je Komisija pozvala države članice, naj nas pred izdajo načrtovanega sporočila obvestijo o izvajanju in ukrepih, ki so jih sprejele, ter kar se da hitro predložijo poročilo o stanju. Ta postopek je bil podprt na konferenci, ki jo je konec maja organizirala Komisija in na kateri so sodelovali nacionalni organi, zainteresirane skupine in neodvisni strokovnjaki. Glavna tema konference so bile goljufive prakse podjetij za imeniške storitve in zlasti čezmejne dejavnosti.

Med razpravo je postalo jasno, da je potrebno boljše in bolj sistematično sodelovanje med organi v državah članicah, in to bo vključeno v sporočilo gospe Reding, ki bo pripravljeno konec leta. Lahko vam zagotovim, da je to vprašanje za nas prav tako nujno kot za vas. Zato želimo kar se da hitro narediti naslednje korake. Vendar moramo iz formalnih razlogov zagotoviti, da bodo prizadeta podjetja ustrezno vključena, za to pa potrebujemo čas. Komisija namerava na podlagi rezultatov posvetovalnega postopka in po preučitvi vseh argumentov sprejeti nadaljnje korektivne ukrepe za preprečitev zavajajočih in nezakonitih čezmejnih praks. Najlepša hvala za vašo široko podporo pri tej zadevi.

 
  
MPphoto
 

  Georgios Papanikolaou, v imenu skupine PPE.(EL) Gospa predsednica, komisar, nihče ne bi mogel nasprotovati temu, kar ste povedali. Želim omeniti težavo mojega grškega rojaka, ki se mi je pritožil v zvezi s podobno nesrečo zaradi zavajajočega oglaševanja in mi predal vse ustrezne dokumente. Na vrhu pisma, ki ga je poslalo zavajajoče podjetje, je navedeno, da so informacije brezplačne. Ker je moj rojak videl, da mora vpisati nekatere informacije, jih je vpisal in odposlal pismo. V drobnem tisku na dnu pisma je pisalo, kot je prej povedal gospod Busuttil, da mora plačati 1000 EUR na leto. Čez nekaj časa je domnevna pravna služba podjetja poslala pisma, ki jih imam tukaj, in mojega rojaka pozvala, naj plača 3529,38 EUR, kar očitno vključuje obresti in stroške podjetja za postopek.

Komisar, seveda obstaja pravni okvir. Vendar ne vemo, ali države članice uporabljajo te direktive in ali so jih ustrezno prenesle. V stockholmskem programu je navedeno, da moramo ta vprašanja reševati neposredno. Našim sodržavljanom stojimo ob strani; vključeni smo v njihove vsakodnevne težave. Naši sodržavljani morajo razumeti, da nismo nekje daleč stran, da ne rešujemo samo velikih evropskih vprašanj. Smo z njimi v njihovem vsakodnevnem življenju. Takoj moramo rešiti to vprašanje.

 
  
MPphoto
 

  Monika Flašíková Beňová, v imenu skupine S&D. (SK) Gospa predsednica, predvsem je jasno, da ta podjetja niso samo zavajajoča, temveč so tudi goljufiva.

Podjetništvo je pomembno, saj prispeva k celotni družbi, a če se nekdo loti kvaziposlovanja zato, da bi druge, poštene trgovce in podjetja zvabil k vpisu v imenik samo z namenom, da bi sam obogatel, in pri tem uporablja prevaro, je to navadna goljufija ne glede na to, kako odločno trdi, da ne počne nič nezakonitega. Prav tako ne bi smeli spregledati dejstva, da so te prakse podjetij za imeniške storitve očitno nezakonite v skladu z direktivo o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju.

Vendar ni potrebe po uvedbi nove zakonodaje. Namesto tega bi se morali osredotočiti na to, da se pravo kar se da hitro in učinkovito uporabi v praksi. Problematično je to, da ta podjetja pogosto napadejo podjetja v drugi državi članici EU, ta povečini mala družinska podjetja pa nimajo znanja ali možnosti za obrambo v pravnih postopkih ali pa menijo, da bodo za to potrebovala veliko denarja in truda. Imam samo eno dodatno vprašanje: ali Komisija meni, da obstaja možnost za javno kampanjo za to, da se poimenujejo posamezna vpletena podjetja in da se pozovejo poštena podjetja, naj ne sodelujejo z njimi?

 
  
MPphoto
 

  Marian Harkin, v imenu skupine ALDE. Gospa predsednica, komisarju bi povedala, da sem v zadnjih letih spoznala veliko irskih državljanov, ki so bili žrtve zavajajočih podjetij za imeniške storitve.

Spoznala sem na primer tajnico šole, ki je plačala več kot 2000 EUR, ker šola tega ni mogla plačati, sama pa se je počutila odgovorno, ker je podpisala obrazec. Počutila se je tudi zelo trapasto. Mislila je, da nihče ni tako neumen, da bi naredil kaj takega kot ona, ne da bi seveda vedela, da se ljudem to dogaja ves čas.

Spoznala sem starejšo žensko, katere mož je bil taksist. Prejela je obrazec, na katerem je bilo nekaj napak. Hotela je samo popraviti napake in je obrazec poslala nazaj, potem pa je dve leti prejemala grozilna pisma. Zaradi teh pisem je bila tako prestrašena, da se je bala odpreti pismo, ko ga je dobila. Nisem ji mogla reči, naj ne plača. Lahko sem rekla le, da jaz na njenem mestu ne bi plačala. Boljšega nasveta ji nisem mogla dati.

Vem, da ste slišali za veliko drugih primerov. Državljani namreč pričakujejo, da jih evropska zakonodaja ščiti, in ne razumejo, zakaj jih v zvezi s tem ne ščiti. To področje je nejasno. Kot sem rekla, državljanom pravim, da so po mojem mnenju zaščiteni, vendar tega ne morem zagotoviti. Kolikor vem, je bilo na primer eno od teh podjetij obsojeno v eni od španskih regiji, pa se je zgolj preselilo v drugo regijo in še naprej deluje.

Državljani so zaskrbljeni tudi zato, ker ne vedo natančno, kako delujejo pravni sistemi v drugih državah. Morda menijo, da bodo v svoji državi članici zaščiteni, vendar ne vedo natančno, kaj se bo zgodilo v drugi državi članici. Zaradi tega so zaskrbljeni tudi, če se ta podjetja preselijo v državo zunaj EU.

Zato je dobro, da se Komisija strinja z našimi pomisleki, da si prizadeva za sodelovanje med državami članicami, da ponovno preučuje čezmejne primere ter poskuša obveščati državljane in podjetja.

Komisar, rekli ste, da je položaj nujen, vendar je nujen že zelo, zelo dolgo. Državljani vidijo, da zakonodaja EU vpliva na njihovo življenje na številnih področjih, zato ne razumejo, zakaj niso zaščiteni pred goljufivimi podjetji. Prosila bi vas, komisar, da razumete, da beseda „nujen“ pomeni „zdaj“.

 
  
MPphoto
 

  Struan Stevenson, v imenu skupine ECR. Gospa predsednica, popolnoma se strinjam s tem, kar je pravkar povedala gospa Harkin. V mojem volilnem okrožju na Škotskem imajo težave s to kriminalno dejavnostjo starejši ljudje in ljudje, ki vodijo penzione ali apartmaje. Vpišejo naslove v ta imenik, potem pa dobijo račun za tisoč evrov. Starejši so prestrašeni, ko dobijo ta grozilna pisma od domnevnih odvetnikov teh podjetij.

To je čezmejna kriminalna dejavnost. Ta podjetja navedejo svoje identitete in svoje naslove. Moramo jih izslediti, zapreti in tožiti ter zaščiti državljane Evropske unije. Ko kdor koli v mojem volilnem okrožju stopi v stik z mano, mu preprosto rečem, naj odpiše podjetju in jim pove, naj vsa prihodnja pisma pošljejo k meni. Podjetje se nikoli več ne oglasi. Vendar je treba te ljudi tudi zapreti.

 
  
MPphoto
 

  Keith Taylor, v imenu skupine Verts/ALE. Gospa predsednica, ta predlog je nujno potreben. Čeprav imamo direktivo iz leta 2006, je jasno, da ta direktiva ne deluje tako dobro, kot bi morala. Podjetja, za katera smo slišali, imajo en sam namen, in sicer da goljufajo nič hudega sluteče in včasih preobremenjene organizacije, in menim, da je to še posebej nezaslišano, kadar škodujejo podjetjem skupnosti, ki imajo v veliko primerih omejene proračune.

Z uporabo taktik, kakršne imajo nasilneži in izsiljevalci, nič hudega sluteče ljudi zapeljejo z obljubami, vendar se mora sporočilo po mojem mnenju glasiti: če je ponudba videti predobra, da bi bila resnična, potem po vsej verjetnosti ni resnična. Ta podjetja so kot plenilski morski psi in treba jih je ustaviti.

Naša skupina vsekakor pozdravlja to resolucijo, ki je zelo aktualna in jo bomo podprli, saj poziva Komisijo, naj od držav članic zahteva ustrezno izvajanje direktive.

 
  
MPphoto
 

  Derek Roland Clark, v imenu skupine EFD. Gospa predsednica, zelo dobro poznam podjetje European City Guide in kljub poskusom, da bi ga zaprli, ta nadloga še kar obstaja. V Združenem kraljestvu so maja 2008 začeli veljati predpisi o zavajajočem trženju. Ti predpisi prepovedujejo uporabo drobnega tiska v dokumentih za prikrivanje resničnega stroška storitve. Zato lahko urad za pošteno trgovanje zdaj ukrepa proti podjetjem iz Združenega kraljestva, vendar obstaja resna ovira.

Urad za pošteno trgovanje nima pristojnosti za obravnavanje goljufij od drugod, med drugim iz drugih držav članic, zato težava še kar obstaja, jaz pa še vedno prejemam svoj delež pritožb. Še več, čeprav ta podjetja zaradi ohlapnega upravljanja lahko poslujejo drugod, zakaj moja vlada ne more preprečiti tega, kar prihaja s celinske Evrope? Odgovor na to je v jedru te nekoristne EU, ki je podrla državne meje. Prosti pretok ljudi, blaga in storitev je popolna krinka za trgovce z ljudmi, teroriste ter grozeče in travmatične goljufije, namenjene odiranju nepazljivih ljudi.

 
  
MPphoto
 

  Philippe Boulland (PPE).(FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, stanje v zvezi z zavajajočimi poslovnimi imeniki, ki naj bi bili brezplačni, lahko povzamemo v številkah. Odboru za peticije Evropskega parlamenta je bilo poslanih štiristo peticij. Petdeset tisoč zelo malih podjetij, združenj ali organizacij je bilo prizadetih in prisiljenih v plačilo. V treh letih je treba za neželene pogodbe v povprečju plačati 1000 EUR, kot je omenil že gospod Busuttil.

Te številke le delno odsevajo trpljenje žrtev teh goljufij. Ti ljudje tvegajo že z ustanovitvijo svojega podjetja in se morajo hitro spopasti z izzivi poslovanja, gospodarsko krizo in negotovo prihodnostjo. Preprečiti moramo, da bi bili podvrženi tem goljufivim praksam, pred katerimi se ne morejo ubraniti, saj nimajo finančnih sredstev ali človeških virov.

Možnih je več predlogov: prvič, ustaviti moramo te goljufije, ki slabijo naše gospodarstvo. V ta namen, komisar, bi bilo priporočljivo pospešiti revizijo direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, saj je goljufivega oglaševanja čedalje več in postaja čedalje bolj prefinjeno.

Potem bi morali pripraviti črni seznam teh podjetij, ki bi na podlagi načela „poimenovanja in izpostavitve“ služil kot referenca. Ob pomoči nacionalnih organov za boj proti goljufijam in prizadetih podjetij bi lahko imeli preprosto in učinkovito orodje za odvračanje in preprečevanje. Za konec, strogo moramo kaznovati vpletene v ta sistem. Izrečene kazni in globe so pogosto nižje od zneskov, zbranih s temi goljufijami. Države članice moramo spodbuditi k strožjemu ukrepanju na tem področju.

 
  
MPphoto
 

  Evelyne Gebhardt (S&D).(DE) Gospa predsednica, gospod Oettinger, Komisija se strinja s pomisleki Evropskega parlamenta. To je zelo lepo, vendar smo leta čakali, preden je Komisija ukrepala in dosegla kakšen resničen napredek na tem področju. Pred nami je poročilo gospoda Busuttila. V prejšnjem parlamentarnem mandatu je Odbor za notranji trg in varstvo potrošnikov vedno znova poudarjal, da moramo končno nekaj narediti za pomoč ljudem. Težava je, da ljudje še vedno čakajo na to pomoč.

Veliko malih prostovoljnih organizacij, ki so prizadete, nima finančnih sredstev ali predrznosti, da bi se ubranile. Šele prejšnji teden sem spet prejela pismo z vprašanjem: „Kako se lahko ubranim? Nimam denarja za odvetnika, zato ne morem sprožiti sodnega postopka“. Menim, da moramo državljanom Evrope končno zagotoviti učinkovito sredstvo za to, da se bodo znebili te težave.

 
  
MPphoto
 

  Catherine Stihler (S&D). - Gospa predsednica, zvite prevare, ki so goljufive in prežijo na mala podjetja pod krinko zakonitosti – pogosto pa imajo v naslovih besedo „Evropa“ –, morajo postati nezakonite. Te prevare ne škodujejo samo malim podjetjem, ki so zaradi groženj, nadlegovanja in ustrahovanja prisiljena plačati pristojbine za nekaj, za kar so bila prepričana, da je brezplačno; brez našega odločnega ukrepanja in pomoči škodujejo tudi Evropski uniji.

Konec koncev Evropska komisija vztrajno ponavlja, da je treba „najprej pomisliti na male“, vendar to vprašanje izpostavljam, kot je povedalo že veliko kolegov, že leta in leta, pa ni bil sprejet noben neposreden ukrep: zakaj ne? Poslušamo o anketah, zbiranju informacij in srečanjih zainteresiranih strani. Potrebujemo dejanja, ne besede in če rečemo, da bomo do konca tega leta ali pa še nekaj let samo čakali, je to enostavno nezadostno in prepozno; ukrepati moramo zdaj.

Ali bo torej Komisija glede na naravo teh prevar in glede na to, da te prevare potekajo na ravni EU in prek meja, preučila možnost uvedbe nekakšne pravne pomoči, da se malim in srednjim podjetjem pomaga pri obravnavanju teh prevar? Tovrstne prevare se bodo nadaljevale, dokler Komisija ne bo sprejela ostrih ukrepov.

 
  
MPphoto
 

  Phil Prendergast (S&D). - Gospa predsednica, Evropski parlament je prejel na stotine peticij malih podjetij iz vse EU, ki trdijo, da so bila žrtve teh prevar. Čeprav lahko plačilo teh nezaslišanih pristojbin pahne nedolžna podjetja v resno finančno stisko, so žrtve pogosto premajhne, da bi si lahko privoščile stroške za sodni postopek proti tem podjetjem za imeniške storitve.

Ta podjetja si za cilj pogosto izberejo žrtve, ki imajo sedež v drugi državi članici. Tako ustvarijo pravno negotovost za žrtve, saj žrtve pogosto ne vedo, kakšen je pravni status takšnih pogodb v drugi državi. Podjetja za imeniške storitve izkoriščajo to negotovost.

Čeprav je Komisija jasno izjavila, da direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju prepoveduje zavajajoče prakse teh podjetij za imeniške storitve, mora preučiti tudi to, kako so države članice prenesle to direktivo, da se pojasni, ali so državljani enako zaščiteni povsod po Evropi. Dejstvo, da so države članice prenesle to direktivo, še ne pomeni, da so ti ukrepi celoviti ali medsebojno usklajeni.

 
  
MPphoto
 

  Sylvana Rapti (S&D).(EL) Gospa predsednica, nepoštene poslovne prakse so kot voda. Čim najdejo razpoko, se pretaknejo skoznjo. Tu so našle dve razpoki. Prva je direktiva iz leta 2006, ki je že bila omenjena; druga je uredba o sodelovanju med državami članicami.

Komisar, ker imate podporo vseh skupin v Parlamentu, celotnega Parlamenta, bi morali hitro ukrepati; čas je namreč zlato. Kot so povedali že moji kolegi poslanci, so minila vsaj tri leta, tri leta, v katerih so ti ljudje, ti prevaranti, kot so jih upravičeno poimenovali številni kolegi poslanci – in strinjam se z njimi –, zavajali kolege ter mala in srednja podjetja, ki so hrbtenica evropskega gospodarstva. Ukrepati morate in to hitro.

 
  
MPphoto
 

  Marc Tarabella (S&D).(FR) Gospa predsednica, komisar, gospe in gospodje, dejansko je nujno, da vemo, ali sta prenos in uporaba direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju v državah članicah ustrezna. Vendar moramo hitro in celovito obravnavati tudi druge temeljne vidike te težave, ki jih je mogoče uporabiti tudi za druge oblike čezmejnih goljufij.

Prvič, Komisija, države članice in njihove organizacije morajo obveščati potrošnike. Nesprejemljivo je, da je čedalje več državljanov ogoljufanih.

Drugič, žrtve morajo imeti dostop do skupinskih tožb, da lahko uveljavijo svoje pravice. Na te tožbe čakamo že več kot 20 let.

Tretjič, sedanja razprava o reformi alternativnega reševanja sporov bi lahko vključevala tudi določbe za obravnavanje teh goljufij.

Komisar, pričakujemo, da boste v zvezi s tem sprejeli hitre in konkretne ukrepe.

 
  
MPphoto
 

  Seán Kelly (PPE). - Gospa predsednica, položaj je natanko takšen, kot so ga izpostavili kolegi. To vem zato, ker je podjetje European City Guide v mojem volilnem okrožju, zlasti v Corku, vsepovprek sklepalo goljufive posle s podjetji. Kljub temu, da je, kot vem, vrhovno sodišče v Kataloniji leta 2001 zahtevalo, naj preneha trgovati, in da je bilo na belgijskih sodiščih in s strani urada za pošteno trgovanje v Združenem kraljestvu obsojeno zaradi zavajajočih praks, še naprej trguje. To ne zadostuje.

Zelo pomembno je, da naredimo dvoje: prvič, poskušati moramo spodbuditi ozaveščenost podjetij povsod po Evropi, da bodo podjetja pazljiva in se bodo izognila sporu z zavajajočimi podjetji, in, drugič, uvesti moramo zakonodajo, ki zagotavlja, da zavajajoča podjetja, če se jih privede pred sodišče, prenehajo trgovati ali pristanejo za rešetkami. Tako preprosto je to.

 
  
MPphoto
 

  Zuzana Roithová (PPE).(CS) Gospa predsednica, Parlament je prejel več kot 400 peticij in sama sem prejela številne pritožbe podjetij, nepridobitnih organizacij, šol, dobrodelnih ustanov in celo vladnih institucij, ki so postali žrtve goljufije podjetij za imeniške storitve. V prepričanju, da posodabljajo svoje informacije, sprejmejo drage finančne obveznosti. Nepoštena podjetja za imeniške storitve svoje dejavnosti namenoma upravljajo prek meja ali iz tretjih držav. Potrebujemo jasno vseevropsko rešitev, vendar Evropska komisija, ki ima zakonodajno pobudo, kljub vsem prizadevanjem Evropskega parlamenta že leta ni naredila ničesar.

Kot poročevalka v senci sem v poročilu Parlamenta predložila številne rešitve. V resnici mora Komisija le predlagati, da se te prepovedane zavajajoče oglaševalske prakse v skladu z ustrezno direktivo uvrstijo na črni seznam. Potrebujemo trdno evropsko zakonodajno rešitev in potrebujemo jo hitro.

Komisijo pozivam, naj uporabi pospešeni zakonodajni postopek. Številni pošteni državljani so izgubili veliko denarja zaradi graje vredne neodločnosti Komisije pri tem primeru. Menim, da je upravičena tudi Europolova preiskava.

 
  
MPphoto
 

  Olga Sehnalová (S&D).(CS) Gospa predsednica, nepoštene prakse nekaterih tako imenovanih podjetij za imeniške storitve še vedno predstavljajo resno težavo. Njihove dejavnosti vedno temeljijo predvsem na izogibanju pravu ter na zelo slabem izvrševanju prava. Veliko subjektov se ne odloči za sodni pregon zaradi stroškov. Po drugi strani je bilo veliko primerov absurdnih sodb zaradi formalističnega pristopa sodnih in drugih nadzornih organov.

Ti prevaranti pa se najbolj zanašajo na nizko raven pravnega znanja pristojnih institucij ter v veliko primerih žal na pomanjkanje pripravljenosti in poguma na strani teh institucij ter na določeno ravnodušnost. Zaradi svoje formalistične razlage prava se te institucije lahko izognejo temu, da bi bile vpletene, lahko se izognejo pregonu teh primerov in lahko si umijejo roke. Paradoksalno so potem zaščiteni interesi prevarantov in ne njihove žrtve.

Komisiji je bilo upravičeno zastavljeno vprašanje, kako se tega vprašanja lotevajo države članice. Kako so uporabile direktivo o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju? Če država ne bo imela dejavne vloge, temveč samo formalno, bo ta težava ostala resnično neobvladljiva, peticije ogoljufanih žrtev pa se bodo nabirale. Pa vendar pri tej zadevi nismo nemočni.

 
  
MPphoto
 

  Andreas Schwab (PPE).(DE) Gospa predsednica, gospod Oettinger, Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) odločno podpira to, da se odpravi nadloga, ki jo za mala in srednja podjetja predstavljajo poslovni imeniki, ki domnevno zagotavljajo storitev za ta podjetja, na koncu pa to nima nobenih pravih posledic razen računov. A kot ste pravilno povedali, gospod Oettinger, pravno podlago za to predstavlja Direktiva 2006/114/ES, ki pa se v nekaterih državah članicah očitno ni izvajala uspešno. Zato upam, da se bo Komisija lotila izvora težave in sprejela sistematični pristop za kar se da hitro rešitev te težave v državah članicah, v katerih je stanje še posebno slabo. Težava se iz teh držav članic zaradi čezmejne narave vnosov seveda lahko razširi v druge sosednje države.

Splošen pristop v tem primeru ne bo deloval, saj je jasno, da težava izvira iz nekaterih držav članic.

 
  
MPphoto
 

  Elena Băsescu (PPE).(RO) Gospa predsednica, poslovni imeniki so eden od najpogosteje uporabljenih virov informacij o ponudbah, ki so na voljo v določenem poslovnem sektorju. Zaradi njihovega ugleda jih evropski potrošniki zelo cenijo. Zato zavajajoči poslovni imeniki povzročajo škodo ljudem, ki jih uporabljajo. To prakso je mogoče končati z ustreznim izvajanjem direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju. Žal vse države članice niso prenesle tega besedila v svojo zakonodajo. To pomeni, da žrtve ne morejo dobiti nadomestila za škodo, ki so jo utrpele. Revizija direktive bi zagotovila instrumente, ki so potrebni za boj proti tej praksi. Dopolnitev zakonodaje EU s posebnimi določbami bi omejila tudi pojav zavajajočih poslovnih imenikov. Menim, da morajo imeti žrtve teh praks možnost neposrednega dostopa do pravnega sistema.

 
  
MPphoto
 

  Gerald Häfner (Verts/ALE).(DE) Gospa predsednica, gospod Oettinger, gospe in gospodje, zdi se mi, da je to dejansko evropska težava. Vsi poznamo te primere in poslušamo zgodbe iz različnih držav. Na svoji mizi imam cel kup teh primerov in priznam, da bi večini nasedel. Težava je, da smo to že večkrat obravnavali, da imamo Direktivo 2006/114/ES, da smo leta 2008 o tem razpravljali v Odboru za peticije in da smo o tem razpravljali tukaj na plenarnem zasedanju, vendar težava še kar obstaja in se celo veča.

Gospod Oettinger, slišal sem, kaj ste povedali na začetku, in imam vtis, da je težava pristala pri vas. Morda bo nov komisar imel novo možnost za ukrepanje na tem področju. Rad bi vas prosil, da težavo vzamete resno. Morda se zdi, da gre za majhno težavo, vendar ima to resne gospodarske posledice in zadeva predvsem mala, srednja in družinska podjetja, ki so hrbtenica naših nacionalnih gospodarstev in naše družbe. Če nam tega ne uspe ustaviti v vseh državah članicah in če direktive ne bomo izvajali enotno in učinkovito po vsej Evropi, bo nastalo še več škode.

 
  
MPphoto
 

  Günther Oettinger, član Komisije. (DE) Gospa predsednica, spoštovani poslanci, hvaležen sem za obsežen in dosleden opis položaja, ki so ga predstavili predani poslanci, ki so danes tukaj. O tem bom obvestil gospo Reding in jo spodbudil, naj pripravi izčrpno sporočilo, ki bo zajemalo prednosti in slabosti sedanjega evropskega in nacionalnega prava, in na podlagi tega spremeni direktivo.

Jasno je, da so države članice prenesle direktivo iz leta 2006. Zato v prvi vrsti ne gre za problem prilagoditve nacionalnega prava. Prvič, zaradi ne ravno idealnega sodelovanja med organi v različnih državah članicah se prava pri čezmejnih težavah v veliko primerih niti ne uporabi in zato se teh primerov sploh ne preišče. Drugič, pogosto se ne izvaja pregona. Kazensko pravo je v pristojnosti držav članic, saj oblasti, državni tožilci ali sodišča določajo kazni in izvajajo uradne preiskave teh primerov.

Tretjič – in zdaj sem prišel do bistva zadeve –, direktiva iz leta 2006 zajema samo nepoštene poslovne prakse med podjetji in potrošniki, ne pa tudi nepoštenih poslovnih praks med podjetji. To pomeni, da pred temi goljufivimi podjetji ščiti zlasti zasebne državljane. Pred tovrstnimi goljufijami ne ščiti državljanov, ki so podjetniki, samostojni podjetniki, trgovci na drobno, poslovneži in obrtniki ali ki imajo malo ali srednje podjetje. Vendar je večina držav članic med tedanjim zakonodajnim postopkom nasprotovala ravno temu, namreč razširitvi področja uporabe direktive na poslovne prakse med podjetji. To pomeni, da smo se s to direktivo povsem namenoma omejili na evropsko ureditev poslovnih praks med goljufivimi podjetji in državljani, ne pa tudi med goljufivimi podjetji in malimi podjetji. Evropska ureditev vprašanja, nad katerim se zaradi praktičnih izkušenj upravičeno pritožujete, takrat ni bila zaželena.

Direktiva je bila ambiciozen evropski projekt in takrat je Komisijo skrbelo, da bi celotni predlog padel v vodo in ne bi bilo nobene direktive, če bi vztrajala pri tem, da se direktiva razširi prek odnosa med goljufi in državljani. Glede na konkretne primere, ki ste jih omenili tukaj, in primere zlorabe, ki jih odkrila Komisija, se bo področje uporabe direktive morda lahko razširilo prek odnosa med goljufivimi podjetji in državljani pri reviziji, ki naj bi potekala naslednje leto. Nemudoma se bomo lotili dela v zvezi s tem.

Za konec, nekatere države članice imajo v okviru materialnega in kazenskega prava zadovoljive določbe, ki zajemajo odnos med goljufi in državljani ter preganjajo tovrstne primere. Dobri zgledi so med drugim Avstrija, Belgija in Francija. V nekaterih drugih državah članicah – in nekaj ste jih omenili tukaj – nacionalni predpisi niso ustrezni. Počakati moramo, da se razkrije, ali bodo te države članice čez eno leto v Svetu pripravljene glasovati za splošno, vseevropsko, standardizirano ureditev za zaščito državljanov, ki so obenem tudi poslovneži.

 
  
MPphoto
 

  Predsednica. – Prejela sem en predlog resolucije Odbora za peticije, ki je bil predložen v skladu s členom 115(5) Poslovnika(1).

Razprava je končana.

Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.

Pisne izjave (člen 149)

 
  
MPphoto
 
 

  Ildikó Gáll-Pelcz (PPE), v pisni obliki.(HU) Težava je resnična in je na žalost zelo razširjena ter jo je mogoče opaziti skoraj povsod po Evropski uniji. Žrtve podpišejo pogodbo v dobri veri, da se bodo oglaševale v poslovnem imeniku, potem ko so jih prepričali, da bo to brezplačno. Nato upravljavci zahtevajo plačilo iz različnih razlogov in tiste, ki ne plačajo, nenehno nadlegujejo, jih psihološko obremenjujejo in jim celo grozijo s sodnim pregonom. Nujno je treba pregledati, ali države članice učinkovito izvajajo ustrezno pravo Unije, da se prepreči nadaljnje zavajajoče oglaševanje, po potrebi pa je treba predlagati novo spremembo ustreznega prava Unije, da se reši sedanja težava. Zdaj je najpomembneje, da podjetjem v težavah pokažemo, da razumemo njihovo stisko in da jih v celoti podpiramo. Obenem je nujno, da zavajajoča podjetja za imeniške storitve pozovemo, naj končajo svoje namerno zavajajoče poslovne dejavnosti in jih prenehajo izvajati, saj so te dejavnosti v nasprotju z duhom konkurenčne politike Unije.

 
  

(1) Glej zapisnik.

Zadnja posodobitev: 28. november 2011Pravno obvestilo