Ustna obrazložitev glasovanja

Predlog resolucije (RC-B7-0349/2011)

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, Sudan je največja država v podsaharski Afriki, je križišče, kjer se stikata arabski in afriški svet, pa tudi mozaik mnogih različnih etničnih skupin. Kot je zagotovljeno v celovitem mirovnem sporazumu, je januarja 2011 potekal referendum, ki je predstavljal zaključno stopnjo procesa, ki je privedel do neodvisnosti Južnega Sudana od severnega Sudana.

Južni Sudan je področje s približno 10 milijoni prebivalcev, zajema skoraj četrtino ozemlja sedanjega Sudana in ima v lasti okoli tri četrtine njegovih zalog nafte. Gre za državo, ki bo morala premagati ozemeljske in infrastrukturne omejitve, brez dostopa do morja in s takorekoč neobstoječim prometnim omrežjem, ki bi ga povezovalo s severnim Sudanom, kjer se nahajajo naprave za obdelavo in tranzit nafte. Izzivi, pred katerimi se je znašel jug, so številni, začenši s polaganjem temeljev za njegove lastne institucije in z izboljšanjem družbenogospodarskega in varnostnega okvira.

A naj omenim, da posredovanje v tej državi še naprej predstavlja prednostno nalogo Evropske unije. Zato je leta 2010 Svet Sudanu namenil posebna dodeljena sredstva v višini 150 milijonov EUR za obdobje 2011–2013. Evropska unija mora mobilizirati celo paleto instrumentov, ki jih ima na voljo, da bi podprla Južni Sudan v občutljivi poreferendumski fazi. Obenem moramo pri obravnavanju severa in juga države ohraniti uravnotežen pristop, posebno pozornost pa posvetiti potrebam juga v smislu vzpostavljanja institucij in upravljanja.

Pomoč Evropske unije Južnemu Sudanu bi morala ustrezati temu, kar lahko nova država učinkovito uporabi. Moramo se izogniti položaju, v katerem bi bili prihodnji tokovi financiranja za Jubo na koncu neustrezno razporejeni ali, celo huje, ko bi ti krepili visoko raven korupcije.

  Lena Ek (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, Sudan zdaj preživlja zelo občutljivo fazo pred dnevom neodvisnosti 9. julija letos, ko bo Sudan razdeljen na dve državi. Izjemno pomembno je, da EU še naprej zagotavlja pomoč in da to pomoč usmerja v vzpostavljanje institucij, ki so v dobro delujoči neodvisni državi nujno potrebne. Vsi vemo, da so razmere v okolici Afriškega roga izjemno občutljive, vemo, da imajo tam težave z demokratičnimi tradicijami, vemo, da je položaj žensk grozno težak, in vemo, da imajo tam težave s pirati.

V tem kontekstu bi rada tudi poudarila, kako pomembno je, da lahko ljudje uveljavljajo svoje človekove pravice in da lahko o njih svobodno govorijo ter jih izražajo. To velja za celoten Afriški rog in ne nazadnje za švedskega državljana, Dawita Isaaka, ki je v zaporu v Eritreji. Celotna regija je potrebna demokratičnega razvoja in podpore iz Evropske unije.

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, na tem mestu bi rad povedal, kako pomembno je zagotavljanje Evropske unije, da spodbuja mir in neodvisnost teh dveh držav. Dejstvo je, da sta Sudan in Južni Sudan, odkar je Sudan postal leta 1956 neodvisen, v vojni – v državljanski vojni – ves čas. Zato je zdaj zelo pomembno, da po referendumu, na katerem je skoraj vsakdo – več kot 98 % – zahteval neodvisnost Južnega Sudana, s tem mirovnim procesom in procesom osamosvajanja nadaljujemo.

Kot Evropejci imamo očitno nalogo, da podpiramo demokracijo, človekove pravice in svobodo izražanja mnenja, torej vseh osrednjih vrednot. V zvezi s tem je pomembno, da zagnano krepimo te demokracije in neodvisnost Južnega Sudana.

Predlog resolucije (RC-B7-0347/2011)

  Salvatore Iacolino (PPE). – (IT) Gospod predsednik, brez dvoma je resolucija, sprejeta danes, pomembno znamenje okrepljenega sodelovanja med Evropsko unijo in Rusijo. Gospodarsko upravljanje; skupna območja sodelovanja na področju varnosti, pravice in svobode; in boj proti organiziranemu kriminalu ob sočasnem varstvu nedotakljivih pravic.

Severna Afrika in Bližnji vzhod zahtevata skupni pristop in prepričani smo, da lahko Rusija pri tem odigra temeljno vlogo.

Ta sporazum o partnerstvu in sodelovanju, ki je pripravljen za vrhunsko srečanje 9.–10. junija, bo lahko predstavljal pomembno politično smernico pri krepitvi tega sodelovanja, glede katerega smo gotovi, da bo privedel do članstva Rusije v Svetovni trgovinski organizaciji, pa tudi spodbudil liberalizacijo vizumskega režima. Medtem pa mora Rusija v celoti odigrati svojo vlogo, posebno na področju temeljnih pravic.

  Ville Itälä (PPE). - (FI) Gospod predsednik, zdaj se sprejema izjemno pomemben dokument in mislim, da je nadaljevanje dialoga z Rusijo ključnega pomena. Za nas je Rusija pomembna soseda in boljši kot so naši odnosi, toliko bolje za vse. Pozornost bi rad usmeril na odpravo vizumske obveznosti. Osebno menim, da je to pomemben cilj, a morda bi ga veljalo zasledovati počasi. Kot predstavnik sosednje države vam lahko povem, da ne moremo drveti naprej, če nimamo delujočih sporazumov o ponovnem sprejemu. V Rusiji morajo očitno zagotoviti, da ne bo več mogoče pridobiti dvojne identitete, ki so jo lahko ljudje prej kupovali. Namesto tega mora Rusija za te zadeve ustrezno poskrbeti, tako da se lahko premaknemo naprej k odpravi vizumske obveznosti. Zato se v zvezi s tem ne bi smeli po nepotrebnem prenagliti.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, rad bi poudaril, da se bo treba na dvostranskem vrhunskem srečanju, ki poteka danes in jutri, spopasti s pomembnim vprašanjem; vprašanjem, ki po mojem mnenju v našem predlogu skupne resolucije manjka. Z drugimi besedami, mislim, da obstaja nevarnost, da bodo to vrhunsko srečanje zasenčila razhajanja glede prepovedi uvoza zelenjave iz Evrope zaradi bakterije E. coli.

Podobno kot prej Komisiji se tudi meni zdi smešno, da bi morala Rusija uvesti embargo na pridelke, ki jih zaužijemo vsak dan in ki jih temeljito preverjamo. Mislim, da je odziv Rusije bolj politična poteza, podobno kot mnoge, ki smo jim že bili priča v preteklosti. Mislim, da se bodo z mojim mišljenjem glede te zadeve, tudi kot člana Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja, kolegi poslanci strinjali.

Zato mislim, da bi bilo dobro, da bi se na vrhunskem srečanju lotili tudi tega vprašanja, vključno z zahtevo, da Rusija nemudoma odpravi to nesorazmerno in neutemeljeno prepoved uvoza zelenjave iz Evropske unije, ki je sama po sebi neskladna z načeli, ki jih je uveljavila Svetovna trgovinska organizacija (STO), zlasti če pomislimo, da je Rusija kandidatka za pristop k STO.

Gospod Putin, ruski predsednik vlade, je že napovedal, da Rusija ne bo odpravila prepovedi, dokler Evropska unija ne bo postregla s podrobnostmi o izvoru okužbe z bakterijo E. coli.

  Marek Józef Gróbarczyk (ECR). – (PL) Gospod predsednik, merila, ki veljajo v Rusiji, so povsem drugačna od tistih, ki jih uporabljamo v Evropski uniji. Dovolj je, če omenimo vprašanji človekovih pravic in pravice do združevanja ali pa neprizanesljivo izrabljanje naravnih virov za izvajanje pritiska na druge države, četudi gre za države Evropske unije. Gradnja plinovoda Severni tok je nedvoumen primer tega. Pogajanja, ki potekajo, so preskusni kamen za Evropsko unijo in položaj, ki ga bomo zasedli v prihodnosti – partnerice ali naročnice.

  Radvilė Morkūnaitė-Mikulėnienė (PPE). - (LT) Gospod predsednik, politike predsednika Lukašenka so ga skupaj z njegovo celotno državo pahnile v globoko samoosamitev v odnosih z zahodom. Rusija bo to hitro izkoristila in namerava prevzeti strateška in najbolj dobičkonosna beloruska podjetja v zameno za posojila. Pogovori o uvedbi skupne valute (ruskega rublja) že potekajo.

Na bližajočem se vrhunskem srečanju EU-Rusija bi bilo treba pozornost usmeriti na razmere v Belorusiji. Ne govorim o pogajanjih z Rusijo o Belorusiji, saj bi to pomenilo samo to, da ima Rusija nekakšne „posebne pravice“ do te države. A Rusijo moramo na najvišji ravni posvariti, da je nesprejemljivo krepiti vpliv v sosednji državi z izkoriščanjem razmer in s pogajanji z avtoritarnim režimom, ki ne zastopa ljudi. Samo državljani Belorusije sami lahko odločajo o procesih povezovanja države in le pod pogoji demokratične samoodločbe.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, mislim, da se lahko dolgo prerekamo o obsegu napredka, ki ga je Rusija dosegla na poti k demokraciji. Seveda obstajajo z našega vidika še mnoge težave. Vendar pa je po drugi strani že zaradi velikosti Rusije vedno bolje razvijati naše sodelovanje z njo, zlasti ko jo pozivamo k spoštovanju človekovih pravic ali izboljšanju okoljskih pravic. Če lahko zagotovimo, da to sodelovanje poteka na prijateljski, a tudi resen način, in če pri tem ne pozabimo uveljavljati upravičenih zahtev in izpostavljati utemeljenih pomanjkljivosti, potem ubiramo korak v pravo smer ne le v smislu sodelovanja med Evropo in Rusijo, temveč predvsem tudi v smislu človekovih pravic. Konec koncev gre za to, da izboljšamo položaj ljudi v Rusiji.

  Lena Ek (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, v resolucijah, kot je ta, se vedno uporablja skrajno diplomatski jezik. Mislim, da smo tokrat preblagi, kar zadeva našo oceno odnosov z Rusijo. Vemo, da je položaj človekovih pravic v Rusiji pod sleherno kritiko in vemo, da je skoraj nemogoče, da bi ljudje svobodno izražali svoja politična mnenja. Vemo tudi, da je mnogo ljudi zaprtih prav zaradi tega, ker so poskušali uveljavljati svoje človekove pravice. To je nesprejemljivo.

Prav tako pa mislim, da je izbira besed v zvezi z energetsko politiko vsekakor preveč neprepričljiva. Dejstvo je, da morajo merila, ki jih postavljamo v zvezi s podnebjem in okoljem, veljati tudi za uvoz nafte in plina iz Rusije. Norveški, ki uvaža plin v EU, postavljamo izjemno visoke zahteve, iste zahteve pa bi morale veljati tudi za Rusijo.

  Anneli Jäätteenmäki (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, Rusija je pomembna partnerica EU in EU bi iztržila mnogo več iz svojih odnosov z Rusijo, če bi med vrhunskimi srečanji uporabljala resnično strateški in dovolj odločen pristop. Samo tako bi dosegli rezultate.

Treba je upoštevati tri vprašanja. Prvo zadeva članstvo Rusije v Svetovni trgovinski organizaciji. Članstvo Rusije v STO in prosta trgovina sta v interesu tako EU in Rusije. Dosežki na področju naložbenih razmer in pravne države predstavljajo bistvene elemente nadaljnjega razvoja Rusije.

Drugič, skupni interes EU in Rusije je arktično območje, ta interes pa je pomemben. EU mora okrepiti svojo politiko za arktično območje. Tretjič, odprava vizumske obveznosti med EU in Rusijo je pravi cilj. Vendar pa bi Rusija morala precej izboljšati svoj mejni nadzor in prakse, in v tem oziru podpiram ta zelo praktičen pristop.

(Aplavz)

Predlog resolucije (RC-B7-0342/2011)

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, med raziskovanjem te teme sem prišel do spoznanja, da v protislovju z velikostjo države to vprašanje še posebno zadeva Švico, kjer je ogromno informacij in objav v zvezi s to zadevo, medtem ko dosti manj informacij prihaja iz Evrope.

Ni naključje, da problem, celo po uveljavitvi Direktive 2006/114/ES, še vedno vpliva na osupljivo število podjetij, zlasti malih in srednje velikih podjetij, in potrošnikov po Evropi. Glede na to, da smo se znašli pred več kot 400 peticijami, kot je navedeno v enem od odstavkov pričujoče resolucije, bomo o tem vprašanju v tej dvorani ponovno razpravljali.

Problem se skriva v dejstvu, da se še vedno pojavljajo primeri trgovcev, ki nevede sklenejo pogodbe zaradi koristnega vpisa v poslovni imenik. Tisti, ki zgolj bežno pregledajo obrazce in jih podpišejo brez premisleka in ne da bi jih natančno preučili, so lahko neprijetno presenečeni, kako drago jih bo to stalo.

V preteklih letih so se poslovne prakse, podobne tem, ki so bile pravkar opisane, razširile po vsej Evropi. Proti temu se je težko učinkovito boriti z zakonom, kot ga imamo zdaj. Moj glas v prid tej resoluciji to dopoldne je bil zato namenjen predvsem koristim za mala in srednje velika podjetja, ki ogromno prispevajo v naš gospodarski sistem.

  Peter Jahr (PPE). – (DE) Gospod predsednik, zelo sem zadovoljen, da danes razpravljamo o podjetjih za imeniške storitve in o njihovih praksah. To je v Evropski uniji zelo pomembna tema. Kljub dejstvu, da se Odbor za peticije s to zadevo intenzivno ukvarja že od leta 2008, do zdaj nismo bili priča nobenim pomembnim izboljšanjem.

Rad bi pojasnil, zakaj so razmere v Nemčiji tako težke. V Nemčiji je obvezno in običajno, da pravni subjekt, ko je ustanovljen, vpiše svoj naslov v elektronski imenik. Vsak, ki vpiše svoje podjetje, prejme približno osem do 10 pisem. Zelo verjetno je, da bo eno do teh pristno, druga pa so odveč. Če v času ustanavljanja podjetja, ko je veliko dela in precej birokracije, odgovorite na napačno pismo in izpolnite napačni obrazec, potem boste ugotovili, da ste podpisali pogodbo, in pred vami se bo znašel račun za 1000 EUR.

Zato bi rad Komisijo ponovno pozval, da razmisli o prepovedi teh zavajajočih poslovnih imenikov, ki bo veljala za vso EU.

  Lena Ek (ALDE). – (SV) Gospod predsednik, na splošno smo v tem parlamentu veliko premalo časa posvetili težavam, s katerimi se srečujejo mala podjetja. Razvila se je nova oblika goljufije, v kateri mala podjetja z zvijačo pripravijo do oglaševanja v različnih vrstah imenikov. Ko potem ugotovijo, da je ta lažen, prejmejo zahtevek za plačilo. Račun se potem posreduje agenciji za izterjavo dolgov, znesek pa raste in zelo hitro postane trikrat ali celo desetkrat višji.

Najnovejše je, da te velike uveljavljene sleparske organizacije zdaj delujejo čezmejno in je za posamezna mala podjetja skoraj nemogoče, da bi uveljavila svojo pravico. Namesto tega jih zalezujejo agencije za izterjavo dolgov, ne da bi lahko temu naredila konec in ne da bi lahko ovadila ali se dokopala do osebe, odgovorne za kaznivo dejanje.

V resnici to tudi pomeni, da je treba okrepiti sodelovanje med evropskimi policijami, saj moramo biti zmožni videti te obsežne čezmejne vzorce, kajti to ni vprašanje malih dejanj goljufije, temveč velikih organiziranih krogov sleparskih dejavnosti, ki vključujejo ogromne vsote denarja in znašajo več milijonov evrov. Zato je to dobra resolucija, vendar mnogo prešibka, z evropskim sodelovanjem pa je treba nadaljevati.

Predlog resolucije (RC-B7-0347/2011)

  Hannu Takkula (ALDE). - (FI) Gospod predsednik, v razpravi o Rusiji sem prosil za besedo in morda mi boste dovolili, da povem nekaj o tem, pa čeprav smo se premaknili že naprej. Mislim, da je zelo pomembno, da sodelujemo v dialogu z Rusijo. Potrebujemo srečanja na visoki ravni, a kot Evropejci pri tem ne smemo pozabiti, kaj je temeljna naloga Evropske unije. Naša naloga je, da nadaljujemo razprave z Rusijo o demokraciji, človekovih pravicah in svobodi izražanja mnenja. Te osnovne vrednote je treba poudariti.

Ko govorimo o odpravi vizumske obveznosti, je to cilj v prihodnosti, vendar predstavljajo zdaj dosežki na področju demokracije v Rusiji prednostno nalogo. Naj Rusija razvije in se odpravi na pot k demokraciji, ki bo posledično privedla do izvajanja človekovih pravic in pravne države, potem pa se lahko vrnemo k tej zadevi o odpravi vizumske obveznosti.

Predlog resolucije (RC-B7-0342/2011)

  Martin Kastler (PPE). – (DE) Gospod predsednik, gospe in gospodje, maloštevilni, ki ste še tukaj, obiskovalci Evropskega parlamenta, za zaključek bi rad podal nekaj bežnih pripomb o temi zavajajočih podjetjih za imeniške storitve.

Glasoval sem za to resolucijo, saj je za nas v Evropski uniji pomembno, da izrazimo jasno mnenje glede tega. To je del organiziranega kriminala v Evropi, ki prek lažnih podjetij na spletu jemljejo denar ljudem in malim in srednje velikim podjetjem. Storiti moramo vse, da preprečimo to dogajanje. Komisija v svojih številnih političnih nagovorih poziva k podpori malih in srednje velikih podjetij in k zmanjšanju birokracije. Pomemben vidik pri tem je tudi narediti konec tej vrsti organiziranega kriminala. Resolucija predstavlja korak v pravo smer, a zgolj zelo majhen korak. Ukrepati moramo in zato pozivam vse, da nadaljujemo s tem delom, ne le tiste poslance, ki jih ni tukaj, temveč vse nas, ki zastopamo državljane Evrope v Parlamentu.

  Syed Kamall (ECR). - Gospod predsednik, rad bi izrazil strinjanje s predhodnim govornikom. Dokaj pogosto se zdi, da se ne glede na to, kakšna je težava, tukajšnji odgovori glasijo več EU in več nadzora. Usklajevanje namesto vzajemnega priznavanja, vsiljeno pogodbeno pravo EU, ki dodatno nalaga upravno breme malim podjetjem. A vendarle, tisto, na kar bi se morali osredotočiti, je boljše delovanje EU. Ne glede na vaše stališče do EU, ne glede na to, ali ste skeptični glede nadaljnjega povezovanja ali pa si želite več Evrope, bi se morali osredotočiti na boljše delovanje EU in notranjega trga, a se tudi spopasti s čezmejno goljufijo.

Že leta, odkar sem poslanec Evropskega parlamenta, prejemam pisma in elektronska sporočila od volivcev, ki so nevede bili zavedeni, da so se vpisali v poslovni imenik in so potem prejeli račun s precej velikim zneskom. Namesto da smo osredotočeni na vse druge zadeve, na katere smo bili osredotočeni ta teden, raje poskrbimo za boljše delovanje EU. Osredotočimo se na zmanjšanje upravnega bremena, naloženega malim in srednje velikim podjetjem, in pomagajmo državljanom EU, ki jih zadeva ta čezmejna goljufija.

Pisne obrazložitve glasovanja

Predlog resolucije (RC-B7-0349/2011)

  Laima Liucija Andrikienė (PPE), v pisni obliki. – (IT) Glasovala sem za to resolucijo o Sudanu in Južnem Sudanu: razmere po referendumu leta 2011. Od 9.–15. januarja 2011 je potekal referendum o samoodločbi Južnega Sudana, na katerem je velika večina volivcev glasovala za vzpostavitev neodvisne države Južni Sudan, ki bo uradno razglasil neodvisnost 9. julija 2011, ta dan pa je hkrati datum izteka celovitega mirovnega sporazuma. To bo zelo pomemben dan za Južni Sudan, saj bo vzpostavitev nove države za mnoge predstavljala velik izziv. Pozdravljam poziv oblastem Južnega Sudana, ki ga beremo v resoluciji, naj spodbujajo razvoj Južnega Sudana v moderno, pluralistično, demokratično državo, ki bo temeljila na pravni državi in spoštovanju človekovih pravic, zlasti pravic žensk in otrok, in na prednostni pravici državljanov do izbire vlade na rednih in svobodnih volitvah. Čeprav ima Južni Sudan bogate zaloge naravnih virov, kot so nafta, baker ter železo, ter gozdne in rodovitne površine, pa velika večina prebivalstva živi v revščini, Južni Sudan pa ima eno najvišjih stopenj umrljivosti dojenčkov ter eno najnižjih ravni izobrazbe na svetu. Zato prihodnjo vlado Južnega Sudana pozivam, naj nemudoma sprejme potrebne ukrepe, da bo lahko zagotavljala vsaj minimalni dohodek, potreben za preživetje, socialna jamstva in predvsem varnost prebivalcev Južnega Sudana.

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Prepričana sem, da bo morala Evropska unija odigrati pomembno vlogo v boju proti revščini in pri oživitvi gospodarstva. Zato bi rada poudarila pomembnost ohranjanja človekoljubne pomoči Unije Sudanu in Južnemu Sudanu.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Od 9.–15. januarja 2011 je potekal referendum o samoodločbi Južnega Sudana, na katerem je velika večina volivcev glasovala za vzpostavitev neodvisne države Južni Sudan. Južni Sudan bo uradno razglasil neodvisnost 9. julija 2011. Evropski parlament v celoti spoštuje izid referenduma kot izraz demokratične volje prebivalcev Južnega Sudana. Pozdravljam poziv Evropskega parlamenta vladi Južnega Sudana, naj v dobro prebivalstva izvaja predpise na področju tujih naložb, tako da bodo tuje naložbe v naravne vire spodbudno prispevale k razvoju domačega gospodarstva in s tem k izkoreninjanju revščine. Denar, ki ga je Evropska unija namenila za razvojno pomoč, bi moral biti namenjen podpori za osnovne storitve, zlasti izobraževanje, zdravje, kmetijstvo, varnost preskrbe s hrano in vzpostavljanje institucij, da bi zagotovile razvoj Južnega Sudana v moderno, pluralistično in demokratično državo, ki bo temeljila na načelih pravne države in spoštovanju človekovih pravic.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Glasoval sem za resolucijo, saj Sudan in Južni Sudan podpiram in jim čestitam za njihovo ravnanje po referendumu, ki jim bo pomagalo vzpostaviti demokratično državo, mir, blaginjo in varnost v povezavi s človekovimi, socialnimi in ekonomskimi pravicami v obeh državah.. Da bi to dosegli, obe strani prosimo, naj začneta s tvornim dialogom, da bi na miroljuben način razrešili razmere v pokrajini Abjej, pa tudi vprašanja, o katerih se bo treba še pogajati, kot so denimo delitev prihodkov od nafte, določitev meje ter delitev dolga. V ta namen mora EU dati obema državama na voljo potrebna sredstva, da bi podprla socialne storitve, kot so izobraževanje, zdravje, kmetijstvo, varnost preskrbe s hrano in vzpostavljanje institucij, prav tako pa bi morala ohraniti človekoljubno pomoč obema državama tudi po 9. juliju, dnevu, ko bo Južni Sudan uradno postal neodvisen.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Toplo pozdravljam resolucijo Parlamenta o Sudanu in Južnem Sudanu, v kateri je s potrditvijo neodvisnosti Južnega Sudana ponovno izraženo polno spoštovanje referenduma iz januarja 2011. V resoluciji je tako izražena podpora načelu samoodločbe narodov in priznanje pravice krščanske skupnosti Južnega Sudana, da vzpostavi državo zase, ki ji ne bo vladala muslimanska večina. V dokumentu je poudarjena potreba, da dve novi državi, vzpostavljeni z razcepitvijo Sudana, vzajemno priznata suverenost druga druge, pa tudi potreba po sprejetju ukrepov, oblikovanih za utrditev in stabilizacijo njune prisotnosti na poti k demokraciji, spoštovanju človekovih pravic in vzajemnega priznanja. Glede na to, da predstavljata zagovarjanje načela samoodločbe narodov in zaščita krščanskih manjšin na svetu temeljne značilnosti politične teorije stranke Lega Nord (Severne lige), lahko to resolucijo samo podprem.

  John Bufton (EFD), v pisni obliki. – Glasoval sem proti zagotovitvi zunanje pomoči Južnemu Sudanu v višini 200 milijonov EUR v obliki razvojnega sodelovanja, da bi Južnemu Sudanu pomagali pri premagovanju številnih humanitarnih in družbenogospodarskih izzivov spričo okrnjene zmogljivosti upravljanja in politične krhkosti. Ker je EU že sama po sebi nedemokratična institucija in po mojem mnenju vsekakor ne bi smela imeti zunanjepolitičnega programa, ne morem podpreti njenih dejavnosti v kateri koli tretji državi. Združeno kraljestvo je eno največjih donatorjev tuje pomoči na svetu.

Bistveno je, da sta tuja pomoč in zunanja politika še naprej v pristojnosti držav članic in da se ju ne narekuje na ravni EU, pa čeprav je prejemnik v stiski in se spodobi. Če bomo dovolili, da EU kuje agendo zunanje politike, bomo prišli do točke, ko bomo priča razmeram, v katerih bo tretja država sejala razdor med državami članicami in ki ne bodo odražale soglasne želje Unije kot celote. Takšne dejavnosti na ravni EU tlakujejo pot širjenja pristojnosti v zvezi z zunanjim delovanjem, ki je nekaj, s čimer se nikakor ne strinjam.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Kar zadeva odziv Parlamenta na razmere v Sudanu po referendumu leta 2011, na katerem je bilo odločeno v prid neodvisnosti Južnega Sudana od 9. julija dalje, menim, da je predlog resolucije, ki ga je predložila Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) najprimernejši, saj mislim, da predstavlja boljši pristop k političnim razmeram, ki smo jim priča, pa tudi k odnosom z drugimi afriškimi državami.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Z referendumom, izpeljanim v Sudanu, se je poskušalo narediti konec splošnemu nasilju, s katerim se je hujskalo prebivalce severa in juga države drugega proti drugem. Glede na izide referenduma, je zdaj volja prebivalcev Južnega Sudana jasno na strani neodvisnosti, kot je bilo že nekaj let vedno znova zatrjeno. Moja skupina je tekom številnih parlamentarnih zasedanj spremljala to vprašanje, zlasti vprašanje Darfurja, in uspešno predlagala kandidaturo sudanskega odvetnika Saliha Mahmouda Osmana za nagrado Saharova za leto 2007. Nagrada je bila podeljena z namenom, da bi neprikrito ogorčenje nad genocidom v tej državi postalo še očitnejše in da bi dali priznanje za mirovništvo tistim, ki se kljub vsemu niso nehali boriti za mir, solidarnost in človekove pravice. Žal nagrada gospoda Osmana ni bila dovolj, da bi v mednarodni skupnosti pustili pečat zaželenega občutka nujnosti, da se je treba soočiti s ponavljajočimi se in hudimi kršitvami človekovih pravic, zabeleženih v Sudanu. Upam, da bosta pred in po delitvi obe strani lahko spoštovali tisto, o čemer se bosta dogovorili, vzpostavili dve miroljubni državi, prebivalce popeljali iz revščine in spodbujali dobre sosedske odnose, in da bo morda Evropska unija lahko prispevala k temu.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Končni izid referenduma z dne 9. januarja 2011 o samoodločbi Južnega Sudana je z veliko večino volivcev potrdil, da so se odločili za vzpostavitev neodvisne države. Po pričevanju mednarodnih opazovalcev EU je ta referendum, katerega rezultate je razglasila referendumska komisija Južnega Sudana in potrdila sudanska vlada, potekal na pošten način.

Zato zagovarjam spoštovanje izidov referenduma kot izraza demokratične volje prebivalcev Južnega Sudana, Sudan in Južni Sudan pa pozivam, naj se dejavno zavežeta spodbujanju demokratičnega upravljanja in vzpostavljanja trajnega miru, varnosti in blaginje v obeh državah. Menim, da je zagotovitev zunanje pomoči zelo pomembna, in pozdravljam odločitev Sveta z dne 23. maja 2011, da razvojnemu sodelovanju v Južnem Sudanu dodeli 200 milijonov EUR s ciljem, da bo prispevala k neodvisnosti lokalnih skupnosti in da bo poskrbela za osnovne potrebe ljudi in opravila z neobstojem človeških virov in infrastrukture.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot smo takrat opozorili, je neodvisnost Kosova ustvarila precedens v povezavi z imperialističnim posegom v vzpostavljanje umetnih držav, ki je bil skladen z geostrateškimi interesi na področju dostopa do trgov, naravnih virov in delovne sile ter njihovega nadzora.

Primer Južnega Sudana je v vseh pogledih podoben primeru Kosova. Natančneje, tudi tam je šlo za izvedbo referenduma, ki so ga financirale in spodbujale različne oblasti, ki so le delno zahtevale neodvisnost na ustrezen način, ne da bi lahko prebivalstvo države izrazilo svoje mnenje. Poleg tega pa ima južni del Sudana velike zaloge nafte, ki je temeljnega pomena za velik mednarodni kapital.

Obstoječe razmere, spopadi, ki jih doživlja Sudan, ponovni izbruhi v regiji in spor okoli vzpostavljanja njegovih meja dokazujejo, da umetno vzpostavljanje te države ne reši nobene od obstoječih težav, niti ne bo izboljšal življenjskega standarda milijonov sudanskega prebivalstva, temveč bo prej razvnel navzkrižja in spor.

Potem ko so velike imperialistične sile končale z razdelitvijo afriške celine v njihovem lastnem interesu, vse kaže na to, da se je v Južnem Sudanu ponovno začel proces, ki bo povzročil še več vojn in prizadejal še več trpljenja že tako strtim afriškim narodom.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Po razglasitvi neodvisnosti Južnega Sudana, kar naj bi se zgodilo natanko čez mesec dni, se bo država naenkrat znašla pred številnimi humanitarnimi in družbenogospodarskimi težavami. Še dolgo časa po tem bo pomoč iz sosednjih držav za Južni Sudan pomembnejša kot kdaj koli prej, saj se poskuša boriti proti revščini, krepiti lokalne skupnosti in spodbuditi koristi, ki jih prinaša mir prebivalstvu.

V obdobju tik po referendumu bo država sicer imela dostop do večstranskih virov financiranja, vendar obstaja nevarnost, da se bo ustvarila vrzel v financiranju, zaradi katere bo Južni Sudan skrajno ranljiv, pretil pa mu bo zlom države. Mislim, da je zato nujno, da Evropska unija stori vse, kar je v njeni moči, da bi sudanskemu prebivalstvu pomagala prebiti se skozi to kritično obdobje in preprečila neizbežno humanitarno katastrofo, saj lahko ta država začne s sistematičnim delom na področju doseganja svojih razvojnih ciljev le v primeru, če bo prevladala vera v mirno prihodnost.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Ta dokument pozdravljam, saj južnosudanske oblasti poziva, naj spodbujajo razvoj Južnega Sudana v moderno, pluralistično in demokratično državo, ki bo temeljila na pravni državi in spoštovanju človekovih pravic, zlasti pravic žensk in otrok, na prednostni pravici državljanov do izbire vlade na rednih in svobodnih volitvah, ter varstvu prostega gibanja, svobode združevanja in svobode izražanja političnega mnenja, zapisanih v ustavi in pravu.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo, ki obe strani v Sudanu poziva, naj pred razglasitvijo neodvisnosti 9 julija 2011 predstavita konkretne načrte za vzpostavitev in/ali prenovo institucij, da bosta obe državi obstojni od tega dne dalje. Prav tako delegacije EU v Sudanu in Južnem Sudanu poziva, naj proaktivno širijo in izvajajo priporočila nedavnih misij EU za opazovanje volitev in referenduma.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Spoštujemo izid referenduma o neodvisnosti Južnega Sudana, ki naj bi začela veljati 9. julija 2011, kot izraz demokratične volje sudanskih prebivalcev. Upamo, da bodo politične oblasti spodbujale razvoj moderne, pluralistične in demokratične države, ki bo temeljila na pravni državi in spoštovanju človekovih pravic; da bodo zagovarjale prednostno pravico državljanov do izbire vlade na rednih in svobodnih volitvah, ter varstvo prostega gibanja, svobode združevanja in svobode izražanja političnega mnenja. Poleg tega se strinjamo, da bi morale vse strani sodelovati v nadaljnjem in konstruktivnemu dialogu za reševanje vprašanj po referendumu, med katere spadajo vprašanje skupnih meja, ureditve državljanstva tako za državljane s severa kakor z juga in delitve prihodkov od nafte. In za konec, strinjamo se glede potrebe po dodelitvi novih evropskih sredstev za podporo osnovnih storitev, zlasti izobraževanja, zdravja, kmetijstva, varnosti preskrbe s hrano in vzpostavljanja institucij. EU mora ohraniti svojo človekoljubno pomoč Sudanu in Južnemu Sudanu tudi po 9. juliju 2011, vse politične stranke pa morajo sodelovati, da bi v celoti zastopale vse ljudi v državi in pomagale vzpostaviti stabilne in demokratične politične institucije.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Spopadi v Sudanu, zlasti v regiji Darfur, so v preteklih letih zahtevale veliko žrtev, zlasti med najbolj prikrajšanimi ljudmi. Upajmo, da bo referendum spopadom naredil konec in da bomo končno začeli s procesom trajnega miru. EU bo igrala pomembno vlogo pri prihodnjih dosežkih v tej regiji in svoji pomembni vlogi vnašanja miru v regijo se ne sme odreči.

  Louis Michel (ALDE), v pisni obliki. – (FR) Varnostne razmere v regiji Abjej so zelo zaskrbljujoče. Vključene strani bi spodbudil, naj sodelujejo v mirovnem dialogu, tako da se začnejo ponovno pogajati z Afriško unijo. Prav tako bi pozval k izvedbi referenduma, kot je določeno v celovitem mirovnem sporazumu. Tako sever kot tudi jug si bosta morala prizadevati za razrešitev številnih ključnih vprašanj, ki so bila odložena, kot so denimo začrtanje meja med dvema državama, razdeljevanje prihodkov od nafte, uporaba naftovodov, vprašanje državljanstva in organizacija demokratičnih posvetovanj o Modrem Nilu in južnem Kordofanu. Podpora Južnemu Sudanu mora biti ena od naših prednostnih nalog. Spodbudili bi ga, da podpiše in ratificira Sporazum iz Cotonouja, ki bo odprl vrata novim obetom za sodelovanje. Spodbudili bi ga, da skupaj s Kartumom uvede pluralistično in večetnično demokracijo ter neodvisno civilno družbo, v kateri bi ključno vlogo igrala pravičnost poleg zakonodajne in izvršilne oblasti. Zadovoljni smo, da bomo lahko na zasedanju skupne parlamentarne skupščine (SPS) pozdravili južnosudanske parlamentarce, ko bo Južni Sudan podpisal in ratificiral Sporazum iz Cotonouja. Še naprej moramo biti pozorni do severa; diplomatsko ga ne smemo zanemariti ali osamiti.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Od 9.–15. januarja 2011 je potekal referendum o samoodločbi Južnega Sudana, na katerem je velika večina volivcev glasovala za vzpostavitev neodvisne države Južni Sudan. Dogovor o izvedbi referenduma so leta 2005, 20 let po državljanski vojni, sklenili sudanska vlada in separatisti z juga države.

Vladne oblasti, ki zastopajo sever, so podpisale celovito mirovno pogodbo z določbo, da se mora vprašanje o samoodločbi Južnega Sudana razrešiti z referendumom. Ker so se razmere v regiji Abjej nedavno občutno poslabšale, s to resolucijo vlado Južnega Sudana pozivamo, naj v državi zagotovi demokracijo in demilitarizira svoje ozemlje.

Prav tako ponovno izražamo pomen nudenja človekoljubne pomoči Sudanu in Južnemu Sudanu in poziva mednarodnim upnikom, da zmanjšajo dolg Sudana in Južnega Sudana. Prav tako bi dodal, da je nujno okrepiti spremljanje, razporediti več strokovnjakov, nuditi finančno pomoč regiji in poskrbeti za brezplačno visokošolsko izobraževanje nadarjenih mladih na univerzah EU. Glasoval sem za.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) Na referendumu januarja letos je velika večina prebivalcev Južnega Sudana glasovala za neodvisnost in odcepitev od severnega dela Sudana. Pomembno je, da EU neomejeno spoštuje pravico do samoodločbe teh prebivalcev in prizna izide referenduma kot izraz demokratične volje prebivalcev Južnega Sudana. Ker ta resolucija jasno izpolnjuje te zahteve, sem glasoval za. Zdaj je pomembno, da podpisnici celovitega mirovnega sporazuma sodelujeta v nadaljnjem in konstruktivnem dialogu za reševanje vprašanj, ki ostajajo tudi po referendumu še odprta. Ta vključujejo vzpostavitev skupnih meja, ureditve državljanstva tako za državljane s severa kakor z juga, delitve prihodkov od nafte in uporabe naftovodov.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) To resolucijo pozdravljam, ker je zelo pomembno obvladati oborožene spopade in nesoglasja med obema državama, da bi preprečili širjenje nemirov in dosegli ter pravilno izvajali celovit mirovni sporazum. Tako severni kot Južni Sudan je treba upravljati na podlagi načel demokracije in pravne države ter spoštovati človekove, socialne in ekonomske pravice. V tej regiji morata prevladati dolgoročni mir in varnost. Posledično morata zaščita in varnost prebivalcev Sudana še naprej predstavljati prednostna vprašanja. Predvsem pa je treba skladno z določbami celovitega mirovnega sporazuma nujno obravnavati vprašanje statusa regije Abjej. Če je mogoče, je za EU zelo pomembno, da zagotovi potrebno razvojno pomoč. Na vsak način si moramo prizadevati zagotoviti, da se denar, predviden za to pomoč, uporablja ciljno usmerjeno za osnovne in nujno potrebne storitve. Poleg tega bi morala vlada Južnega Sudana začeti izvajati predpise na področju tujih naložb, s katerimi bi pritegnila tuje naložbe v naravne vire in tako prispevala k politiki zmanjševanja revščine.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo o Sudanu in Južnem Sudanu, saj je referendum, ki je potekal v Južnem Sudanu in na katerem je večina prebivalcev glasovala za vzpostavitev neodvisne države Južni Sudan, dokaz demokratične volje njenih državljanov. Po sedmih letih vojne večina prebivalstva Južnega Sudana živi v revščini in raven izobrazbe je najnižjih na svetu. Zato pozdravljam odločitev EU o dodelitvi 200 milijonov EUR pomoči Južnemu Sudanu, da bi pomagala najranljivejšim delom prebivalstva. Ta sredstva morajo biti namenjena izobraževanju, zdravju, kmetijstvu in vzpostavljanju institucij. Pozdravljam podaljšanje misije ZN v Sudanu in razporeditev dodatnih mirovnih sil, saj je zdaj še posebno pomembno zagotavljati miroljuben razvoj Sudana in Južnega Sudana. Vzpostavitev nove države je zapleten proces, v katerem je nujno hitro reševati vprašanja vzpostavljanja skupnih meja, dodeljevanja državljanstva prebivalcem iz južnih in severnih regij ter delitve prihodkov od nafte itd. po podpisu celovitega mirovnega sporazuma bi morale države tvorno sodelovati v političnem dialogu. Pomembno je, da v Južnem Sudanu izpeljemo presojo ustave, tako da bodo sodelovale vse politične stranke, da bi zastopale vse ljudi nove države in pomagale vzpostaviti stabilne, demokratične politične institucije.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Izidi referenduma v Sudanu so jasno znamenje hrepenenja prebivalcev Južnega Sudana po neodvisnosti, ki so jo zahtevali več let. Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je tekom številnih parlamentarnih zasedanj spremljala to vprašanje, zlasti vprašanje Darfurja, in uspešno predlagala kandidaturo sudanskega odvetnika Saliha Mahmouda Osmana za nagrado Saharova za leto 2007. Cilj referenduma je bil narediti konec nasilju med prebivalci severa in juga države. Upamo, da bomo na tej stopnji odprli novo poglavje in da bosta vzpostavljeni dve miroljubni državi. EU lahko in bi morala v ta namen odigrati dejavno vlogo in pomagati popeljati prebivalce iz revščine ter spodbujati dobre sosedske odnose.

  Vincent Peillon (S&D), v pisni obliki. – (FR) Ta resolucija, ki sem jo pomagal sestaviti, je prišla ob kritičnem, a zato v ključnem trenutku razrešitve spora v Južnem Sudanu. Januarja so prebivalci Južnega Sudana z veliko večino izglasovali svojo neodvisnost na referendumu. Čez mesec dni bo rojena nova država. Vendar pa še vedno porajajo številni pomisleki, zlasti po nedavnih primerih nasilja v sporni regiji Abjej. V tem ključnem obdobju mora Parlament bolj kot kdaj koli prej ponovno potrditi svojo popolno podporo mirovnega procesa ter prebivalce Sudana in Južnega Sudana, pa tudi mednarodno skupnost, pozvati, da so še naprej zavezane izvajanju celovitega mirovnega sporazuma iz leta 2005. Zlasti pa Evropski parlament prebivalce Sudana in Južnega Sudana poziva k predložitvi posebnih načrtov, ki upoštevajo občutljive teme, in sicer državljanstvo, skupni dolg in prihodke od nafte. Ti načrti bodo prav tako morali obravnavati zapleteno vprašanje meja, da bi zagotovili zmožnost ohranjanja miroljubnega in uspešnega sobivanja dveh držav.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Med 9. in 15. januarjem 2011 se je večina prebivalcev Južnega Sudana izrekla za vzpostavitev neodvisne države. Splošno znano je, da je to območje na svetu, ki ga nenehno pretresajo spori, ki ogrožajo možnost velikih delov prebivalstva, da bi bili deležni dostojnih življenjskih pogojev. Spričo te nove informacije Parlament oblasti Južnega Sudana – čigar neodvisnost bo razglašena dne 9. julija 2011 – poziva, naj si prizadevajo povezati bistvene temelje za vzpostavitev demokratične države, ki temelji na človekovih pravicah. V ta namen bo nujno potrebna mednarodna podpora. Zato pozdravljam podporo, ki jo je obljubila EU, da bi pomagala vzpostaviti to novo državo. Zato sem glasoval za to resolucijo.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Veseli me, da Evropski parlament pozdravlja miroljubno in verodostojno izvedbo referenduma o samoodločbi Južnega Sudana leta 2011, ki sta ga izpeljala tako Sudan kot tudi Južni Sudan, prizadevanja vseh podpisnic celovitega mirovnega sporazuma in zaveze, ki so jih v njem predstavile; šteje to za ključni korak v izvajanju celovitega mirovnega sporazuma in za pozitiven znak miroljubnega sobivanja obeh držav; ponovno izraža svojo polno spoštovanje izida referenduma kot izraza demokratične volje prebivalcev Južnega Sudana; tako severni kot Južni Sudan poziva, da si dejavno prizadevata za spodbujanje demokratičnega upravljanja in vzpostavitev dolgoročnega miru, varnosti in blaginje v obeh državah ter za spoštovanje človekovih, socialnih in ekonomskih pravic; sudanske in južnosudanske oblasti poziva, naj spodbujajo razvoj Južnega Sudana v moderno, pluralistično, demokratično državo, ki bo temeljila na pravni državi in spoštovanju človekovih pravic, zlasti pravic žensk in otrok, in na prednostni pravici državljanov do izbire vlade na rednih in svobodnih volitvah.

  Nikolaos Salavrakos (EFD), v pisni obliki. – (EL) V sporni regiji Abjej med severnim in Južnim Sudanom je bilo ubitih na stotine ljudi. ZN so nedavno objavili, da je po umiku severnosudanske vojske z območja mesto Abjej zapustilo vsaj 20.000 ljudi in pobegnilo na jug. Kot je v predlogu skupne resolucije povsem upravičeno navedeno, morata obe strani predstaviti konkretne načrte za vzpostavitev in/ali prenovo institucij, tako da bosta ti dve državi povsem neodvisni, ustaviti sovraštvo in spodbujati demokratično upravljanje, da bi vzpostavili dolgoročen mir in varnost na tem območju.

  Niki Tzavela (EFD), v pisni obliki. – (EL) Glasovala sem za ta predlog skupne resolucije o Sudanu in Južnem Sudanu, saj podpiram vsa razvojna prizadevanja EU za ponovno vzpostavitev miru in prenovo tega območja, ki ga že dolga leta pretresajo spori. Nedavni razvoj dogodkov na območju vzbuja pomisleke, kar zadeva izpolnjevanje pogojev nedavnega referenduma o neodvisnosti Južnega Sudana, pa tudi stopnjevanje nasilja v regiji Abjej, ki preti s splošno destabilizacijo na območju, predstavlja negativen razvoj dogodkov. Afriška unija mora odigrati pomembno vlogo in mora imeti v tem ključnem času ob pomoči EU in ZN odprte oči, da bi preprečila ponovni zdrs v vojno. Pozdravljam napoved Sveta glede več gospodarske pomoči Južnemu Sudanu in podpiram priporočilo o ohranjanju človekoljubne pomoči EU na območju tudi po 9. juliju. Menim, da sta oba predloga nujna in da bosta pomagala pri vzpostavljanju Južnega Sudana kot neodvisne države in v primeru kakršne koli nuje.

Predlog resolucije (RC-B7-0347/2011)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) Mislim, da morata Evropska unija in Rusija okrepiti svoja pogajanja o vzpostavitvi partnerstva in o uvedbi celovitega sporazuma, ki zadeva politični, gospodarski in socialni sistem, prav tako pa morata upoštevati vsa vprašanja, povezana z demokracijo, pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Okrepljeno sodelovanje in dobrososedski odnosi med EU in Rusijo so izjemno pomembni za stabilnost, varnost in blaginjo Evrope in okolice. EU in Rusija sta soodvisni tako v gospodarskem in političnem smislu in zato je sklenitev strateškega partnerskega sporazuma med EU in Rusko federacijo še zlasti pomembna za nadaljnji razvoj in poglobitev sodelovanja med partnericama. V svojih odnosih z Rusko federacijo mora EU govoriti z enim glasom in pokazati solidarnost, zlasti kar zadeva zagotavljanje energetske varnosti. Ruska energetska politika v razmerju do držav članic in držav v skupni soseski bo pokazala njeno dejansko pripravljenost na modernizacijo in demokratizacijo. Pozdravljam zahtevo Evropskega parlamenta, da oskrba z naravnimi viri ne bi smelo biti politično orodje in da bi morala biti osnova sodelovanja pri energetski varnosti načela soodvisnosti in preglednosti ter enakega dostopa do trgov, infrastrukture in naložb.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) Glasovala sem za to resolucijo, saj mislim, da morata Evropska unija in Rusija vrhunsko srečanje v Nižnem Novgorodu izkoristiti za krepitev strateškega sodelovanja in za sklenitev celovitega sporazuma o sodelovanju na področju socialnega, političnega in gospodarskega sistema ter za vključitev vprašanj, povezanih z demokracijo, pravno državo in temeljnimi in človekovimi pravicami. Vrhunsko srečanje mora biti namenjeno pregledu varnostne in energetske politike, ki se mora izvajati na merilih soodvisnosti, preglednosti, zagotavljanju zanesljive oskrbe, pa tudi izboljšane energetske učinkovitosti. V elektrarnah bo treba izvesti teste izjemnih situacij in v tem oziru je obžalovanja vredno, da ni bila sprejeta sprememba, ki je pozivala k takojšnjemu zaprtju jedrskih reaktorjev černobilskega tipa, ki še vedno obratujejo.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Glasujem za skupno resolucijo o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo. Resolucija vsebuje ustrezna priporočila za evropske predstavnike, ki se bodo udeležili vrhunskega srečanja, in jih opominja, da mora EU uveljavljati svojo politično moč, da bi Rusijo prepričala, naj prevzame svoj del odgovornosti za reševanje težav, ki danes pestijo svet na političnem, gospodarskem, geopolitičnem in okoljskem področju. Rusija je ena najpomembnejših gospodarskih partneric Evrope, da ne omenjam dejstva, da gre za sosednjo državo, od katere je med drugim odvisna evropska energetska politika. S svojim glasom v prid resolucije se torej pridružujem pozivu tega parlamenta predstavnikom EU na vrhunskem srečanju, naj si na tem dogodku prizadevajo za vzpostavitev koristnega in uporabnega dialoga za obe partnerici, ki bo privedel do skupnih in učinkovitih rešitev, usmerjenih v razreševanje najpomembnejših vprašanj na evropski in svetovni politični agendi.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pozdravljam vsa prizadevanja za krepitev in poglabljanje dobrih odnosov med EU in drugimi gospodarskimi silami. V primeru odnosov med EU in Rusijo pozdravljam dosedanje dosežke ne le glede skupnega gospodarskega prostora in skupnega prostora sodelovanja, temveč tudi skupnih vrednot. Menim, da je predlog resolucije o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo, ki jo je predložila Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), najprimernejši glede na obstoječe razmere, ki so bile predstavljene.

  George Sabin Cutaş (S&D), v pisni obliki. – (RO) Glasoval sem za predlog skupne resolucije o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo, saj mislim, da je treba okrepiti odnose z Rusijo, zlasti na področju energetske varnosti.

Novi sporazum o partnerstvu in sodelovanju mora biti celovit in pravno zavezujoč, vsebovati pa mora tudi določbe o spoštovanju človekovih pravic in pravne države. Mislim, da je partnerstvo za modernizacijo primeren instrument za spodbujanje Rusije k izvajanju reform.

Prav tako mislim, da bo pridružitev Rusije k STO povzročila povečanje naložb in izboljšanje trgovinskih odnosov z EU. Podpiranje Rusije pri njenih prizadevanjih, da postane članica STO, je v našo korist. Po drugi strani pa mora Rusija pokazati svojo pripravljenost, da opusti zaščitne ukrepe, kot je denimo carinska unija z Kazahstanom in Belorusijo.

  Marielle De Sarnez (ALDE), v pisni obliki. – (FR) V pripravah na bližajoče se vrhunsko srečanje med EU in Rusijo, ki bo potekalo 9.–10. junija v Nižnem Novgorodu državam članicam pošiljamo jasno sporočilo: zagotovilom za spoštovanje človekovih pravic moramo dati prednost pred bolj velikopoteznimi sporazumi o trgovini, vizumih in sodelovanju. Evropska unija mora Rusiji jasneje povedati, da mora spoštovati mednarodne obveznosti in zaveze. Od leta 1994 se v naših odnosih z Moskvo ni nič spremenilo, čeprav moramo očitno prenoviti naš sporazum o partnerstvu in sodelovanju. To bi moralo iti z roko v roki z dejanskim napredkom na področju demokracije in pravne države. In za konec, nesprejemljivo je, da se zagotavljanje naravnih virov uporablja kot politično orodje.

  Christine De Veyrac (PPE), v pisni obliki. – (FR) Ruska federacija in Evropska unija sta razvili tesno partnerstvo, skupni boj proti mednarodnemu terorizmu pa je samo eden od mnogih primerov tega partnerstva. V tem okviru sem podprla današnje sprejetje resolucije o odnosih med EU in Rusijo na predvečer vrhunskega srečanja 9. in 10. junija, ki poskuša vzpostaviti nov strateški sporazum. S to resolucijo poslanci Evropskega parlamenta Rusiji pošiljajo močan politični signal: medtem ko je večje gospodarsko, energetsko, strateško in mednarodno sodelovanje med EU in Rusijo zaželeno, pa bi moralo slednje biti pogojeno s prizadevanji za varstvom človekovih pravic in državljanskih svoboščin.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Za poglede, izmenjane med Evropo in Rusijo, je že od nekdaj značilno vzajemno občudovanje in obenem vzajemne bojazni. Na evropski strani je običajno prisotno strahospoštovanje zaradi velikosti, prebivalstva in vojaške moči Rusije in strah pred ruskim ekspanzionizmom. Kar zadeva Rusijo, je ta sledila zgledu evropskega znanstvenega in tehničnega napredka vse od časov Petra Velikega, a se obenem slednjega boji kot nečesa, kar bi utegnilo uničiti ruskega duha in način bivanja in ga pojmuje kot nevarnost, ki preti njeni ozemeljski celovitosti. Te usmeritve se s hladno vojno niso razblinile, temveč le še bolj okrepile. Na poti k predvsem svobodni, pluralistični demokraciji, ki jo je ubrala Rusija, je izkusila tako napredek kot tudi nazadovanje, a država je od časov železne zavese nedvomno prišla že daleč. Kljub temu je treba v zvezi s tem nedvomno še veliko postoriti in Evropski uniji in Ruski federaciji ni skupna le zgodovinska, kulturna in verska dediščina, temveč tudi skupni interesi in izzivi, ki jamčijo tesnejši odnos na mnogih ravneh. Evropska unija bi si morala še naprej prizadevati, da bi bilo to zbliževanje uresničljivo in plodno.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Rusija je stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov in z EU deli odgovornost za ohranjanje stabilnosti na svetu. Izzive na Bližnjem vzhodu, v Libiji, Iranu, terorizem, energetsko varnost, podnebne spremembe in finančno krizo bo moč učinkoviteje obvladati, če bodo naši odnosi z Rusijo temeljili na sodelovanju. Vendar tri leta po konfliktu z Gruzijo Rusija še vedno ne spoštuje sporazumov z dne 12. avgusta in 8. septembra 2008 o umiku čet iz zasedenih gruzijskih provinc Južna Osetija in Abhazija, nadzorni misiji Evropske unije pa ne zagotavlja prostega in popolnega dostopa do tega ozemlja.

Zato se zavzemam za to, da morata EU in Rusija okrepiti pogajanja o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju na podlagi soodvisnosti EU in Rusije. Ta sporazum bi moral biti pravno zavezujoč in celovit, zajemati pa bi moral vsa področja, povezana z demokracijo, s pravno državo in spoštovanjem človekovih pravic.

  João Ferreira (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot ponavadi so tudi v tej resoluciji v ospredju interesi velikih gospodarskih in finančnih skupin v Evropi. In natanko skozi to prizmo moramo motriti pritisk, ki se izvaja na Rusijo (pa tudi na številne druge države) v zvezi z njeno pridružitvijo Svetovni trgovinski organizaciji z namenom, da bi spodbujali „enake konkurenčne pogoje za poslovne skupnosti na obeh straneh„ in „liberalizirali trgovino v svetovnem gospodarstvu“, obenem pa bi Rusija pospešila tuje naložbe in se odpovedala vsem „zaščitnim ukrepom“. Resolucija s tem niza ponavljajočo se staro doktrino EU neoliberalnih in vsiljivih politik.

A v tem primeru predstavlja poleg dostopa do naložb in trgov osrednjo skrb tudi nadzor in dostop do virov in energetskih, pa tudi drugih surovin, zlasti redkih zemljin, ki jih v EU hudo primanjkuje. Zato se poziva k „tesnemu sodelovanju na področju oskrbe s surovinami in redkimi zemljinami“, predvsem tistimi, ki so označene kot kritične. Prav tako bi bilo treba izpostaviti tako imenovana „varnostna“ vprašanja, vključno z vprašanjem postavljanja protiraketnega ščita. Ne smemo pozabiti, da je Romunija, članica EU in Nata, izrazila pripravljenost, da namesti ta sistem, kar ogroža varnost Rusije in mir v Evropi.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Večina v Evropskem parlamentu zopet izraža svoje zdaj že standardno neoliberalno in vsiljivo stališče glede odnosov med EU in Rusijo.

Prednost se daje interesom gospodarskih in finančnih skupin, ki izvajajo pritisk na Rusijo v zvezi z njeno pridružitvijo Svetovni trgovinski organizaciji z namenom, da bi spodbujale „enake konkurenčne pogoje za poslovne skupnosti na obeh straneh„ in „liberalizirale trgovino v svetovnem gospodarstvu“, obenem pa bi Rusija morala pospešiti tuje naložbe in se odpovedati vsem „zaščitnim ukrepom“.

V tem oziru sta nadzor in dostop do energije bistvenega pomena in zato je potreben dostop do trgov, infrastrukture in naložb. Ko se Rusijo poziva k tesnejšemu sodelovanju na področju oskrbe s surovinami in redkimi zemljinami“, predvsem tistimi, ki so označene kot „kritične“, to kaže tudi na določeno mero obupanosti.

In za konec še nekaj o licemerstvu. Od Rusije se zahteva sodelovanje v „nadaljnjemu vsestranskemu dialogu o varnostnih vprašanjih, vključno z vprašanjem postavljanja protiraketnega ščita“, medtem pa je država članica EU in članica Nata, Romunija, že izrazila pripravljenost, da namesti ta sistem, kar več kot očitno ogroža varnost Rusije in mir v Evropi. Celo Združene države niso dale nobenega zagotovila, da to ne drži.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Resolucija obravnava priprave na vrhunsko srečanje med EU in Rusijo, ki bo potekalo 9. in 10. junija 2011 v Nižnem Novgorodu. Vrhunsko srečanje bo osredotočeno na skupne izzive, kot so denimo gospodarska in finančna kriza, pristop k STO, vprašanja, povezana z energijo in energetsko varnostjo, dolgoročna prizadevanja za uvedbo brezvizumskih potovanj med EU in Rusijo ter druga mednarodna in regionalna vprašanja.

Rusija je seveda ogromen trg za blago iz EU, prav tako pa je tudi glavna dobaviteljica nafte in zemeljskega plina držav članic EU. Medtem ko so se v zadnjih letih odnosi med Rusijo in EU nenehno izboljševali, pa vključene strani še naprej ohranjajo določeno mero zadržanosti in distanciranosti. Če ne bomo sprejeli ustreznih ukrepov za izboljšanje teh razmer, potem bi utegnil po mojem mnenju vpliv EU tako v Rusiji in njenih sosednjih državah počasi splahneti, kar bi lahko ogrozilo odnos z Unijo v smislu omejevanja njene vloge le še na vlogo trgovinske partnerice.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Ta dokument pozdravljam, saj Rusija, ki je stalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, z EU deli odgovornost za ohranjanje stabilnosti v svetu, okrepljeno sodelovanje in dobrososedski odnosi med EU in Rusijo pa so izjemno pomembni za stabilnost, varnost in blaginjo Evrope in okolice. Sklenitev strateškega partnerskega sporazuma med EU in Rusko federacijo je še vedno bistvena za nadaljnji razvoj in poglobitev sodelovanja med partnericama. Vendar še vedno vlada zaskrbljenost nad spoštovanjem in varstvom temeljnih in človekovih pravic, pravno državo, neodvisnostjo sodstva, političnim nadzorom nad mediji, represivnimi ukrepi proti novinarjem in predstavnikom opozicije ter poštenostjo volitev v Rusiji. V dokumentu je poudarjena pomembnost energetske varnosti in ruska energetska politika bo v razmerju do držav članic in držav v skupni soseski pokazala njeno dejansko pripravljenost na modernizacijo in demokratizacijo. Oskrba z naravnimi viri ne bi smelo biti politično orodje. Osnova sodelovanja bi morala biti načela soodvisnosti in preglednosti ter enakega dostopa do trgov, infrastrukture in naložb.

  Sandra Kalniete (PPE), v pisni obliki. – (LV) Glasovala sem za to resolucijo in rada bi poudarila, da bo ruska energetska politika v razmerju do držav članic EU in držav vzhodne Evrope lakmusov test za ugotavljanje, ali bo Rusija ubrala pot k modernizaciji in demokratizaciji in ali bo to storila iskreno. Če se oskrba z energijo ne izrablja kot politično orodje, če se za vse akterje na trgu uporabljajo enaka, pregledna in nediskriminatorna pravila, če se Rusija nepristransko odloči izkoristiti našo obstoječo soodvisnost na področju energije z dogovarjanjem, ki bo temeljilo posebnih, pravičnih in pravno zavezujočih načelih, potem bomo lahko govorili o novem obdobju na področju razvoja združene Evrope. Seveda pa ne smemo pozabiti in ne smemo prezreti različnih pomembnih vprašanj, ki še vedno preprečujejo razvoj koristnih odnosov med EU in Rusijo, zlasti pa ne še enega dejstva, da Rusija skoraj tri leta po vojni v Gruziji še vedno zaseda velik del suverenega ozemlja Gruzije in ji ni mar za sporazum, sklenjen leta 2008, opazovalni misiji Evropske unije pa ne zagotavlja primernega dostopa do teh ozemelj.

  Tunne Kelam (PPE), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo, vendar pa na ruski strani ne vidim nobenega napredka na področju boja proti korupciji, uveljavljanja pravne države in mednarodnega prava. Zatrjevanja predsednika Medvedjeva niso niti dokaz niti zagotovilo resničnega napredka. Rad bi vas spomnil, da Rusija, medtem ko se poskuša pridružiti STO, različnih mednarodnih obveznosti, zlasti v zvezi s človekovimi pravicami, ne spoštuje na ustrezen način. Ali lahko EU resnično zaupa državi, ki mednarodne zakone uveljavlja selektivno? EU pozivam, naj zelo pozorno spremlja predvolilno, volilno in povolilno obdobje in zagotovi, da se vsako obliko nasilja opazi in izpostavi. Neodvisne in pregledne volitve so temeljni kamen demokratičnih držav in če želi biti Rusija med njimi, mora izpolnjevati merila. Čeprav sta EU in Rusija soodvisni, opažamo, da se večinoma EU prilagaja ruskim željam. EU mora biti neomajna in zahtevati celovito in odločno izvajanje načel pravne države, demokracije, spoštovanja človekovih pravic in neodvisnega sodstva. Vse, kar je manj kot to, pomeni neizpolnjevanje naših lastnih načel. Še več, razočarali bi tiste ljudi v Rusiji, ki hrepenijo za svobodo, blaginjo in varnostjo.

  Jacek Olgierd Kurski (ECR), v pisni obliki. – (PL) Unija potrebuje novo odprtost v odnosih z Rusijo, saj so se od zadnjega vrhunskega srečanja med EU in Rusijo pojavili mnogi novi izzivi, ki jim ne moremo biti kos brez izboljšanega sodelovanja. Danes je Evropska unija soglasno proti ruski politiki razvnemanja zamrznjenih konfliktov in moskovskim poskusom vmešavanja v politike neodvisnih držav, ki so bile nekoč del ZSSR, kot je denimo Gruzija. Vse bolj zaskrbljeni opazujemo, kako se vrstijo primeri napadov na svobodo tiska in neodvisnih novinarjev. Na srečanjih z Rusi moramo zelo določno spregovoriti o svobodi tiska v Rusiji. Zagotavljanje, da Moskva dopusti svobodo tiska, mora biti naša prednostna naloga. Vendar pa se ne strinjam s tistim delom, v katerem se Ruse obsoja zaradi prepovedi gejevske parade ponosa v Moskvi in zaradi tega, ker istospolnim parom krati pravico do poroke in posvojitve otrok. Mislim, da ima v zvezi z našim pristopom k homoseksualnim in lezbičnim gibanjem vsaka država popolno pravico vztrajati pri svoji neodvisni politiki. Evropska unija spoštuje kulturo svojih sosed in se ne bi smela posegati v moralna ali aksiološka vprašanja.

  Giovanni La Via (PPE), v pisni obliki. – (IT) Okrepljeno sodelovanje in dobrososedski odnosi med Evropsko Unijo in Rusijo so izjemno pomembni za stabilnost, varnost in blaginjo Evrope in okolice. Upam, da bo današnje glasovanje privedlo do sprejetja odločnih ukrepov v smeri ubiranja skupne poti, ki bo temeljila na preglednosti in delitvi skupnih nalog, ki jih moramo dokončati za skupno dobro. Govorim o tistih ukrepih, ki so potrebni za preprečevanje slehernega ogrožanja evropske varnosti, vključno z nadaljnjim sodelovanjem na področju nezakonitega priseljevanja, boljšim nadzorom na mejnih prehodih in boljšo izmenjavo informacij o terorizmu in organiziranemu kriminalu.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo, ki ponovno poudarja, da mora Rusija kot osnovo za sodelovanje nujno izvajati temeljna načela demokracije, pravne države, človekovih pravic in svobode medijev in Rusijo poziva, naj sprejme konkretne ukrepe za izboljšanje razmer na področju človekovih pravic in za zaščito novinarjev, borcev za človekove pravice, manjšin in predstavnikov opozicije pred nasiljem in ustrahovanjem.

  Clemente Mastella (PPE), v pisni obliki. – (IT) Okrepljeno sodelovanje in dobrososedski odnosi med Evropsko Unijo in Rusijo so izjemno pomembni za stabilnost, varnost in blaginjo Evrope in okolice. Prepričani smo, da je resnično potreben celovit, pravno zavezujoč sporazum, ki zadeva političen, gospodarski in socialni sistem in torej vključuje vsa področja, povezana z demokracijo, pravno državo, spoštovanjem človekovih in zlasti temeljnih pravic. Kar zadeva energetsko varnost, menimo, da se oskrba z naravnimi viri ne bi smela uporabljati kot sredstvo za ustvarjanje političnega pritiska, temveč mora temeljiti na načelih soodvisnosti in preglednosti ter enakega dostopa do trgov, infrastrukture in naložb, da bi lahko vzpostavili pravno zavezujoč energetski okvir. Poleg tega pričakujemo nadaljnje sodelovanje na področju nezakonitega priseljevanja, boljši nadzor na mejnih prehodih in izmenjavo informacij o terorizmu in organiziranemu kriminalu.

  Jean-Luc Mélenchon (GUE/NGL), v pisni obliki. – (FR) To poročilo Rusijo poziva, naj se „odpove vsem zaščitnim ukrepom“ in obljublja povračilne ukrepe, če se Rusija ne bo uklonila tej zahtevi. Dolgoročno predvideva vzajemen pretok ruskih in evropskih državljanov, vendar podpira proces v zvezi s prosto trgovino, ki je v teku. Ne izraža nezadovoljstva v zvezi z načrtom Nata za evropski protiraketni ščit. To je domišljav imperializem! Po drugi strani Rusije tudi ne poziva, naj nemudoma ustavi jedrske reaktorje černobilskega tipa, ki ogrožajo vse nas. Glasoval sem proti temu poročili kljub njegovim pozivom k spoštovanju demokratičnih pravic ruskih državljanov, torej k nečemu, kar sicer podpiram.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo predvideva bolj velikopotezne trgovinske odnose, nov sporazum o partnerstvu in sodelovanju in liberalizacijo vizumskega sistema, a Moskva mora zagotoviti jamstva, kar zadeva izboljšave položaja človekovih pravic v državi, in narediti konec politično motiviranim sodnim odločbam, pomanjkanju svobode tiska in zasedbi gruzijskih provinc.

Tokrat EU in Rusijo prosimo, da to vrhunsko srečanje v celoti izkoristita za napredovanje pogajanj o novem sporazumu o partnerstvu in sodelovanju in razrešita zadnja vprašanja v zvezi s članstvom Rusije v Svetovni trgovinski organizaciji. Drug pomemben vidik, na katerega ne gre pozabiti, je dialog o nadaljnji liberalizaciji vizumskega sistema glede na zavezo, da bodo ti dolgoročno odpravljeni za potovanja med EU in Rusijo.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – 9. junij je označeval otvoritev vrhunskega srečanja med EU in Rusijo v Nižnem Novgorodu, ki je bilo že sedemindvajseto po vrsti. Evropsko delegacijo sta vodila predsednik Evropskega sveta, Herman Van Rompuy, in predsednik Evropske komisije, Jose Manuel Barroso. Rusko delegacijo je vodil Dimitrij Medvedjev.

Ena od glavnih tem dvodnevnih razprav je bil ruski embargo na uvoz zelenjave iz EU zaradi nedavnega izbruha nevarne črevesne okužbe v Evropi. Ruski ukrepi so povzročili negativne odzive v EU.

Tako kot ruska vlada sem tudi sam močno zaskrbljen in bi si želel, da bi Republika Latvija prepovedala uvoz zelenjave, dokler ne bo nevarnost okužbe povsem izključena.

S to resolucijo Evropski parlament EU in Rusijo poziva, naj okrepita pogajanja o sporazumu o partnerstvu in sodelovanju, Rusijo pa poziva, naj uresniči vse predhodne podpisane sporazume in reši vprašanje nedržavljanov Rusije. Mislim, da mora Evropa najprej rešiti vprašanje nedržavljanov v Republiki Latviji in šele potem deliti priporočila v zvezi s tem vprašanjem.

Na splošno pa resolucijo podpiram in sem glasoval v njen prid.

  Wojciech Michał Olejniczak (S&D), v pisni obliki. – (PL) V povezavi z bližajočim se vrhunskim srečanjem med EU in Rusijo je Evropski parlament danes sprejel resolucijo, ki vsebuje predlog tem, o katerih bi bilo treba razpravljati na vrhunskem srečanju. Dokument prav tako opozarja na pomembne izzive, ki bi morali biti predmet sodelovanja med Rusijo in Evropsko unijo.

Predvsem pa bi bilo treba poudariti dejstvo, da EU in Ruska federacija ohranjata trajne odnose in da njuni dobrososedski odnosi ne bo vplivali le na stabilnost in varnost znotraj evropske celine. Poleg tega sta obe partnerici druga od druge odvisni tako v gospodarskem kot tudi političnem smislu. V sprejeti resoluciji Evropski parlament izraža svoje pričakovanje, da bo na vrhunskem srečanju med EU in Rusijo mogoče doseči napredek na področju brezvizumskih potovanj in energetske varnosti. Parlament Rusko federacijo prav tako poziva, naj pokaže večjo zavezanost v prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam, zlasti z zmanjšanjem emisij toplogrednih plinov. Spričo bližajočih se volitev v ruski parlament je prav tako pomembno, da bodo volitve izvedene v skladu z načeli, ki sta jih določila Svet Evrope in OVSE. Prav tako je nujno načeti vprašanje kršenja človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Rusiji, ki je navsezadnje država članica Sveta Evrope.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Rusija in EU sta povezani tako gospodarsko kot politično. Obe sta odgovorni za ohranjanje globalne stabilnosti. Posledično morata Rusija in EU še naprej krepiti sodelovanje in razvijati dobrososedske odnose. Le z uporabo takšnih ukrepov bomo lahko zagotavljali stabilnost, varnost in blaginjo Evrope in okolice. Sporazum o strateškem partnerstvu je eno od glavnih orodij za izvajanje začrtanih ciljev. Da bi zagotovili pravilno izvajanje sporazuma, morata obe partnerici brez izjeme spoštovati njegove pogoje in izpolnjevati dane zaveze, upoštevati varstvo človekovih pravic in načel demokracije in pravne države. Zdi se mi, da bodo z vrhunskim srečanjem odpravljene ovire v zvezi s pristopom Rusije k STO. To, da Rusija postaja polnopravna članica STO, je pomemben korak, ki bo vzpostavil spodbudno poslovno okolje za nosilce dejavnosti obeh partneric in spodbudil in liberaliziral trgovino v svetovnem gospodarstvu. Pozornost je usmerjena v dejstvo, da je zelo pomembno obravnavati vprašanja, povezana z liberalizacijo vizumskega režima, da bi postopoma uvedli brezvizumska potovanja med EU in Rusijo. Energetska in jedrska varnost predstavljata še eno podlago za dobro in stabilno sodelovanje. Oskrba z naravnimi viri se ne sme uporabljati kot politično orodje. Da bi preprečili jedrsko katastrofo, je treba poleg tega nujno razgraditi jedrske reaktorje černobilskega tipa in skleniti dvostranski sporazum za izpolnitev najvišjih varnostnih standardov.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Glasovala sem za to resolucijo in bi rada poudarila, da bo Rusija vedno zelo pomembna partnerica Evropske unije. Zato je nujno vzpostaviti strateško sodelovanje, deliti ne le gospodarskih in trgovinskih interesov, temveč tudi cilj tesnega sodelovanja v Evropi in v mednarodnem merilu. Upam, da se bo to sodelovanje razvilo v skladu z načeli spoštovanja, zaupanja in solidarnosti.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Evropa vključuje številne države, ki imajo enak model in to bi bilo treba upoštevati pri preučevanju odnosov med EU in Rusijo. Ti odnosi med najpomembnejšo politično unijo Evrope in največjo evropsko državo so obstali. Skratka, Rusija je nepogrešljiva partnerica za Unijo ne le v gospodarskem, temveč tudi političnem smislu. Zato mora Unija s spodbujanjem trgovine med obema državama (ki že sama po sebi vodi v politično zbliževanje) in s krepitvijo uveljavljanja njunih neločljivo povezanih vrednot okrepiti vezi, ki jo povezujejo z njeno najvplivnejšo sosedo.

  Crescenzio Rivellini (PPE), v pisni obliki. – (IT) Rusija z Evropsko unijo deli odgovornost za ohranjanje stabilnosti v svetu. Okrepljeno sodelovanje in dobrososedski odnosi med Evropsko Unijo in Rusijo so izjemno pomembni za stabilnost, varnost in blaginjo Evrope in okolice. Številnih mednarodnih izzivov, predvsem na Bližnjem vzhodu, v Libiji in Iranu, ter terorizma, energetske varnosti, podnebnih sprememb in finančnih kriz ni mogoče razrešiti brez odgovornih odnosov in sodelovanja z Rusijo. Opažam, da še vedno vlada zaskrbljenost nad spoštovanjem in varstvom temeljnih in človekovih pravic, pravno državo, neodvisnostjo sodstva, političnim nadzorom nad mediji, represivnimi ukrepi proti novinarjem in predstavnikom opozicije ter poštenostjo volitev v Rusiji. Zato naše ruske sogovornike spodbujam, naj sodelujejo pri razreševanju teh vprašanj na odprt in tvoren način.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropski parlament: obžaluje, da kljub obveznostim, ki jih ima Rusija kot članica Sveta Evrope, saj bi morala podpirati svobodo zbiranja, še zmeraj prihaja do prepovedi miroljubnih zbiranj državljanov in nasilnega razganjanja in je bila tako na primer gejevska parada ponosa, ki bi morala potekati marca v Moskvi, a je bila kljub končni sodbi, ki jo je Evropskega sodišča za človekove pravice izreklo aprila 2011, že šestič zapored prepovedana; pričakuje, da bodo delegacije in diplomati EU v prihodnje dejavno v skladu s priporočili iz priročnika za spodbujanje in varstvo vseh človekovih pravic LGBT.

  Nikolaos Salavrakos (EFD), v pisni obliki. – (EL) Rusija je sosednja in pomembna država. Dialog med Rusijo in EU bi moral biti razširjen na vse sektorje in bi moral ubrati smer proti strateškemu partnerstvu za našo skupno prihodnost. Menim, da imamo z Rusijo skupne interese, ki bi jih morali uporabiti bolj tvorno, da bi sklenili posebne sporazume o trgovini, energiji, da bi se premaknili k pregledni in zanesljivi energetski politiki, s poenostavitvijo pridobivanja vizumov pa tudi sporazum o lajšanju pretoka ljudi med Rusijo in EU. Vprašanji, kot sta zmanjševanje korupcije in utrjevanje pravne države v Rusiji v skladu z mednarodnimi pravili, bosta pomagali negovati močnejše trgovinske in politične vezi in na teh področjih pričakujemo dosežke. Upamo, da se bo tudi Rusija vedla kot sodobna, demokratična država.

  Horst Schnellhardt (PPE), v pisni obliki. – (DE) Pri glasovanju o odstavku 17 te resolucije sem pri glasovanju po delih glasoval proti drugemu delu. Mislim, da je osredotočanje na posamezne prikrajšane skupine v družbi, kot izhaja iz tega odstavka, neprimerno. Tudi človekove pravice drugih skupin, kot so denimo politično drugače misleči, so kršene in tega ne smemo dopuščati. Prvi del odstavka po mojem mnenju pomeni, da je pravice lezbijk, gejev, biseksualcev in transseksualcev mogoče varovati, ne da bi pri tem izgubili izpred oči druge skupine, tako da bi zagotovili enako obravnavo.

  Zbigniew Ziobro (ECR), v pisni obliki. – (PL) Podpiram načela resolucije o vrhunskem srečanju med EU in Rusijo. Razpravljati bi morali o nerešenih konfliktih v Moldaviji, Gruziji in Gorskem Karabahu. Ruske dejavnosti v teh regijah onemogočajo stabilizacijo razmer in miroljuben razplet. Drugo zelo pomembno vprašanje zadeva energetske vire in stroške, ki jih bodo nosile države članice, ko bodo zanje plačale Rusiji. Nujno je razrešiti vprašanje prepovedi uvozov zelenjave iz EU na ruski trg. Poleti so njeni finančni učinki na pridelovalce ogromni.

Vendar se ne strinjam z odstavkom 17 resolucije, kjer se Rusijo napada, ker gejem in lezbijkam krati pravico do poroke in posvojitve otrok, niti se ne strinjam, da se Rusijo obsoja zaradi prepovedi gejevske parade ponosa. O podeljevanju takšnih pravic bi morala suvereno odločati vsaka država. Načini življenja, tradicije in modeli, ki so v nekaterih državah članicah EU družbeno sprejemljivi, so Rusiji tuji. Torej Evropska unija, ki spoštuje kulturne tradicije Rusov, v zvezi s tem ne smela izvajati pritiska na Moskvo in bi morala vprašanja glede pravic spolnih manjšin do poroke in posvojitve otrok prepustiti nacionalni zakonodaji.

Predlog resolucije (RC-B7-0342/2011)

  Sophie Auconie (PPE), v pisni obliki. – (FR) V zadnjih nekaj letih je Evropski parlament prejel več kot 400 peticij, ki zadevajo zavajajoče poslovne prakse določenih podjetij za imeniške storitve. Te peticije so poslali samostojni trgovci, prostovoljne organizacije in družinska podjetja, ki so postala žrtve zavajajočih poslovnih imenikov. Ker se je obstoječa direktiva o zavajajočih praksah izkazala za pomanjkljivo, sem glasovala za to resolucijo, ki Evropsko komisijo poziva, naj pospeši pregled te direktive, tako da se takšne zavajajoče prakse ne bodo več mogle dogajati.

  Liam Aylward (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Ne dogaja se prvič, da Evropski parlament razpravlja o vprašanju zavajajočih poslovnih imenikov, težavo z imeniki pa so že večkrat načele Komisija in države članice. O zadevi sem v Parlamentu spregovoril že večkrat in nedavno stopil v stik s Komisijo, da bi z njo razpravljal o vseh pritožbah, ki prihajajo od mojih lastnih volivcev v zvezi s sistemom goljufivih spletnih imenikov s sedežem v drugih državah. Sistemski goljufi zatrjujejo, da gre za pristne imenike in nato bremenijo podjetja – ki storitve sploh niso iskala ali uvidela, da bodo za to plačala.

Čeprav je Direktiva 2006/114/ES uveljavljena, pa Komisija in države članice niso storile dovolj, da bi pomagale podjetjem, ki so podlegla sistemu goljufij oziroma da bi sisteme goljufij povsem odpravile. Podpiram resolucijo Parlamenta, ki usmerja pozornost na to vprašanje, Komisijo pa še enkrat vabim, naj sprejme takojšnje ukrepe, da bi odpravila te zavajajoče in pogubne prakse. EU mora ščititi ljudi in podjetja Unije pred tem sistemom goljufij, ki je vse preveč razširjen.

  Zigmantas Balčytis (S&D), v pisni obliki. – (LT) Glasoval sem za to resolucijo. Evropski parlament je prejel več kot 400 peticij, ki zadevajo razširjene zavajajoče poslovne prakse podjetij za imeniške storitve, ki imajo občuten finančni vpliv na tisoče predvsem malih podjetij Evropske unije. Pri praksah, o katerih je govora, se običajno zvabi podjetja, pa tudi posameznike in neprofitne organizacije, da se jih brezplačno navede v imeniku, čeprav podpisniki kasneje ugotovijo, da so podpisali pogodbo, ki predvideva plačilo. Ker so sedeži podjetij za imeniške storitve pogosto v drugi državi članici, kot so njihove žrtve, to slednjim otežuje, da bi pri nacionalnih oblasteh iskale varstvo in/ali zahtevale odškodnino. Čeprav Evropska komisija kot varuhinja pogodb ne more zahtevati, da posameznik ali podjetje izvajata določbe direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, pa mora zagotoviti, da direktivo ustrezno izvajajo države članice. Pozdravljam poziv Komisiji, naj sprejme ukrepe, s katerimi bo preverila prenos določb direktive v nacionalno zakonodajo držav članic in njihovo pravilno izvajanje, in naj, kjer je to potrebno, sprejme popravne ukrepe, da bi zavajajočim dejavnostim naredila konec.

  Izaskun Bilbao Barandica (ALDE), v pisni obliki. – (ES) To pobudo sem podprl, saj mora Komisija zagotoviti, da države članice upoštevajo Direktivo 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, ki se uporablja za poslovanje med podjetji. Kakor koli, ali je direktiva neustrezna ali pa jo države članice nepravilno izvršujejo. Zato mora Komisija nemudoma pregledati in izboljšati direktive, da bi se izognila tem praksam.

  Mara Bizzotto (EFD), v pisni obliki. – (IT) Moj glas v prid tej resoluciji o zavajajočih praksah podjetij za imeniške storitve predstavlja novo fazo v dolgotrajni kampanji, ki jo je vodila stranka Lega Nord (Severna liga), da bi ubranila naša podjetja. Resolucija obsoja izjemno veliko število prevar, storjenih v škodo tisočih malih podjetij po Evropski uniji in poudarja pomanjkljiv prenos direktive iz leta 2006 o zavajajočem oglaševanju s strani držav članic. S svojim glasom v celoti podpiram poziv, ki ga resolucija pošilja Komisiji, naj sprejme svoje obveznosti in svojo dolžnost, da natančno pregleda ukrepe držav članic, in naj izboljša obstoječo zakonodajo o zaščiti podjetij.

  Jan Březina (PPE), v pisni obliki. – (CS) Več kot 400 peticij, prispelih v Evropski parlament, usmerja pozornost na razširjene zavajajoče poslovne prakse, ki jih uporabljajo določena „podjetja za imeniške storitve“, katerih bistvo je prepričati podjetja in tudi neprofitne organizacije, da se brezplačno vpišejo v imenik, nato pa šele kasneje ugotovijo, da so podpisale pogodbo, ki predvideva plačilo. A sedeži podjetij za imeniške storitve so pogosto v drugi državi članici kot so njihove žrtve, kar tem otežuje, da bi pri nacionalnih oblasteh iskale varstvo ali zahtevale odškodnino.

Žal Direktiva 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, ki se uporablja za poslovanje med podjetji, ne zagotavlja dovolj učinkovitih pravnih sredstev ali pa jo države članice neustrezno izvršujejo. Ker je Komisija dolžna zagotoviti, da države članice to direktivo pravilno izvajajo, bi morala oceniti situacijo in, kjer je to potrebno, sprejeti ustrezne popravne ukrepe. Zlasti je dolžna in odgovorna za zaustavitev teh zavajajočih poslovnih praks, ki jih uporabljajo „podjetja za imeniške storitve“. Izdelava nekakšnega črnega seznama zavajajočih praks, ki jih ta podjetja uporabljajo, bi bila pri tem v določeno pomoč.

  John Bufton (EFD), v pisni obliki. – Glasoval sem proti predlogu resolucije o zavajajočih poslovnih imenikih, saj Združeno kraljestvo svoje lastne predpise o zavajajočem trženju izvaja prek urada za pošteno trgovanje, ki nadzoruje predpise o odprti in pošteni trgovini in pogodbe znotraj Združenega kraljestva. Vendar takšni predpisi ne zajemajo zavajajočih pogodb v drugih državah članicah. A poenotenje zakonodaje EU pri tem vprašanju bi spodkopalo britansko pristojnost na tem področju in za podjetja EU ustvarilo nadaljnje priložnosti za izkoriščanje britanskega trga, saj bi utegnila zaobiti zakonodajo EU. V Združenem kraljestvu Gospodarska zbornica Združenega kraljestva in agencija za trgovino in naložbe (UKTI) nudita dostop do varnih poslovnih imenikov in priložnosti za mrežno povezovanje prek programov, kot so storitev za uveljavljanje na čezmejnih trgih, Passport to Export in celo Evropska podjetniška mreža (EEN). Poglavitno je, da ti imeniki v Združenem kraljestvu uživajo ugled in da jih ne izbrišemo s tem, ko podjetjem EU omogočimo, da preplavijo britanski trg pod okriljem trgovinske zakonodaje EU.

  Maria Da Graça Carvalho (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zavajajoče poslovne prakse, ki jih uporabljajo izdajatelji poslovnih imenikov, zlasti zadevajo mala podjetja in tako precej negativno vplivajo na trajnost in razvoj gospodarstva. Iz tega razloga in ob upoštevanju nenehnega pojavljanja te težave po vsej EU pozdravljam osnutek resolucije, ki vsebuje predlog za spopadanje s temi dejavnostmi.

  Proinsias De Rossa (S&D), v pisni obliki. – Poslanci Evropskega parlamenta so prejeli več kot 400 peticij v zvezi z razširjenimi zavajajočimi poslovnimi praksami, ki jih uporabljajo podjetja za imeniške storitve in zadevajo na tisoče predvsem malih podjetij. Pri zavajajočih poslovnih praksah, o katerih je govora, se običajno zvabi podjetja, pa tudi posameznike in neprofitne organizacije, da se jih brezplačno navede v imeniku, čeprav podpisniki kasneje ugotovijo, da so podpisali pogodbo, ki predvideva plačilo. Dejansko so sedeži podjetij za imeniške storitve pogosto v drugi državi članici, kar žrtvam otežuje, da bi pri nacionalnih oblasteh iskale varstvo ali zahtevale odškodnino.

To resolucijo podpiram. Direktiva o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju (2006/114/ES), ki se uporablja za poslovanje med podjetji, ne zagotavlja dovolj učinkovitih pravnih sredstev ali pa jo države članice neustrezno izvršujejo. V resoluciji se Komisijo poziva, naj preveri pravilni prenos, izvajanje in spoštovanje direktive in naj pospeši svoje dejavnosti za revizijo in izboljšanje direktive in druge ustrezne zakonodaje, da bi se čim prej zaustavile zavajajoče prakse podjetij za imeniške storitve, zlasti z njihovo uvrstitvijo na črne sezname.

  Diogo Feio (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zavajajoče oglaševanje in nepoštene poslovne prakse spodkopavajo zaupanje potrošnikov in s tem povzročajo škodo notranjemu trgu.. Zato je nujno, da evropska zakonodaja ščiti potrošnike in podjetja pred tovrstnimi praksami. Kar zadeva zavajajoče prakse v poslovnih imenikih, ki so običajne in imajo uničujoč učinek na podjetja, se mi zdi pozitivno, da je zadevna zakonodaja v pregledu, da bi zavajajočim praksam, ki jih uporabljajo izdajatelji poslovnih imenikov, naredili konec, in sicer s pomočjo črnih seznamov zavajajočih praks, ki jih uporabljajo poslovni imeniki.

  José Manuel Fernandes (PPE), v pisni obliki. – (PT) Pričujoči predlog resolucije preučuje ravnanje določenih podjetij za imeniške storitve, ki se vedejo nesprejemljivo, ko goljufajo tisoče državljanov in podjetij v Evropski uniji. Žal temu ne botruje le dejstvo, da Direktiva 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju ne dosega želenih rezultatov, temveč so žrtve predvsem starejše osebe, mala in srednje velika podjetja in celo dobrodelne organizacije.

Opravka imamo s podjetji, ki uporabljajo zelo agresivne taktike, pravimi grabežljivci brez pomislekov, katerih dejavnostim je treba nemudoma narediti konec. Ker se te prakse izvajajo preko meja, je odgovorne zelo težko privesti pred sodišče. Poleg tega ni nobenega črnega seznama teh goljufivih podjetij, takšnega, ki bi pomagal preprečiti njihove prakse, ki se medtem nadaljujejo z vednostjo nacionalnih oblasti.

Evropska zakonodaja mora varovati evropske državljane. Ne moremo dopustiti, da se ta podjetja nekaznovana selijo iz ene države članice v drugo in celo izven EU, pri tem pa izkoriščajo načelo prostega pretoka ljudi in blaga po celotnem schengenskem območju. To je pravočasen predlog, ki si zasluži vso mojo podporo. Žrtve čakajo na praktične rezultate in upam, da bo Komisija sprejela potrebne ukrepe, da bi obstoječemu stanju naredila konec.

  Ilda Figueiredo (GUE/NGL), v pisni obliki. – (PT) Kot je omenjeno v resoluciji, je Evropski parlament prejel več kot 400 peticij o razširjenih poslovnih praksah, ki jih uporabljajo izdajatelji poslovnih imenikov in zadevajo na tisoče podjetij, večinoma malih. Te prakse imajo na splošno precejšen finančni vpliv.

Gledano v celoti, se pri zavajajočih poslovnih praksah, o katerih je govora, običajno vabi podjetja, pa tudi posameznike in neprofitne organizacije, da se jih brezplačno navede v imeniku. Tisti, ki se vpišejo, šele kasneje ugotovijo, da so svoja imena napisali na pogodbo, ki vključuje plačilo. Poleg tega so sedeži izdajateljev poslovnih imenikov pogosto v drugi državi članici kot so njihove žrtve, kar slednjim otežuje, da bi pri nacionalnih oblasteh zahtevale varstvo in/ali pravico.

Komisija za peticije obžaluje dejstvo, da Direktiva 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, ki se uporablja za poslovanje med podjetji, očitno ne zagotavlja učinkovitih protiukrepov ali pa jo države članice pomanjkljivo izvajajo.

V resoluciji, ki je zdaj sprejeta, Evropski parlament Evropsko komisijo poziva, naj preuči težavo in si prizadeva najti rešitev in to je zahteva, ki je bila deležna naše podpore.

  Monika Flašíková Beňová (S&D), v pisni obliki. – (SK) Ta podjetja za imeniške storitve nedvoumno niso le navidezna in zavajajoča. So tudi goljufiva, saj se vsakdo, ki samostojne podjetnike in podjetja zvabi k vpisu v imenik le zato, da bi se okoristil in obogatel, nedvomno ukvarja s prevaro. Te prakse podjetij za imeniške storitve so glede na direktivo o zavajajočem in primerljivem oglaševanju tudi nedvoumno nezakonite. Vendar mislim, da nam ni treba zasnovati nove zakonodaje. Poskusiti moramo čim hitreje in učinkoviteje prenesti zakonodajo v prakso ter ustvariti pogoje, tako da bodo večinoma mala družinska podjetja vedela, kako se lahko učinkovito branijo s pravnimi sredstvi.

  Pat the Cope Gallagher (ALDE), v pisni obliki. – (GA) Evropski parlament je menda prejel več kot 400 peticij v zvezi z zlorabo poslovnih imenikov. Ponavadi se podjetje vpiše v imenik, da bi navedlo svoje ime, v prepričanju, da slednje ne vključuje nobenega plačila. Šele kasneje podjetje ugotovi, da mora za to plačati. V celoti podpiram to resolucijo, ki Evropsko komisijo poziva k pravilnemu izvajanju direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju.

  Louis Grech (S&D), v pisni obliki. – Pravilno izvajanje in izvrševanje direktive o zavajajočem in primerljivem oglaševanju je bistvenega pomena za zaščito malih in ranljivih organizacij in podjetij pred nepoštenimi, zavajajočimi ali agresivnimi tržnimi praksami. Čeprav direktiva zajema zavajajoče oglaševanje med podjetji, pa v njen širši obseg spada varstvo interesov potrošnikov, da bi varovala nemoteno delovanje enotnega trga in občutno izboljšala življenje državljanov. Opazil sem določen napredek, a še vedno mislim, da je treba še veliko postoriti, da bi nepoštenim zavajajočim praksam naredili konec. Podjetja v Evropi so še vedno žrtve nepoštenega, zavajajočega ravnanja, ki predvsem mala in novoustanovljena podjetja vodi v občutne finančne izgube. Zaradi nepravilnega prenosa direktive se bojim, da so načini nadzora teh nepoštenih praks med državami članicami še vedno neusklajeni. Če se razmere ne bodo izboljšale, bo treba sprejeti nadaljnje ukrepe. Da bi direktivo bolje izvajali in izvrševali, je potrebno tesnejše sodelovanje in usklajevanje med Komisijo in državami članicami. Prav tako je treba bolje posredovati informacije in širiti usposabljanje, zlasti malih podjetij in javnih uslužbencev. Prožna pravila za sankcije, pritožbe in mehanizme za nadomestila so nujna, da bi se prilagodili spreminjajočim se tržnim pogojem in novim tržnim praksam.

  Małgorzata Handzlik (PPE), v pisni obliki. – (PL) S sprejetjem današnje resolucije je Evropski parlament ponovno pozval k zaščiti malih in srednje velikih podjetij.

Prakse, s katerimi se podjetjem ponuja navedba imena v poslovnem imeniku, obenem pa se vzbuja napačen vtis, da gre za brezplačno storitev, postajajo vse običajnejše.

Žal se ob razkritju dejstev izkaže, da se je v resnici podjetje zavezalo k plačilu fiksnega zneska za določeno obdobje. V zvezi s temi praksami so podjetja na Evropski parlament naslovila največ pritožb. Tudi zato želi Evropska komisija preveriti, kako države članice izvajajo določbe Direktive 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju. Evropski parlament prav tako zahteva, da se vprašanje o zavajajočih poslovnih imenikih vključi v pregled te direktive. V resoluciji, ki smo jo sprejeli danes, se tudi vračamo k predlogu, ki je že bil podan v resoluciji, ki jo je Parlament sprejel leta 2008 v zvezi z isto zadevo, in sicer o zamisli, da bi se pripravil črni seznam nepoštenih praks, ki jih uporabljajo podjetja za imeniške storitve. Upam, da Evropska komisija ne bo zavlačevala s sprejetjem ustreznih ukrepov za zaščito malih in srednje velikih podjetij pred temi nepoštenimi praksami.

  Juozas Imbrasas (EFD), v pisni obliki. – (LT) Pozdravljam ta dokument, saj je Parlament prejel več kot 400 peticij o zelo razširjeni zavajajoči poslovni praksi, ki jo izvajajo podjetja za imeniške storitve, ki pomembno finančno vplivajo na tisoče predvsem malih podjetij v Evropski uniji, Parlament pa še naprej prejema peticije in pritožbe o podjetjih za imeniške storitve. Pri zavajajočih poslovnih praksah, o katerih je govora, se običajno zvabi podjetja, pa tudi posameznike in neprofitne organizacije, da se jih brezplačno navede v imeniku, a podpisniki kasneje ugotovijo, da so podpisali pogodbo, ki predvideva plačilo. Sedeži podjetij za imeniške storitve so pogosto v drugi državi članici kot so njihove žrtve, kar tem otežuje, da bi pri nacionalnih oblasteh iskale varstvo in/ali zahtevale odškodnino. Komisija je pozvana, naj pospeši svoje dejavnosti za revizijo in izboljšanje Direktive 2006/114/ES in druge ustrezne zakonodaje, da bi se čim prej zaustavile zavajajoče prakse podjetij za imeniške storitve, zlasti z njihovo uvrstitvijo na črne sezname.

  David Martin (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo, ki Komisijo poziva, naj pospeši svoje dejavnosti za revizijo in izboljšanje direktive in druge ustrezne zakonodaje, da bi se čim prej zaustavile zavajajoče prakse podjetij za imeniške storitve, zlasti z njihovo uvrstitvijo na črne sezname.

  Jiří Maštálka (GUE/NGL), v pisni obliki. – (CS) Predlog resolucije, predložene v odgovor na vprašanje za ustni odgovor B7-0315/2011 o zavajajočih poslovnih imenikih, zajema dve področji, ki zahtevata nenehno pozornost, čeprav je kratek. Prvo področje je podpora organov in institucij EU malim in srednje velikim podjetjem, tukaj v okviru zaščite pred zavajajočimi poslovnimi praksami; drugo področje je varstvo konkurence s preprečevanjem razširjene nepoštene konkurence, ki vključuje zavajajoče in primerjalno oglaševanje. Pozdraviti bi morali pričakovana prizadevanja Komisije, ki je v skladu z resolucijo pozvana ne le k pregledu in izboljšanju Direktive 2006/114/ES v zvezi z zavajajočim in primerjalnim oglaševanjem, temveč tudi k sprejetju popravnih ukrepov za neenotno izvrševanje te direktive s strani držav članic.

  Nuno Melo (PPE), v pisni obliki. – (PT) Zavajajoče oglaševanje in nepoštene poslovne prakse slabo vplivajo na notranji trg. Zato moramo sprejeti zakon za varstvo potrošnikov in podjetij pred tovrstnimi praksami.

  Alexander Mirsky (S&D), v pisni obliki. – Parlament je prejel več kot 400 peticij o zelo razširjeni zavajajoči poslovni praksi, ki jo izvajajo podjetja za imeniške storitve, ki vpliva na tisoče predvsem malih podjetij v Evropski uniji ter ima znatne finančne posledice. Parlament še naprej prejema peticije in pritožbe o podjetjih za imeniške storitve. Pri zavajajočih poslovnih praksah, o katerih je govora, se običajno zvabi podjetja, pa tudi posameznike in neprofitne organizacije, da se jih brezplačno navede v imeniku. Podpisniki kasneje ugotovijo, da so podpisali pogodbo, ki predvideva plačilo. Sedeži podjetij za imeniške storitve so pogosto v drugi državi članici kot so njihove žrtve, kar tem otežuje, da bi pri nacionalnih oblasteh iskale varstvo in/ali zahtevale odškodnino. Evropski parlament Komisijo poziva, naj pospeši svoje dejavnosti za revizijo in izboljšanje Direktive 2006/114/ES in druge ustrezne zakonodaje, da bi se čim prej zaustavile zavajajoče prakse podjetij za imeniške storitve, zlasti z njihovo uvrstitvijo na črne sezname. Povsem se strinjam in sem glasoval za.

  Andreas Mölzer (NI), v pisni obliki. – (DE) V zadnjih letih se je težnja k nepoštenih poslovnim praksam in zavajajočemu oglaševanju žal okrepila. V preteklosti so bili večinoma potrošniki tisti, ki so bili tarče teh prevar, zdaj pa se goljufive prakse razširjajo na poslovni svet. Problematično je, da te goljufive dejavnosti večinoma potekajo preko meja, kar otežuje prijetje in pregon storilcev kaznivih dejanj. Nekatera izmed teh podjetij nenehno spreminjajo svoja imena in svoje naslove poštnih predalov in tudi zato je težje prijeti ljudi, ki vlečejo niti. Zato je pomembno, da na tem področju zapolnimo vrzeli, tako da bomo lahko učinkoviteje ukrepali proti goljufiji. Vendar ukrepi ne bi smeli biti usmerjeni le v poslovni svet ali le, kot je navedeno v tem posebnem primeru, v zavajajoče poslovne prakse podjetij za imeniške storitve. Odločno moramo ukrepati tudi proti različnim oblikam goljufij, usmerjenih v potrošnike. To peticijo štejem za korak v pravo smer, ki bi mu morali slediti nadaljnji ukrepi in zato sem glasoval za.

  Rolandas Paksas (EFD), v pisni obliki. – (LT) To resolucijo pozdravljam, saj moramo spodbuditi poštene poslovne prakse in zaustaviti širjenje zavajajočih poslovnih praks. V ta namen moramo določiti učinkovita sredstva za povračilo škode. Zdaj večina podjetij, zlasti mala in srednje velika, doživljajo občutne finančne izgube, ki so posledica takšnih zavajajočih dejavnosti. Podjetja prejemajo nepravilne poslovne ponudbe in se ujamejo v pas neželenih pogodb za oglaševanje v poslovnih imenikih. V tem primeru nacionalne oblasti ne morejo zagotoviti ustreznega varstva ali povrniti škode, saj so sedeži podjetij za imeniške storitve v drugi državi članici kot zadevno podjetje. To podjetjem za imeniške storitve omogoča neovirano zlorabo obstoječih razmer. Da bi takšne nepoštene dejavnosti čim prej zaustavili, mora Komisija sestaviti črni seznam zavajajočih praks poslovnih imenikov in sprejeti zadevno zakonodajo, ki bo usmerjena predvsem v določbe direktive o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju in v izvajanje le-teh. Mislim, da moramo ustvariti prave pogoje za sodelovanje med nacionalnimi oblastmi držav članic, kar bi olajšalo uporabo upravnih ali pravnih ukrepov tudi preko meja. Evropska unija mora izvajati te ukrepe, da bi lahko notranji trg normalno deloval, da bi bili potrošniki zaščiteni in da bi lahko nosilci dejavnosti poslovali pošteno.

  Justas Vincas Paleckis (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za ta predlog resolucije, saj jasno izpostavlja obstoječe razmere na področju zavajajočih poslovnih praks, ki so že zdaj v nasprotju z zakonodajo EU, in dejstvo, da mednarodna razsežnost goljufij žrtvam otežuje, da bi goljufe izsledile in se borile proti njim. Mislim, da je treba ranljiva mala podjetja in samostojne podjetnike zaščititi pred zavajajočimi poslovnimi imeniki, zato pa morata Evropski parlament in vsa EU pokazati, da morajo evropsko zakonodajo upoštevati in spoštovati vsi. Zato v celoti podpiram to resolucijo, ki poziva Komisijo, naj proaktivno preverja prenos, izvajanje in zagotavljanje spoštovanja Direktive 2006/114/ES v državah članicah in po potrebi sprejme popravne ukrepe. Komisija bi prav tako morala pospešiti svoje dejavnosti za revizijo in izboljšanje direktive in druge ustrezne zakonodaje, da bi se čim prej zaustavile zavajajoče prakse podjetij za imeniške storitve.

  Maria do Céu Patrão Neves (PPE), v pisni obliki. – (PT) Ta resolucija Evropskega parlamenta z dne 9. junija 2011 o zavajajočih poslovnih imenikih Komisijo opozarja na potrebo, da pospeši svoje dejavnosti za revizijo in izboljšanje direktive in druge ustrezne zakonodaje, da bi se čim prej zaustavile zavajajoče prakse izdajateljev poslovnih imenikov, in sicer z njihovo uvrstitvijo na črne sezname.

  Paulo Rangel (PPE), v pisni obliki. – (PT) Po besedah poročevalca je Parlament prejel več kot 400 peticij v zvezi z zavajajočimi poslovnimi praksami. Takšne prakse ogrožajo zdravo delovanje notranjega trga predvsem zato, ker je zaupanje potrošnikov bistvenega pomena za zdravo delovanje gospodarstva in, še pomembneje, ker bi bilo treba prakse, o katerih je govora, prepovedati. Zadeva je tako pomembna, da je zakonodajno posredovanje Unije že zagotovljeno. A glede na rezultate, ki so zdaj znani, je treba Komisijo spodbuditi, naj nadzoruje izvajanje Direktive 2006/114/ES in obenem stori prav vse, da jo bo izboljšala.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE), v pisni obliki. – Evropski parlament: 1. obžaluje, ker kaže, da je Direktiva 2006/114/ES o zavajajočem in primerjalnem oglaševanju, ki se uporablja za poslovanje med podjetji, nezadostna pri zagotavljanju učinkovitih pravnih sredstev ali pa je države članice ne izvršujejo ustrezno; 2. opozarja, da čeprav Komisija nima pristojnosti za neposredno zagotavljanje izvrševanja direktive v razmerju do posameznikov ali podjetij, pa je njena dolžnost, da zagotovi primerno izvajanje direktive v državah članicah; 3. poziva Komisijo, naj proaktivno preverja prenos, izvajanje in zagotavljanje spoštovanja Direktive 2006/114/ES v državah članicah in po potrebi sprejme popravne ukrepe.

  Peter Skinner (S&D), v pisni obliki. – Glasoval sem za to resolucijo kot del razsodnega odziva evropskih politikov 27 držav na to goljufivo ravnanje. Predolgo so bila podjetja, zlasti v moji regiji jugovzhodne Anglije, tarča teh brezvestnih praks. Volivci so mi povedali, da so bili povabljeni k brezplačnemu oglaševanju svojih podjetij, nedolgo zatem pa prejeli samo še visok račun. Ta praksa izvira iz Španije, a bi se lahko zgodila tudi drugod. Lokalne oblasti v Španiji bi morale storiti mnogo več, da bi se spopadle s takšnimi goljufi in preganjale vpletene v goljufivo ravnanje.

  Rafał Trzaskowski (PPE), v pisni obliki. – (PL) Število pritožb, ki jih je prejel Parlament in zadevajo zavajajoče poslovne imenike ter dejstvo, da pogosto delujejo preko meja, kaže, da je treba na tem področju izboljšati predpise EU.

  Angelika Werthmann (NI), v pisni obliki. – (DE) Glasovala sem za ta predlog resolucije in poziv k izboljšanju pravnega položaja, ki ga vsebuje. Vendar moramo ukrepati že prej, da bi preprečili še nadaljnje naraščanje števila zadevnih oškodovanih podjetij. Potrebna je strateška informacijska kampanja, da bi tem dobičkarjem spodnesli tla pod nogami. Pomembno je, da se ponudbe za vpis v imenike zelo pozorno in natančno pregledajo, predvsem v zvezi s tem, ali so res domnevno brezplačne.