Predsednik. - Naslednja točka je razprava o Madagaskarju(1).

  Charles Tannock, predlagatelj. – Gospod predsednik, nezakonit in neizvoljen režim Andrya Rajoeline je prežet s korupcijo in pod njegovim okriljem so bile organizirane hude zlorabe človekovih pravic na Madagaskarju, Rajoelina pa je prišel na oblast z obljubami, da bo naredil konec korupciji in zlorabam človekovih pravic, ki so menda cvetele pod izrinjenim nekdanjim predsednikom, Marcom Ravalomanano. Ta ironija pa ne more biti brez pomena za ljudi, ki dolga leta trpijo, mnogi med njimi pa živijo v obupni revščini. EU mora zdaj razmisliti o občutni krepitvi usmerjenih ukrepov proti Rajoelini in njegovih privržencih in kompanjonih in, če bo potrebno, poseči po določbah Sporazuma iz Cotonouja glede pomanjkanja upravljanja in uporabiti potrebne sankcije.

Afriška unija bi lahko storila dosti več. Od Afriške unije smo slišali veliko puhlic, vendar pa smo do zdaj bili priča le malo konkretnim ukrepom. Takšni ukrepi bi morali vključevati posredovanje pri sklenitvi dogovora med Rajoelino in Ravalomanano, ki bi nekdanjemu predsedniku omogočil vrnitev na Madagaskar brez kakršnega koli tveganja ali škode. Rajoelina bi moral svojemu tekmecu prav tako omogočiti kandidaturo na predsedniških volitvah, ki so načrtovane letos septembra.

Žal znamenja stabilnosti in sprave na Madagaskarju niso dobra. Upam, da se bodo v prihodnjih mesecih zadeve razrešile na miroljuben način.

  Véronique De Keyser, predlagateljica. – (FR) Gospod predsednik, ni prvič, da v tej dvorani razpravljamo o drami, ki se odvija na Madagaskarju.

Stvari so se za ljudi na Madagaskarju komajda kaj spremenile od sprejetja resolucije februarja 2010, kvečjemu so se poslabšale. Zaradi njih sem najbolj zaskrbljena, saj so prav oni glavne žrtve. Poleg tega smo zdaj priča očitno neskončnemu boju za oblast, ki se odvija.

Zdaj že pred več kot letom dni je Evropski parlament jasno izrazil svojo podporo zamisli o demokratičnem procesu, ki bi lahko privedel do volitev. To se še vedno ni zgodilo. Rajoelina je še vedno na oblasti. Ko bomo na novo oblikovali to resolucijo, mu ne sme več uspeti kandidirati na novih volitvah – to mora biti jasno.

Rada bi samo prosila, da damo na pogajanjih, ki potekajo s Skupnostjo za razvoj južne Afrike (SADC), ki še niso prinesla nobenega konkretnega rezultata, slednji priložnost, da to stori. Zato bi se v zvezi z razmerami odločila za umirjen ton, tako da si prihranimo to priložnost za pogajanja, do katerih bi moralo priti zelo hitro in na katerih bi morali, upajmo, doseči sklenitev sporazuma.

  Marie-Christine Vergiat, predlagateljica. – (FR) Gospod predsednik, enkrat za spremembo lahko danes Konfederalna skupina Evropske združene levice/Zelene nordijske levice obžaluje ton, uporabljen v pričujočih resolucijah. To še zlasti velja za resolucijo o Madagaskarju. Februarja 2010 sem že imela priložnost obžalovati to in druge resolucije, ko je bila sprejeta prejšnja nujna resolucija o tej državi.

V tej državi, kot tudi v mnogih drugih v Afriki, Evropska unija kaže svojo politično nemoč, in stvari ne bomo spremenili s pozivanjem k uporabi ostrejših gospodarskih sankcij, ki naj bi jih uvedli proti tej državi. Edine žrtve razmer so in bodo še naprej prebivalci Madagaskarja, ki tega ne potrebujejo. Raje bi videli, če bi Evropski parlament poslal jasno sporočilo podpore posrednici, Skupnosti za razvoj južne Afrike (SADC), ki že leto dni s trdim delom poskuša najti čim bolj sporazumno rešitev.

Raje bi bili priča sporočilu, s katerim bi čestitali gospodu Chissanu za njegovo posredovanje, ki ga je privedlo do točke, ko je Skupnosti za razvoj južne Afrike predstavil načrt za razrešitev politične krize na Madagaskarju. Novo zasedanje Skupnosti za razvoj južne Afrike bo potekalo to soboto v Johannesburgu v navzočnosti vseh predstavnikov različnih smeri političnega mnenja na Madagaskarju, da bi ratificirali ta načrt.

Prebivalce Madagaskarja bi radi pozvali in jim ponovno zatrdili, da je od njih, in samo od njih, odvisno, ali bodo brez mednarodnega pritiska odločili o tem, kdo jim bo vladal. Vloga Evropske unije je, da jim pri tem pomaga. Zato nočemo, da bi se nas povezovalo s to pristransko resolucijo, ki skriva tveganje, da bomo prilili še več olja na ogenj, namesto da bi podprli prizadevanja Skupnosti za razvoj južne Afrike, prav tako pa nočemo podpreti uvedbe ostrejših gospodarskih sankcij.

  Cristian Dan Preda, predlagatelj. – (RO) Gospod predsednik, tako kot so omenili predhodni govorniki, bi tudi jaz rad povedal, da od februarja 2010, ko smo razpravljali o razmerah na Madagaskarju, nismo bili priča nobenemu napredku. Lahko bi rekli, da se ni zgodil prehod k demokraciji, temveč k še globlji krizi, kot smo jo videli pred letom in nekaj meseci. Zasedanje Skupnosti za razvoj južne Afrike v Gaboronu je bilo resda predstavljeno kot zadnja priložnost. Žal smo vsi videli, da je bilo polomija. Mislim, da lahko ohranimo upanje, da bomo na zasedanju ta teden, v soboto, še vedno priča nekaterim pozitivnim dosežkom.

Po drugi strani pa drži, da so gospodarske in socialne razmere na Madagaskarju izjemno hude, pri čemer večina prebivalstva na Madagaskarju živi z manj kot ameriškim dolarjem na dan. Kako se lahko izkopljejo iz teh razmer? Z nevtralnim, vključujočim in enotnim procesom tranzicije. Tukaj nismo zato, da bi podpirali eno ali drugo stran, temveč zato, da podpremo zamisel tovrstnega procesa.

  Izaskun Bilbao Barandica, predlagatelj. – (ES) Gospod predsednik, po državnem udaru je vlada gospoda Rajoeline Madagaskar spremenila v središče politične nestabilnosti. To je država, kjer ni delitve oblasti, medije nadzoruje vlada, človekove pravice so kršene, sedanje madagaskarske varnostne sile pa zlorabljajo prebivalce Madagaskarja, ki so tisti, ki neposredno trpijo politične posledice. V državi, bogati z viri, nezakoniti režim povzroča ogromne humanitarne težave zaradi pomanjkanja osnovnih živil, vode in higiene, zdravstvenih in izobraževalnih storitev.

Evropska unija mora še naprej nuditi svojo človekoljubno pomoč ljudem in mora prispevati k doseganju dogovora med strankami, ki bo omogočil nevtralno prehodno vlado, ki bo enotna in vključujoča, da bi ponovno vzpostavili ustavni red in pozvali k svobodnim in preglednim demokratičnim volitvam, ki bodo vsem političnim gibanjem in voditeljem omogočile svobodno udeležbo, prebivalcem Madagaskarja pa dovolile, da odločajo o svoji prihodnosti.

  Nicole Kiil-Nielsen, predlagateljica. – (FR) Gospod predsednik, Skupina zelenih/Evropske svobodne zveze še enkrat obsoja pogoje, pod katerimi je gospod Rajoelina v Madagaskarju prišel na oblast. Politične razmere te države, ki je zelo nestabilna, so zelo zaskrbljujoče. Prišlo je do številnih kršitev človekovih pravic: nasilje do protestnikov, nezakonita prijetja, samovoljna pridržanja, pa tudi zlorabe novinarjev in političnih nasprotnikov. Varnostne sile uživajo popolno imuniteto.

Voditelji opozicijskih političnih gibanj so v zaporu. Zahtevamo, da se jih izpusti. Poleg tega nenadzorovano upravljanje naravnih virov države ogroža obete za razvoj prihodnjih generacij in tlakuje pot ekološki katastrofi. Obsojamo nezakonito izkoriščanje mineralnih virov, pa tudi plenjenje dragocenega lesa, zlasti rožnega lesa.

Ponovna vzpostavitev pravne države na Madagaskarju je nesporno prednostna naloga in zahteva organizacijo svobodnih, preglednih in demokratičnih volitev, ki jih podpirata mednarodna pomoč in predvsem Evropska unija.

  Filip Kaczmarek, v imenu skupine PPE. – (PL) V naši resoluciji obsojamo kršitve in zlorabe človekovih pravic, ki jih nad tamkajšnjim prebivalstvom izvajajo madagaskarske varnostne sile, in pozivamo k razpustitvi vseh političnih milic, k polnemu spoštovanju človekovih pravic, pa tudi državljanskih, političnih, socialnih in gospodarskih pravic in k ponovni vzpostavitvi pravne države. Pozivamo k takojšnji izpustitvi političnih zapornikov in neposredni vrnitvi političnih izgnancev. Vrnitev k ustavnemu redu je pogoj za vzpostavitev normalnih razmer na Madagaskarju. Potrebne so svobodne, pregledne in poštene volitve, organizirane pod nadzorom mednarodne skupnosti in ki bodo spoštovale demokratične standarde. Naša glavna zagata ostaja način, kako povečati človekoljubno pomoč za prebivalce Madagaskarja, saj ne priznavamo protiustavnega režima. Upam, da bo lahko takšna pomoč kljub temu učinkovita.

  Corina Creţu, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, minili sta dve leti, odkar si je oblast na Madagaskarju s silo prilastil vojaški režim, ki ni izpolnil prav nobenih zavez, ki jih je dal v zvezi z zagotavljanjem prehoda k demokraciji, političnega pluralizma in svobode izražanja.

Dejstvo, da je Afriška unija zamrznila članstvo države in politični režim razglasila za nezakonit, je poleg začasne ukinitve pomoči MDS in Svetovne banke privedlo do mednarodne osamitve vlade in poglobilo probleme prebivalstva, prikrajšanega tuje pomoči.

Zato naš predlog resolucije izpostavlja dva niza ukrepov: poziv EU in tudi Varnostnemu svetu, da prepoved izdajanja vizumov, ki jo je sprejela Afriška unija, razširi na vse njene države članice in tudi da poveča človekoljubno pomoč za civiliste na Madagaskarju.

Politično gledano bi morala EU odločneje vztrajati pri zahtevi, da politične stranke na Madagaskarju presežejo svoje očitne spore in se dogovorijo glede načrta, ki ga je predložila Skupnost za razvoj južne Afrike, da bi premagali krizo.

V tem oziru je odločitev nekdanjega predsednika Marca Ravalomanane, da se vrne v državo, bistvenega pomena, če upoštevamo dejstvo, da ga obstoječi voditelji silijo, naj izbere med izgnanstvom in dosmrtnim prisilnim delom.

  Kristiina Ojuland, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, do vojaškega državnega udara na Madagaskarju je prišlo po nenehnih kršitvah človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Priča smo bili kopičenju izvršilne, zakonodajne in pravosodne oblasti, skupaj z mediji, v rokah Andrya Rajoeline, ki se ponaša z nazivom predsednika visokega prehodnega organa.

Zadovoljna sem, da EU in njene države članice niso priznale njegove nezakonite vlade. Nikoli ne bi smeli priznati nobenega avtoritarnega vladarja z vzpostavljanjem uradnih odnosov, čeprav smo to počeli v preteklosti. Zato pozdravljam sankcije, ki so bile do zdaj uvedene proti režimu, in spodbujam mednarodno skupnost, da jih podaljša, da bi tako zrušila Rajoelinovo vlado in izpeljala pristen in dokončen prehod k demokraciji.

  Monica Luisa Macovei (PPE). – (RO) Gospod predsednik, državni udar, ki se je zgodil marca 2009, je sledil dejanjem nasilja, kršitvam človekovih pravic, vključno z naključnimi prijetji opozicijskih voditeljev, in notranji razrahljanosti. Te zadeve je treba preiskati in njihove storilce kaznovati. Ta režim bojkotira mednarodna in regionalna prizadevanja za ponovno vzpostavitev miru in organizacijo svobodnih volitev za zakonito, demokratično vlado. Vendar pa prizadevanj za iskanje rešitev ne gre opustiti. Poleg tega je treba nemudoma razpustiti politično milico in narediti konec zlorabam vladnih varnostnih sil nad prebivalstvom. Ključnega pomena je, da se svobodne, demokratične volitve organizirajo čim prej, tako da bo lahko vzpostavljen zakonit ustavni red in da se lahko začne s prenovo države. Zato Komisijo in Svet pozivam, da nadaljujeta s svojimi prizadevanji in jih pospešita, da bi na Madagaskarju zagotovila rešitve in okolje za organizacijo svobodnih volitev in varstvo človekovih pravic.

  Mitro Repo (S&D). - (FI) Gospod predsednik, ljudje na četrtem največjem otoku na svetu trpijo vse od vojaškega prevzema leta 2009. Madagaskarju vlada nezakonita oblast, ki je ljudje niso izvolili. Celo njihova naravna bogastva in obnovljivi naravni viri ne spodbujajo blaginje. Prebivalci Madagaskarja živijo na svojem otoku v umazaniji in revščini.

Nenehne kršitve človekovih pravic, nestrpnost do politikov, vernih in civilne družbe, pogosta samovoljna prijetja, plenjenje cerkva in ustrahovanje tiska so vsakdanji pojavi v državi. Seznam bi se lahko nadaljeval in vključeval cenzuro medijev, puščanje naroda v revščini, nezakonita prijetja, izginotja in mučenja.

Poleg trpljenja ljudi je ogrožena biotska raznovrstnost Madagaskarja. Rastlinske in živalske vrste otoka so se razvile v odročnosti in so nenadomestljive in edinstvene, če nanje gledamo s svetovnega vidika.

Narodu je treba omogočiti, da sam odloči o svoji prihodnosti, Evropska unija pa mora biti vključena v dajanje podpore prebivalcem Madagaskarja na vse mogoče načine.

  Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, razmere na Madagaskarju predstavljajo klasičen položaj, kjer novi niso nič boljši od prejšnjih. Ta nezakoniti režim se je leta 2009 povzpel na oblast ob podpori vojske in zadeve se niso niti za las izboljšale. Torej stare slabe navade ostajajo: nezakoniti poboji, duševno in fizično mučenje zapornikov, prenaseljenost in preiskovalni pripor so neobvladljivi in seveda je revščina ob podatku minimalne plače v višini 35 ameriških dolarjev na mesec ogromna.

Rešitev je logična. Na Madagaskarju potrebujemo demokratičen režim in tu v Evropski uniji moramo storiti vse, da ga vzpostavimo, saj brez tega napredek ne bo mogoč. Če nam bo uspelo uvesti svobodne volitve in novo vlado, potem lahko Evropska unija skupaj z drugimi mednarodnimi organi, zlasti z Afriško unijo, pomaga bdeti nad potjo te države k demokraciji in oživitvi gospodarstva.

  Sari Essayah (PPE). - (FI) Gospod predsednik, od prenosa oblasti marca 2009 so politične razmere še naprej nestabilne, na Madagaskarju pa prihaja do vedno novih nemirov. Rajoelinovo vodstvo krši človekove pravice in zatira svoje lastne državljane.

Maja 2011 so predstavniki skupine afriških, karibskih in pacifiških držav in Evropske unije (APK-EU) zavzeli stališče, da bi moral Madagaskar imeti uspešno začasno vodstvo, in to kmalu. Prav zdaj poteka poskus, da se ta kriza reši, in Skupnost za razvoj južne Afrike (SAD) je povabila 11 političnih strank Madagaskarja na vrhunsko srečanje v Bocvani. A tri od glavnih opozicijskih strank so ta načrt zavrnile, saj bi Rajoelini omogočil ostati na oblasti do naslednjih volitev. Do zdaj se Rajoelina ni držal nobenega poskusa, da bi kar najhitreje prišli do dogovora. Zakaj bi mu torej morali zaupati tokrat? Zato morata EU in mednarodna skupnost poseči v razmere, tej nezakoniti vladi pod vodstvom Rajoeline pa bi bilo treba narediti konec.

  Lidia Joanna Geringer de Oedenberg (S&D). – (PL) Gospod predsednik, obstoječi politični krizi na Madagaskarju je botroval vojaški državni udar, ki je pred dvema letoma demokratično izvoljenega predsednika Madagaskarja, Marca Ravalomanano, prisilil v odstop in izgnanstvo. Vojaški prevzem oblasti je ostro obsodila mednarodna skupnost, vključno z Evropsko unijo, ki je takoj ustavila razvojno pomoč. Poleg tega je bil Madagaskar začasno izključen iz Skupnosti za razvoj južne Afrike in Afriške unije, kar je privedlo do nadaljnje osamitve otoka. Politična kriza na Madagaskarju pravkar dosega odločilno točko, na kateri se bo odprla priložnost, da tekoča pogajanja med političnimi voditelji krizi naredijo konec. To je idealna priložnost za ponovno vzpostavitev ustavnega reda in razpis volitev. Pogovori so tudi temeljnega pomena za ponovno financiranje države, ki so ji bila začasno ukinjena plačila več kot 600 milijonov EUR v obliki razvojne pomoči EU. Upam, da bosta sprti strani zdaj uspeli predložiti načrt, ki bo zagotovil oblikovanje prehodne vlade do razpisa novih in, upam, poštenih volitev.

  João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, najprej bi rad izrazil grajo zaradi zamude pri zagotavljanju portugalskih različic resolucij tega popoldneva. Nekatere od teh še vedno niso na voljo, medtem ko govorim, in zato bi rad izrazil svoje ostro nasprotovanje temu.

Kar zadeva razmere na Madagaskarju, Evropska unija lahko podpre proces sprave, vendar pa mora to storiti brez poseganja ali vmešavanja v zadeve, o katerih lahko odločajo le prebivalci Madagaskarja. Predvsem pa se mora Evropska unija vzdržati opredeljevanja v sporu. Vsa naša prizadevanja bi morala koristiti prebivalcem Madagaskarja in ne kateri koli od sprtih strani.

Pomembno je spoštovati in spremljati prizadevanja Skupnosti za razvoj južne Afrike za razrešitev spora in iskanje politične rešitve za krizo v državi. Kar zadeva nas, bi radi tukaj ponovno potrdili potrebo po spoštovanju zmožnosti prebivalcev Madagaskarja, da si izberejo in določijo svojo lastno prihodnost.

  Elena Băsescu (PPE). – (RO) Gospod predsednik, obstoječa politična kriza na Madagaskarju ogroža demokracijo in stabilnost v regiji. Odvzem oblasti demokratično izvoljenemu predsedniku je privedla do ozračja nasilja in vsiljevanja negotovosti. Naj vas spomnim, da so mednarodni donatorji zaustavili finančno podporo prebivalcem otoka. To pomeni, da se Madagaskar zdaj spopada z 80-odstotno stopnjo revščine. ZDA so iz istih razlogov prenehale opuščati trošarine na uvoz tekstila iz te države. To je povzročilo izginotje enega glavnih virov nacionalnega dohodka. Pozdravljam prizadevanja Skupnosti za razvoj južne Afrike, da krizi naredi konec in v državi ponovno vzpostavi demokracijo. Mislim, da je ključnega pomena, da se k razreševanju teh napetosti pritegne regionalne organizacije, da bi dosegli politični kompromis.

  George Sabin Cutaş (S&D). – (RO) Gospod predsednik, politična kriza na Madagaskarju je to državo privedla do osamitve na mednarodnem prizorišču. Finančno pomoč Madagaskarju je Evropska unija začasno ukinila tako z izvajanjem določb Sporazuma iz Cotonouja in tudi prek MDS in Svetovne banke. Podpiram ukrepe, ki jih je sprejela Evropska unija v razmerah, kjer prehod v demokratični sistem za nedoločen čas ogroža nezakonit in posledično neustaven način, na katerega je Rajoelina prevzel oblast.

Po drugi strani pa je odločitev za uporabo sankcij vedno težka zaradi neizogibnih humanitarnih, gospodarskih in socialnih posledic, ki jih te sprožijo. Pomisliti moramo na prebivalce Madagaskarja, ki potrebujejo našo podporo. To je treba dokazati ne le s pozivanjem k organizaciji svobodnih, pluralističnih volitev in k ponovni vzpostavitvi demokratičnega reda, temveč tudi, v praktičnem smislu, z zagotavljanjem ustrezne človekoljubne pomoči.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, šele od junija 2003 dalje Madagaskar sodeluje v Afriški uniji, saj se je do konca devetdesetih let prejšnjega stoletja politično in gospodarsko povezovala v glavnem z neuvrščenimi socialističnimi državami.

A ob vojaškem državnem udaru marca 2009 smo bili priča temu, da se je nekdanji župan glavnega mesta namestil v predsedniški palači, ki jo je tedaj že zasedla vojska, ki ga je podpirala. Po 19 mesecih institucionalne krize v državi, natanko na dan, ko je bilo skoraj 8 milijonov prebivalcev Madagarskarja pozvanih na volitve o reformi ustave, novembra 2010, so se razblinili vsi upi glede oblikovanja resnične demokracije v tej nekdanji evropski koloniji. Danes je na oblasti na Madagaskarju prehodna vlada, ki kljub temu ni prinesla ničesar dobrega, niti na gospodarski ravni, če pomislimo, da tamkajšnji ljudje živijo z manj kot dolarjem na dan, niti na humanitarni ravni.

Kajti do zdaj niti Evropski uniji niti Afriški uniji ni uspelo skleniti kakršnega koli kompromisa z vlado Madagaskarja, a vendar so bili sprejeti določeni ukrepi, vključno z začasno ukinitvijo pomoči Mednarodnega denarnega sklada in Svetovne banke, pa tudi z odklanjanjem priznanja prehodne vlade. Državni udar obsojamo in poudarjamo nujno potrebo po svobodnih in preglednih volitvah, ki jih bo spremljala mednarodna skupnost.

  William (The Earl of) Dartmouth (EFD). - Gospod predsednik, zelo vas spoštujem, a zagotovo je izbira hitrosti govora stvar govornika in to bi morala biti njegova izbira. Govorniki v tem parlamentu ne bi smeli biti izpostavljeni tveganju, da bo njihov govor popačen zaradi prekinitev predsednika v imenu tolmačev. Ali vam lahko povem to?

(Mešani odzivi)

  Predsednik. - Lord Dartmouthski, v veliki meri se strinjam z vašim stališčem, vendar nam naši tolmači dajejo znake, da ne dohajajo hitrosti. Seveda pa govorniku, kadar ga prekinem, vedno namenim dodaten čas, tako da so naposled vsi zadovoljni – govornik je zadovoljen, vi ste zadovoljni, ko slišite pretolmačen govor, in, seveda, tudi naši tolmači so zadovoljni. To je namen dela, ki ga tukaj opravljamo.

(Aplavz)

  Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospod predsednik, vse od marčevskega vojaškega prevzema so politična nestabilnosti in vse slabše humanitarne razmere vedno bolj očitne značilnosti vsakdanjega življenja na Madagaskarju. Poleg politične krize jim še več težav povzroča dostop do osnovnih živil, vode, higienskih izdelkov in zdravstvenih storitev.

Tisti, ki so zdaj na oblasti, so si nezakonito prilastili izvršilno, zakonodajno in sodno oblast ter si pridobili nadzor nad mediji. Varnostne službe države so zakrivile nasilje nad navadnimi ljudmi. Mnogim aktivistom so odvzeli prostost iz političnih razlogov in nekdanje vodilne politične osebnosti so morale pobegniti iz države.

Tekoča pogajanja je treba hitro okrepiti, najti pa je treba način za ponovno vzpostavitev ustavnega reda. Kršitve človekovih pravic zahtevajo nepristransko preiskavo. EU bi morala povečati človekoljubno pomoč Madagaskarju, z usmerjenimi sankcijami pa bi bilo treba nadaljevati, dokler ne najdemo rešitve za politično krizo.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, Komisija in baronica Ashton, visoka predstavnica, smo globoko zaskrbljeni zaradi razmer na Madagaskarju in obljubili smo, da bomo še naprej nudili podporo prebivalcem te čudovite države.

Velik pomen pripisujemo obvladovanju nenehne politične krize in gospodarskih ter socialnih učinkov na prebivalstvo Madagaskarja, ki ljudi vsak dan čedalje bolj obremenjujejo.

Enako kot vi, poslanci Parlamenta, zelo pozorno spremljamo razvoj dogodkov in uporabljamo vsa diplomatska sredstva, ki so nam na voljo, da bi krizi naredili konec.

Za nami sta dve leti, polni nazadovanj in ovir, da bi dosegli napredek v državi. Mislim, da smo zdaj dosegli točko preobrata. Pred dvema dnevoma, 7. junija, so se začeli v Gaboronu pogovori med Skupnostjo za razvoj južne Afrike (SADC) in številnimi akterji v državi, da bi našli pot iz krize, ki temelji na nevtralnosti in soglasju, vključuje vse pomembne skupine in je lahko deležna podpore tako mednarodne skupnosti in velike večine državljanov Madagaskarja.

Upamo, računamo na in z delom poskušamo zagotoviti uspeh pogovorov, tako da bosta lahko Afriška unija in mednarodna skupnost, vključno z EU, podprli in spremljali Madagaskar pri povratku k ustavnemu redu.

Zavračamo sleherni poskus prehoda k enostranski de facto vladi. Zato se je Evropski svet minuli teden odločil podaljšati ukrepe, naložene v skladu s členom 96 Sporazuma iz Cotonouja, za nadaljnjih šest mesecev. To ne vpliva na človekoljubno pomoč ali na ukrepe za boj proti revščini, če so združljivi z vsebino tega člena.

Še vedno smo pripravljeni zagotoviti politično in finančno podporo za ta proces prehoda, če bo slednji potekal sporazumno. Temeljiti mora na načrtu, o katerem so se dogovorili lokalni akterji, podpreti pa ga morajo Skupnost za razvoj južne Afrike, Afriška unija in mednarodna skupnost. Glede na to upam na pozitiven razvoj dogodkov po dveh hudih in težavnih letih. Najlepša hvala.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Glasovanje bo potekalo kmalu.

Pisne izjave (člen 149)

  Tadeusz Zwiefka (PPE), v pisni obliki. – (PL) Že nekaj mesecev je celotna Evropa priča razmeram v državah severne Afrike, opazuje, kaj se dogaja v našem neposrednem sosedstvu in pri tem ne skriva svoje zaskrbljenosti. Danes se vračamo k vprašanju v zvezi s še eno afriško državo, ki je zdaj že zelo dolgo izgubljena v kaosu in politični pozabi.

Madagaskar je postal brezpravna država, kjer nezakoniti režim omogoča, da se državo ropa in da jo zajema kaos. Zatiranje, ki ga izvaja oblast, in nespoštovanje pravic njenih lastnih državljanov lahko te razmere le še zaostri, žal pa lahko to privede do prelivanja krvi. Čeprav se morda poziv k ponovni vzpostavitvi ustavnega reda in k izvedbi odprtih in svobodnih volitev pod nadzorom mednarodne skupnosti ne zdi nič drugega kot demagogija, je zato to pravzaprav edini način, da se razmere na Madagaskarju uredijo. Prav tako se moramo spomniti, da bi morale sankcije, čeravno se lahko izkažejo za uspešne, iti z roko v roki s posebnim predlogom za rešitev politične krize, kajti dlje kot bodo obstoječe razmere trajale, težje bo v prihodnosti na Madagaskarju uresničiti pravno državo.