Predsednik. - Naslednja točka je razprava o šestih predlogih resolucij o Guantanamu: preteči odločitvi o smrtni kazni(1).

  Charles Tannock, predlagatelj. – Gospod predsednik, skupina ECR meni, da je smrtna kazen vprašanje osebne vesti vsakega poslanca Evropskega parlamenta, in čeprav priznavamo skupno stališče EU, ki nasprotuje usmrtitvam v vseh okoliščinah, je dejstvo, da je več milijonov evropskih državljanov, naših volivcev, še vedno za smrtno kazen.

Poleg tega ta resolucija zadeva morebitno smrtno kazen, izrečeno nekaterim najnevarnejšim teroristom na svetu, ki se jim ni zdelo nič posebnega načrtovati pomor tisoče nedolžnih ljudi. Dejansko sem imel pri branju te resolucije v mislih svoje lastne volivce, ki so jih pred šestimi leti v Londonu neusmiljeno razstrelili teroristi, ki jih spodbuja Al Kajda. Borba proti svetovnemu islamskemu terorizmu je asimetrična vojna z nepredvidenimi izidi in posledicami brez primere in zdaj je potreben novi pravni sistem na mednarodni ravni, ki bo opravil s tem.

Center za pridržanje v zalivu Guantanamo je odraz teh tragičnih razmer. Prav tako je odraz dejstva, da nosijo Združene države nesorazmeren del bremena v svetovni vojni proti terorizmu. Seveda morajo vse takšne sodne postopke oblasti ZDA – ki so navsezadnje demokratične in ki imajo enake vrednote kot mi – kljub temu izvajati pravično z vsemi pravnimi varovali ustreznih postopkov, v idealnem primeru pa tudi civilna sodišča.

  Ana Gomes, predlagateljica. – Gospod predsednik, prav je, da Evropa nasprotuje smrtni kazni. Treba bi jo bilo odpraviti in EU, zlasti visoka predstavnica ter prihodnje poljsko predsedstvo, pa tudi vse države članice, morajo odločno zahtevati, da ZDA na sojenju priporniku iz Guantanama pred vojaško komisijo izključijo možnost smrtne kazni. Zadeva državljana Savdske Arabije Abda al-Rahima al-Naširija mora določiti standard.

Ne le, da bi pomenilo sramoto za dosežke ZDA na področju človekovih pravic, če bi ga obsodili na smrt, ampak bi to lahko bilo tudi povsem protiproduktivno v boju proti terorizmu. Predsednik Obama je zavezan narediti konec nezaslišani zapuščini predsednika Busha, ki je mednarodno pravo teptal v imenu nacionalne varnosti. Predsednik Obama mora še izpolniti svojo obljubo in zapreti Gunatanamo – področje, kjer bi mu države članice EU lahko in bi mu morale bolj pomagati. A tudi kongres bi mu moral pomagati in zahtevati od njega, da spremeni to odločitev o ponovni uvedbi sistema vojaške komisije, saj ne zagotavlja pravičnega sojenja, prav tako pa mora tudi spremeniti odločitev o pridržanju tistih pripornikov za nedoločen čas, zoper katerih ni bila vložena tožba.

EU mora biti glede tega zelo jasna: obtožite jih ali pa jih izpustite. Gospod Abd al-Rahim al-Naširi je v priporu ZDA že devet let in trdi, da ga je obveščevalna agencija CIA tajno pridržala v skritem zaporu na Poljskem. Prihodnje poljsko predsedovanje EU nosi zaradi tega še posebno odgovornost, da zagotovi pravico človeku, ki je bil predmet mučenja, protipravnega pridržanja in se je zdaj znašel v nepoštenem sodnem postopku pred vojaškim sodiščem. Zdaj je čas, da zadevo razčistimo; tako v Združenih državah in v Evropi.

(Govornica se je strinjala s tem, da odgovori na vprašanje, ki ji je bilo postavljeno z dvigom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)

  Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, rad bi postavil vprašanje: od kod gospe Gomes informacija o skritih zaporih na Poljskem? Na Poljskem je preiskava o tej zadevi v teku in do zdaj ni prav nobenega dokaza o tem, da so takšni zapori obstajali. Morda so obstajali, a za to ni dokaza. Zato me zanima vir teh informacij.

  Ana Gomes, predlagateljica. – Gospod predsednik, ta parlament je izvedel preiskavo tako imenovanega programa izročitev in poslal preiskovalce na Poljsko in dve drugi državi, vključno z Romunijo, kjer so obstajale obtožbe glede skritih zaporov. Zdaj vemo, da so nekaj odkrili v Litvi in tam se je začela parlamentarna preiskava.

Od prihodnjega poljskega predsedstva ne pričakujemo nič drugega kot ustrezno preiskavo, s katero bo dognana resnica v zvezi s temi resnimi obtožbami.

  Marie-Christine Vergiat, predlagateljica. – (FR) Gospod predsednik, Konfederalna skupina Evropske združene levice – Zelene nordijske levice se je odločila, da se ne bo pridružila tej resoluciji o Guantanamu. Ne grajamo njenega bistva; bolje rečeno, zdi se nam dokaj neprepričljiva. Osebno obžalujem način, na katerega smo pripravljali osnutek te resolucije.

Kako previdni smo bili glede načina, na katerega smo govorili o obsodbi kršitev človekovih pravic, ki jih je zagrešila država, ki zatrjuje, da je najbolj demokratična na svetu, ki še vedno uporablja smrtno kazen in zaradi katere velja Guantanamo v svetu kot prikaz kršitev človekovih pravic in mednarodnega prava, zagrešenih v imenu boja proti terorizmu.

Ljudje so na tem delu kubanskega ozemlja v priporu že skoraj deset let zgolj zato, da se zaobide sodno pristojnost ZDA in kljub pomanjkanju dokazov proti nekaterim od njih. Za te ljudi je to primer samovoljnega pridržanja. Še huje, nekatere od njih mučijo, vključno na evropskih tleh: v Romuniji, Litvi in na Poljskem. A o tem se ne sme govoriti. Celotnemu svetu lahko pridigamo o človekovih pravicah, a smo jih nezmožni uveljaviti na svojem lastnem ozemlju.

Niti danes, v tej resoluciji, ne smemo govoriti o tem! To iskreno obžalujem in mislim, da to ni način, na katerega bomo spodbujali spoštovanje človekovih pravic na svetu.

Drži, ključnega pomena je preprečiti izrek smrtne kazni gospodu Abdu al-Rahimu al-Naširiju in še mnogim drugim, a strožje bi lahko obsodili stališče Združenih držav v zvezi s tem, medtem pa obžalovali vsaj spremembo naravnanosti predsednika Obame, zlasti v zvezi z vojaškimi sodišči.

(Govornica se je strinjala s tem, da odgovori na vprašanje, ki ji je bilo postavljeno z dvigom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)

  Cristian Dan Preda, predlagatelj. – (RO) Gospod predsednik, imam vprašanje za gospo Vergiat in žal mi je, da ga nisem mogel zastaviti tudi gospe Gomes. Ali gospa Vergiat misli, da omenjanje obtožb zoper Romunijo, prav tako kot obtožb gospe Gomes zoper Poljsko, pomaga v zadevi al-Naširi? Na kakšen način nam omenjanje teh obtožb pomaga odkrivati sredstva, s katerimi lahko preprečimo smrtno kazen? Ali pa v naši resoluciji ne gre za smrtno kazen, temveč na nek način za te obtožbe?

  Marie-Christine Vergiat, predlagateljica. – (FR) Gospod Preda, bila sva skupaj na istem zasedanju, vendar nimava enakega pogleda na tista popoldanska zasedanja ob četrtkih. Sem proti temu, da se za človekove pravice uporabljajo dvojna merila. Pri nekaterih državah z njimi pretiravamo, podajamo posplošene trditve, pri drugih pa, precej pristransko, upoštevamo le posebne razmere. Tisto zasedanje, ki je potekalo zaradi priprav te resolucije, je bilo s tega vidika farsa in zato sem ga zapustila.

(Govornica se je strinjala s tem, da odgovori na vprašanje, ki ji je bilo postavljeno z dvigom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)

  Charles Tannock (ECR). - Gospod predsednik, gospo Vergiat bi rad vprašal, ali drži, da je njeno sovraštvo v resnici bolj usmerjeno proti Združenim državam Amerike v njihovi vojni proti terorizmu, kot pa v vprašanje smrtne kazni? Nikoli nisem slišal, da bi njena skupina obsodila usmrtitev ljudi na krajih, kot sta Kuba ali celo Kitajska, kjer so te žal vsakdanji pojav.

  Marie-Christine Vergiat, predlagateljica. – (FR) Gospod Tannock, opozorila bi vas na svoje izjave o Kubi. Dejala sem, da obsojam zlorabe človekovih pravic na svetu, na Kubi in tudi drugod.

Od vas ne potrebujem nobenih naukov v zvezi s tem. Ne branim kristjanov pred muslimani. Zagovarjam vsa človeška bitja, ki živijo na tem planetu, tako da bi lahko živeli v svobodi in enakosti – prav vsi!

  Cristian Dan Preda, predlagatelj. – (RO) Gospod predsednik, rad bi predlagal, da se osredotočimo izrecno na zadevo al-Naširi. Obstaja možnost, da bo na sojenju pred vojaško komisijo Abdu al-Rahimu al-Naširiju izrečena smrtna kazen. Tako kot je to storil tudi gospod Tannock, bi vas rad spomnil, da je al-Naširi obtožen zelo hudih zločinov, vključno z vpletenostjo v napada na letalonosilko ZDA in tanker za prevoz nafte MV Limburg. Zaradi našega načelnega nasprotovanja smrtni kazni bi morali od oblasti ZDA zahtevati, da ne izrečejo smrtne kazni.

Po drugi strani pa bi rad povedal, da je Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) čezatlantski odnos videla in ga vidi kot prednostno nalogo in da ta temelji na prepričanju, da imamo skupne vrednote in da spoštujemo človekove pravice. V tej dvorani vsi združeno povsem zavračamo teroristična dejanja in izražamo svojo podporo žrtvam teh napadov. Vendar obžalujem, da se neposredno ali posredno povezuje demokracijo, kot so Združene države, in diktature, ki jih zagovarja gospa Vergiat.

(Govornik se je strinjal s tem, da odgovori na vprašanje, ki mu je bilo postavljeno z dvigom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)

  Ana Gomes, predlagateljica. – Gospod predsednik, gospoda Predo bi rada vprašala, kaj ima povedati spričo dejstva, da so danes dopoldan v tem parlamentu mnogi kolegi, vključno z mano, slišali gospoda Thomasa Hammarberga, komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, v odgovoru na vprašanje v zvezi s tem jasno izjaviti, da dejansko ima dodatne dokaze za podkrepitev resnih sumov o obstoju skritih zaporov na Poljskem, v Litvi in Romuniji in da pričakuje nadaljevanje preiskav.

Naj povem, da do ZDA ne gojim nobenih zamer. Občudujem pa tiste ZDA, ki zagovarjajo pravno državo in človekove pravice, in tiste ZDA, ki se razlikujejo od teroristov, katerih cilj sta dejansko odvračanje od pravne države in kršenje demokracije in človekovih pravic.

  Cristian Dan Preda, predlagatelj. – (RO) Dovolite mi, da ob tej priložnosti izrazim svoje globoko obžalovanje, da v tej celotni razpravi niste niti enkrat verjeli stališču romunskih oblasti. Moram vas spomniti, da je Romunija članica Evropske unije in mislim, da lahko našim partnericam vsaj zaupamo. Pravzaprav vas želim spomniti, da romunske oblasti ves čas zagotavljajo vse informacije, potrebne za te mednarodne preiskave. Vsi preiskovalci so dobili dostop do letališč Otopeni, v Bukarešti in Constanti, pa tudi do oporišča v satelitskem centru Torrejon. Zadeve so se vedno izvajale v vzdušju sodelovanja in na noben način ni mogoče teh dejanj verodostojno potrditi. Dejansko ne razumem, zakaj v tej igri obmetavanja z vedno istimi odrezavimi odgovori nikoli ne verjamete organom partnerske države. Gospa Gomes, Romunija je del Evropske unije in je ne bi smeli zamenjevati z državami, o katerih razpravljamo v tej dvorani vsak četrtek.

(Govornik se je strinjal s tem, da odgovori na vprašanje, ki mu je bilo postavljeno z dvigom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)

  Marie-Christine Vergiat, predlagateljica. – (FR) Opažam, da se gospod Preda precej oddaljuje od razmer, o katerih smo se pogovarjali, da bi Romuniji priskočili na pomoč, a to ni tisto, kar sem želela povedati.

Obžalujem, da me obmetava z zmerljivkami. Oprostite, gospod Preda, vendar nisem v tej dvorani niti kadar koli prej v svojem življenju zagovarjala ene samcate diktature kjer koli na svetu. Vedno sem obsojala vse zlorabe človekovih pravic, kjer koli so bile zagrešene.

Zato bi ga rada lepo prosila, da prekliče pripombe, ki jih je izrekel o meni, in se mu vnaprej zahvaljujem.

  Cristian Dan Preda, predlagatelj. – (RO) Gospod predsednik, razumel sem, da je bilo postavljeno vprašanje, vendar pa ni bilo zastavljeno meni. Kar bi rad povedal, je to, da še vedno mislim, da je narobe, da lahko mečemo v isti koš, da enačimo demokracije, kot so Združene države ali države članice EU z državami in družbami, kjer se oblast izvršuje na avtoritaren in totalitaren način, navadni državljani pa trpijo prehude zlorabe. To je tisto, kar sem hotel povedati. Če je gospo Vergiat to razžalilo, potem mi je zelo žal.

  Renate Weber, predlagateljica. – Gospod predsednik, ne vem, ali bomo o tej resoluciji glasovali zdaj, vendar pa bomo to storili slej ko prej po zaključku te razprave. Mislim, da je to vprašanje dober primer tega, kaj pomeni biti dosleden pri svojih lastnih načelih in vrednotah, saj se je ta parlament večkrat glasno izrekel proti smrtni kazni, kjer koli že obstaja. Prav tako je spregovoril o tem, kaj pomeni ustrezni sodni postopek; v zadevi al-Naširi gre za ti dve vprašanji o temeljnih človekovih pravicah.

Ustrezni sodni postopek izključuje vojaške komisije. Ta sistem smo že kritizirali, saj v nobenem pogledu ne izpolnjuje mednarodnih standardov glede pravičnih sodnih postopkov. Poleg tega se je v tej zadevi državljan Savdske Arabije znašel pred smrtno kaznijo, ki mu jo je izrekla vojaška komisija, čeprav je leta 2009 posebni poročevalec ZN za izvensodne usmrtitve ZDA izrecno pozval, naj pred vojaškimi komisijami ne izvajajo postopkov, v katerih je lahko izrečena smrtna kazen.

Liberalna skupina v tem parlamentu je še naprej v celoti zavezana boju proti terorizmu, vendar brez popuščanja v zvezi s spoštovanjem človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

  Barbara Lochbihler, predlagateljica. – (DE) Gospod predsednik, gospod Oettinger, obstoječa ameriška vlada se je na začetku jasno izrekla za zaprtje centra za pridržanje v Guantanamu.

Žal ameriška vlada ni mogla slediti svoji napovedi. Ta je vključevala ukinitev tam ustanovljenih vojaških komisij, saj ne izpolnjujejo nobenih standardov pravičnih sodnih postopkov. Zaradi tega je dejstvo, da sta pred vrati odločitev o smrtni kazni in nevarnost usmrtitve, toliko bolj dramatično. Zato naša resolucija odločno poziva vse institucije EU in države članice, da storijo vse, kar je v njihovih močeh, da bi preprečile usmrtitev gospoda al-Naširija.

ZDA še enkrat pozivamo, da uvede moratorij na smrtno kazen in se pridruži svetovnem gibanju, v katerem je 96 držav sprejelo nepreklicno odločitev o odpravi smrtne kazni. Število držav, ki so ohranile smrtno kazen in jo še vedno uporabljajo, je upadlo na 58. To je pozitivno.

Gospod al-Naširi je bil zaprt v skritem zaporu na Poljskem, ki ga je ustanovila obveščevalna agencija CIA, kjer so ga hudo mučili. Evropejci se moramo končno sprijazniti z našo skupno odgovornostjo glede teh hudih kršitev človekovih pravic. Praksa, da o tem molčimo, pometamo pod preprogo in tistim, ki so odgovorni, omogočamo, da ostajajo pretežno nekaznovani, se ne sme nadaljevati. Današnja razprava prav tako kaže, da površno govorjenje o protiamerikanizmu ali protievropskem mišljenju ni prav nič koristno. Namesto tega moramo obravnavati dejstva, ključno z viri, ki jih je omenila gospa Gomes. Poleg tega je posebni poročevalec ZN o mučenju na zadnjem zasedanju odbora predložil koristen dokument, ki dokazuje, da je tovrstne zapore na Poljskem ustanovila obveščevalna agencija CIA.

  Bernd Posselt, v imenu skupine PPE. – (DE) Gospod predsednik, ZDA ni največja demokracija na svetu, kot je dejal drug govornik. Je tretja največja. A mislim, da ZDA ne bodo navdušene, ko se bo druga največja demokracija na svetu za Indijo – Evropska unija – v zvezi s to pomembno temo začela razhajati v notranjih polemikah.

Tema je veliko preresna in s pravico je bilo rečeno, da naše partnerstvo z ZDA temelji na človekovih pravicah. Borimo se za mednarodno pravo. Guantanamo je območje, kjer se nacionalno in mednarodno pravo ne uporabljata in je zato v nasprotju z načeli mednarodnega prava. Borimo se proti vojaški sodni pristojnosti in za pravno državo, ki z vojaško sodno pristojnostjo ni združljiva. Borimo se za pravico do življenja in ta ni združljiva s smrtno kaznijo. Borimo se za človekove pravice in te človekove pravice se kršijo v Guantanamu. Zato moramo pomembni zaveznici, kot so ZDA, povsem jasno povedati, da na to nismo pripravljeni pristati. To je bilo stališče Parlamenta že vse od začetka in med vsemi skupinami. Prav tako je bilo to tudi stališče Poslanske skupine Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov). Guantanamo je treba zapreti. Sami teroristi imajo človekove pravice, a seveda morajo biti zaradi svojih žrtev tudi pravično kaznovani. Vendar mora biti to predmet ustreznega sodnega postopka.

(Govornik se je strinjal s tem, da odgovori na vprašanje, ki mu je bilo postavljeno z dvigom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)

  Charles Tannock (ECR). - Gospod predsednik, Bernda Posselta izjemno spoštujem. Največja demokracija na svetu je seveda Indija. Nikoli prej nisem slišal, da bi se Evropsko unijo opisovalo kot državo. Ali lahko potrdi, ali je to zdaj stališče njegove skupine: da je Evropska unija država poleg Indije, Brazilije, Amerike, velikih demokracij na svetu, kot je nekoč bila?

  Bernd Posselt (PPE). – (DE) Gospod predsednik, izhajal bom iz tradicije Winstona Churchilla, ki je dejal: „Zgraditi moramo nekakšne Združene države Evrope“.

  Justas Vincas Paleckis, v imenu skupine S&D. – Gospod predsednik, nadaljnji obstoj smrtne kazni v ZDA in razmere v zalivu Guantanamo spodkopava zakonitost Združenih držav kot naše partnerice v napredku človekovih pravic. Zelo cenim začetne pozive predsednika Obame k zaprtju Guantanama, a najprej moramo biti priča odločnemu ukrepanju ameriške vlade, da se na te pozive odzove ali da sprejme ukrepe za reformo svojega sistema za ravnanje s priporniki, zlasti v zadevi al-Naširi.

Ljudem v Evropi ali na svetu je nemogoče pojasniti, zakaj smrtna kazen, ki je odpravljena v Ukrajini, Rusiji, Azerbajdžanu in povsod drugod v Evropi, razen v Belorusiji, še vedno obstaja v ZDA. Mislim, da ne bo preteklo veliko časa, ko bomo prejeli dobre novice iz Amerike glede tega.

  Marietje Schaake, v imenu skupine ALDE. – Gospod predsednik, vsak se bo strinjal, da je treba preprečiti terorizem in da je treba osumljencem soditi in da morajo odgovarjati, da jih je treba privesti pred sodišče s pravičnim sojenjem, a v tako imenovani vojni proti terorizmu tvegamo, da bi ogrozili natanko tiste svoboščine in vrednote, za katere trdimo, da jih branimo pred uničenjem, ki bi ga povzročil terorizem. Če bomo omogočili spodkopavanje temeljnih pravic in načel, bomo teroristom omogočili zmago. Če bomo ukrepali krivično, bomo manj verodostojni in celo šibki.

Razglasitev, da je vojne proti terorizmu konec, je bil eden od prvih razpoznavnih znakov predsednika Obame. A opustitev zaprtja zaliva Guantanamo je razočaranje in pogledati moramo tudi sebe v Evropi. Preostalih zapornikov nismo pripravljeni sprejeti in pojasniti moramo sodelovanje pri izročitvah in izvensodnih dejanjih, vključno z mučenjem, na evropskih tleh. Drži, da se moramo držati najvišjih meril in odstreti te temne plati nedavne zgodovine EU. To pomeni, da moramo biti odkrito sposobni govoriti o vpletenih državah. Celo v tem parlamentu se to še vedno zdi težko.

EU in ZDA morajo sodelovati, a ne pri kršenju človekovih pravic, temveč bolj pri obravnavanju teh najbolj hudih nevarnostih na našem svetu. Na splošno imamo iste temeljne vrednote, a zaradi razlike v našem stališču do smrtne kazni, za katero lahko s ponosom rečem, da je v Evropi v celoti prepovedana, je naš skupni glas na svetu manj učinkovit in manj verodostojen. Bodimo za zgled na svobodnem svetu in bodimo poznani po našem spoštovanju človekovih pravic, ne glede na to, ali imamo opravka s prijatelji ali sovražniki.

  Heidi Hautala, v imenu skupine Verts/ALE. – Gospod predsednik, rada bi se zahvalila vsem tistim kolegom, ki so me spomnili, da lahko razmišljanje o človekovih pravicah temelji le na nediskriminatornem obravnavanju vseh kršitev človekovih pravic, kjer koli se zgodijo. To velja, tudi če se zgodijo znotraj ali zunaj Evropske unije. Mislim, da je napočil čas, da Parlament še enkrat premisli glede morebitnega vključevanja držav članic EU v te izročitve in skrite zapore.

Mislim, da ne bi smelo nikogar biti strah sprejeti resnice in zagotovo bi lahko Parlament z novim poročilom o tem vprašanju to vprašanje razjasnil in opravil z neutemeljenimi zahtevami in sumi.

Kot je bilo omenjeno danes dopoldan, nam je komisar Sveta Evrope za človekove pravice, ki ga zelo spoštujem, gospod Thomas Hammarberg, pojasnil, da se ta zgodba ni končala, da se še vedno nadaljuje in da bi si močno želel sodelovanja Parlamenta s Svetom Evrope pri tem pomembnem vprašanju.

  Paul Murphy, v imenu skupine GUE/NGL. – Gospod predsednik, licemerstvo imperialističnih sil in njihovo dvoumno govorjenje o človekovih pravicah je zelo slikovito prikazano za žico v zalivu Guantanamo. WikiLeaksovi dokumenti so zdaj še jasneje prikazali odvratne zlorabe človekovih pravic, ki so bile tam zagrešene – obsežna uporaba simulacij utapljanja, drugih oblik okrutnega mučenja za izsiljevanje priznanj in pridobivanje informacij –, prav tako pa so razkrili, da je bilo stotine ljudi v Guantanamu pridržanih brez dejanskih dokazov zoper njih.

Barrack Obama ni le prelomil svoje obljube, da bo zaprl ta strahoten zapor, pač pa je zdaj celo odobril, da se lahko pripornikom ponovno sodi pred vojaško komisijo. To peklensko brezno je treba nemudoma zapreti, pri čemer je treba vsem obstoječim pripornikom omogočiti dostop do poštenega sojenja pred civilnim sodiščem, treba je zapreti vse mučilne zapore obveščevalne agencije CIA v Evropi, obveščevalna agencija CIA letališča Shannon na Irskem ne sme več uporabljati za vojaške lete in lete za izročitev, prav tako pa je treba narediti konec surovi smrtni kazni.

(Govornik se je strinjal s tem, da odgovori na vprašanje, ki mu je bilo postavljeno z dvigom modrega kartončka (člen 149(8) poslovnika)

  Cristian Dan Preda (PPE). – (RO) Gospod predsednik, gospoda Murphyja bi rad vprašal, ali lahko prav tako samo na hitro opiše, kako zapornike mučijo na Kubi.

  Paul Murphy (GUE/NGL). - Gospod predsednik, podobno kot gospa Vergiat mučenja ne podpiram. Zlorab človekovih pravic ne podpiram nikjer. Mislim, da tu govorimo o zalivu Guantanamo. Mislim, da govorimo o skritih zaporih. Mislim, da govorimo o odvratnih zlorabah človekovih pravic in mislim, da se odvijajo v najbolj imperialistični velesili na svetu – v Združenih državah – in tam bi jih bilo treba obsoditi.

  William (The Earl of) Dartmouth, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, Guantanamo je pomemben, a poglejmo ga v pravi luči. Odkar je bil Guantanamo odprt, znaša skupno število pripornikov 775. Če se ozrete naokoli po polkrožni dvorani, bi tukaj bilo prostora za vseh 775 ljudi, ki so kdaj koli bili priprti v Guantanamu.

Seveda je Parlament močno zaskrbljen glede osebne svobode in ustreznega sodnega postopka in tako je tudi prav, vendar bi morali spoznati, da nekateri priporniki dejansko predstavljajo problem. Denimo, tam je bil britanski državljan, ki je po tem, ko je bil prijet na bojišču v Afganistanu, nosil orožje in bil pokrit s črnim turbanom Talibanov, pojasnil, da je bil v Afganistanu zato, da bi se udeležil računalniškega tečaja.

Skrb Parlamenta za popolno poštenost sodnega postopka v Guantanamu je presunljiva. Vendar sem Parlamentu povedal, da bi za osebno svobodo v skladu z zakonom na svetu naredili veliko več, če bi se Parlament bolj zanimal za učinke evropskega naloga za prijetje. Ta evropski nalog za prijetje že sam po sebi povzroča, da se pri samovoljni aretaciji, predmet katere je v Evropi 500 milijonov ljudi, zaobide in zanemarja pravna varnost, medtem ko je v Gunatanamu zdaj le še 171 pripornikov.

  Sergio Paolo Francesco Silvestris (PPE). – (IT) Gospod predsednik, pred petimi dnevi smo slišali novico, da je bilo pet domnevnih povzročiteljev napadov na dvojčka 11. septembra uradno obtoženih in da je s tem Obamova administracija uradno omogočila, da bo tem ljudem sojeno pred vojaškimi komisijami v zaporu v oporišču Guantanamo.

Čeprav sem nad terorističnimi napadi in fundamentalističnim terorizmom še vedno popolnoma ogorčena in jih obsojam, pa mislim, da je nujno pozvati k odpravi smrtne kazni v vseh primerih in okoliščinah. To pravim zato, ker nasprotujemo slehernemu kršenju temeljnih človekovih pravic, vedno in povsod, kjer do njega pride.

Pravzaprav smo že obsodili kršenje pravice Guillerma Farińasa, da pride sem v Strasbourg po nagrado Saharova. Govorimo pa o gospodu Farińasu, ki mu člani Konfederalne skupine Evropske združene levice – Zelene nordijske levice niso hoteli podeliti nagrade Saharova, češ da je bilo imenovanje izrabljeno v politične namene.

  Jacky Hénin (GUE/NGL). - (FR) Gospod predsednik, tukaj imamo odličen primer za način, na katerega Evropska unija človekove pravice uporablja za svoje lastne cilje! Nočemo jasno obsoditi Združenih držav za hudodelsko nastrojenost, ki se odraža v Guantanamu. Nočemo priznati, da so države članice Evropske unije odgovorne za dopuščanje zaporov in mučenj v skritih zaporih obveščevalne agencije CIA.

Nočemo govoriti o mladoletnikih, ki so jih Združene države zaprle v Guantanamu in jih mučijo, čeprav jih je UNICEF priznal kot otroke vojake, ki so bili prijeti, obenem pa bi brez pomisleka javno obsodili pretresljive diktature in glasovali za sankcije v drugih državah. Ko je govora o nas in o Združenih državah, se zdijo človekove pravice manjši problem.

Kar zadeva nas, zahtevamo, da so človekove pravice univerzalne. Prav tako zahtevamo, da našo naravnanost vodi izključno želja služiti ljudem, in v tem smislu želimo, da se Združenim državam sodi za kršenje človekovih pravic, pa tudi državam članicam Evropske unije, spoznane za krive sostorilstva. Mednarodno pravo je treba vedno spoštovati, z mučenjem in ubijanjem v imenu vojne proti terorizmu pa je treba prenehati.

Ne nazadnje – vredno je ponoviti – je treba oporišče v Guantanamu zapreti, Kuba pa mora ponovno vzpostaviti nadzor nad svojim celotnim ozemljem.

  Eduard Kukan (PPE). - Gospod predsednik, prav tako kot pravica do življenja zaseda prav posebno mesto med človekovimi pravicami, nima smrtna kazen v demokratičnih družbah kaj iskati. Danes je Evropa z žalostno izjemo Belorusije edina regija na svetu, kjer je bila smrtna kazen odpravljena. Rad bi poudaril, da je Evropska unija še naprej trdno zavezana odpravi smrtne kazni povsod.

Nedvomno je čezatlantski odnos za Evropsko unijo neprecenljiv, prav tako kot naše medsebojno sodelovanje v boju proti terorizmu. Kljub temu pa bi rad ob tej priložnosti podprl poziv oblastem Združenih držav, da si v primeru Abda al-Rahima al-Naširija ne prizadevajo za smrtno kazen.

Za zaključek bi se rad pridružil vsem kolegom, ki pozivajo države, ki ohranjajo smrtno kazen, da sledijo evropskemu modelu, smrtno kazen prepovejo, odpravo pa postavijo za vsesplošno sprejeto vrednoto. Vse usmrtitve, kjer koli se že zgodijo, bi bilo treba obsoditi.

  Corina Creţu (S&D). - Gospod predsednik, strinjam se svojimi kolegi, ki pravijo, da moramo biti takrat, ko izrekamo resne obtožbe proti določeni državi, prepričani, da imamo na voljo vse potrebne informacije. Mislim, da ne gre za dvojne standarde: gre za poštenje in za to, da smo strokovno informirani.

Kar zadeva našo temo, so ZDA odgovorne za pravice pripornikov in so moralno dolžne odpraviti smrtno kazen. Ker čezatlantski odnosi temeljijo zlasti na nizu skupnih vrednot, upam, da bodo ameriške oblasti bolj dovzetne za zavezanost EU k opustitvi smrtne kazni po vsem svetu.

– (RO) V zvezi z drugo pripombo pa bi rada odgovorila gospodu Predi. Dejstvo, da zavzemamo stališče v prid odpravi smrtne kazni, pa ne pomeni, da podcenjujemo strateško partnerstvo, ki ga imamo z Združenimi državami in ki si ga želimo tako za Evropsko unijo kot tudi za naše države. Odnosi z Združenimi državami so prednostna naloga ne le za vašo skupino, Poslansko skupino Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov), temveč bodo od zdaj naprej prednostna naloga tudi za Skupino naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu.

  Raül Romeva i Rueda (Verts/ALE). - Gospod predsednik, rad bi izpostavil zadevo Abda al-Naširija. On ne predstavlja simbola le zaradi Guantanama in smrtne kazni, pač pa tudi zato, ker je eden od zgolj dveh imenovanih žrtev tajnih pridržanj v Evropi. V poljski sodni preiskavi mu je dejansko bil skupaj z Abujem Zubajdo dodeljen status žrtve, prav tako pa je lahko konkretno začel upati, da se lahko reševanje vprašanja odgovornosti nadaljuje v Evropi.

Zato mislim, da je zelo pomembno, da končna resolucija vključuje jasen poziv k popolnoma učinkoviti preiskavi sodelovanja držav članic Evropske unije ter njihovih programov izročitev in tajnih pridržanj. Kot predlaga Amnesty International, pa je ključnega pomena te povezati s poročilom TDIP in s spremljanjem, v zvezi s katerim se je Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve (LIBE) strinjal, da ga bo vključil v novo samoiniciativno poročilo. Delo v Evropskem parlamentu v zvezi z vprašanjem odgovornosti je povsem ključnega pomena zato, da ta vprašanja ohranimo na dnevnem redu EU.

  João Ferreira (GUE/NGL). - (PT) Gospod predsednik, tukaj imamo opravka z le še enim žalostnim primerom dvojnih standardov, ki smo jim v tem parlamentu tako pogosto priča. V tej razpravi je govora o kršenju človekovih pravic na strani oblasti Združenih držav, o samovoljnih in nezakonitih pridržanjih, odrekanju pravice do poštenega sojenja, mučenju in smrtni kazni.

Nekatere od teh kršitev so bile zagrešene ob dokazani sovpletenosti držav članic Evropske unije, ki so svoja ozemlja dala na voljo obveščevalni agenciji CIA. A dovolj obžalovanja vredno je, da v skupnem predlogu resolucije niti z besedo ne obsojamo oblasti Združenih držav ali evropskih držav, ki so bile vpletene pri tem dejanju. Takšnih besed nikoli ne zmanjka, kadar gre za obsojanje določenih drugih držav! V tem primeru so bile zahteve ublažene s prošnjami in zaželen pristop je, da se v prvi točki resolucije poudari tesen čezatlantski odnos, ki temelji na skupnih vrednotah in spoštovanju človekovih pravic. Saj lahko vidite, kolikšno je to spoštovanje. Slednje je klavrno, a zelo zgovorno.

Gospod predsednik, dovolite mi zaključiti z besedami, da bi bilo bolj umestno, kot je pozivanje k zaprtju oporišča v Guantanamu, to, da bi pozvali k ponovni vzpostavitvi suverenosti Kube nad tem delom njenega ozemlja, ki ga nezakonito zasedajo Združene države.

  Eija-Riitta Korhola (PPE). - (FI) Gospod predsednik, zagotovo smo vsi soglasni glede ene zadeve: EU mora še naprej tesno sodelovati, da bi izkoreninila mednarodni terorizem. Vendar moramo dosti jasneje povedati, da vojne proti terorizmu ne moremo voditi na račun človekovih pravic in drugih osnovnih vrednot.

EU že dolgo nasprotuje mučenju in smrtni kazni in to drži tudi v zadevi al-Naširi. Ne smemo pozabiti dveh pomembnih načel: brezpogojni „ne“ smrtni kazni in dejstvo, da mora biti vojna proti terorizmu tudi vojna proti vzrokom terorizma. Kot veste, naši čezatlantski odnosi temeljijo na dolgoletnih skupnih vrednotah, kot so denimo univerzalne človekove pravice in pravica do poštenega sojenja. Zato morajo Združene države Amerike pregledati svoja vojaška sodišča, zapreti Guantanamo in se vzdržati mučenja v vseh primerih.

  Filip Kaczmarek (PPE). – (PL) Gospod predsednik, mnogi poslanci so govorili o dokazih glede obstoja skritih zaporov na Poljskem in v Romuniji in o dokazih glede mučenja. Resno bi rad pozval, da se ti dokazi predajo poljski službi pregona, saj poteka na Poljskem preiskava v zvezi s tem. Služba je neodvisna in je neodvisna tudi od vlade, preiskavo pa spremlja helsinška fundacija za človekove pravice. Odvetniki, ki zastopajo dva zapornika iz Guantanama, so vključeni v preiskavo, torej če kakršen koli dokaz dejansko obstaja, bi ga bilo treba poveriti poljski službi pregona, da jih lahko pregleda. V prejšnjem parlamentarnem mandatu je obstajal parlamentarni odbor, ki je preiskoval to zadevo. Eden od članov tistega odbora o tem, kar se danes dogaja na Poljskem pravi, da obstojajo dokazi v obliki dokumenta, ki ga je podpisal nekdanji socialdemokratski predsednik poljske vlade, dokument pa je urejal vprašanje centra za pridržanje. Na vprašanje, ali je ta dokument videl, je odgovoril nikalno, a dejal, da je slišal zanj. Upam torej, da bodo ljudje, ki dejansko imajo dokaze in dokumente, te tudi izročili in ne le govorili o njihovem obstoju.

  Sari Essayah (PPE). - (FI) Gospod predsednik, treba je povedati, da ta razprava in politično prerekanje med nami nista docela najbolje izpolnila namena te resolucije ali pokazala, da v tem parlamentu in tudi soglasno na splošno po vsej Evropi vneto branimo pravico vsakega človeka do nepristranskega sojenja in poleg tega nasprotujemo smrtni kazni.

Odločno nasprotujemo smrtni kazni, ne glede na to, kakšnih zločinov utegne biti obtoženec kriv. Kot je bilo v mnogih govorih tukaj jasno povedano, so obtožbe zoper al-Naširija zelo hude. Obtožen je terorističnih dejanj, v katerih je bilo ubitih na desetine ljudi. Posledično pa s to resolucijo želimo povedati, da zares ne sprejemamo tega, kar je storil. Ne podpiramo terorizma, temveč želimo ubraniti načelo, na podlagi katerega ima vsak človek pravico do nepristranskega sojenja, prav tako pa zagovarjamo odpravo smrtne kazni.

  Günther Oettinger, član Komisije. – (DE) Gospod predsednik, spoštovani poslanci, Evropska unija tesno sodeluje z Združenimi državami v vojni proti terorizmu. Kljub temu pa tudi v boju proti terorizmu velik pomen pripisujemo prav varovanju človekovih pravic. Junija lani smo EU in ZDA sestavili skupno izjavo o boju proti terorizmu, v kateri je navedeno, da mora biti vojna proti terorizmu skladna s temeljnimi vrednotami in načeli pravne države. Z dogovorom je določeno, da morajo vsi sodni postopki proti osumljenim terorizma potekati znotraj primernega pravnega okvira, ki zagotavlja spoštovanje ustreznega procesnega prava in pošteno sojenje, ki je čim dostopnejše javnosti, njegov potek pa učinkovit.

Evropska unija že več let poziva k zaprtju centra za pridržanje v zalivu Guantanamo. Menimo, da dolgoletna zaporna kazen brez sojenja ni združljiva z mednarodnim pravom. Zato je EU pozdravila dejstvo, da je predsednik Obama pred dvema letoma napovedal in odredil zaprtje centra v roku leta dni. Z ZDA smo se dogovorili o skupnem okviru, ki tvori podlago za izpustitev in sprejetje nekaterih nekdanjih zapornikov v države članice EU. Z ZDA smo še vedno pripravljeni tesno sodelovati glede sprejetja nadaljnjih ukrepov za zaprtje centra za pridržanje.

Kljub odloku, ki ga je izdal predsednik marca letos, s katerim je uradno odobril daljše priprtje nekaterih zapornikov v Guantanamu, Unija upa – ne, pravzaprav pričakuje –, da bo vlada Združenih držav nadaljevala z razpravami o tej temi v kongresu in si prizadevala za čim prejšnje zaprtje centra za pridržanje.

Evropska unija in države članice odločno nasprotujejo smrtni kazni ne glede na okoliščine. Za to stališče se zavzemamo v okviru naših odnosov z vsemi državami na svetu. V skladu s smernicami EU o smrtni kazni izvajamo na Združene države močan pritisk, da bi odpravili smrtno kazen na nacionalni ravni in na ravni ameriških zveznih držav, prav tako pa v posameznih primerih pozivamo k pomilostitvi. Zato smo zaskrbljeni glede tistih zapornikov, ki bi jim lahko grozila smrtna kazen.

Domnevamo, da se oblasti ZDA še niso odločile, ali lahko sodišče Mohameda al-Naširija in pet drugih, obtoženih sostorilstva v terorističnih napadih pred 10 leti, obsodi na smrt. Lahko vam zagotovim, da Evropska unija sodne postopke pozorno spremlja in bo v zvezi s smrtno kaznijo in poštenostjo sojenja oblasti ZDA stalno opozarjala na ustrezen način.

  Predsednik. – Razprava je zaključena.

Kmalu bo na vrsti glasovanje.

Pisne izjave (člen 149)

  Monica Luisa Macovei (PPE), v pisni obliki. – (RO) Državljana Savdske Arabije Abd al-Rahim al-Naširi so Združene države prijele leta 2002 in ga leta 2006 premestile v oporišče Guantanamo, ga obtožile vojnih zločinov in terorizma. Generalni državni tožilec Združenih držav je zahteval smrtno kazen. Pravzaprav se bodo oblasti ZDA do 30. junija 2011 pred vojaško komisijo, ki naj bi izdala sodbo, odločile, ali bodo to kazen podprle ali ne. Terorizem je treba obsoditi in tisti, ki so ta zločin zakrivili, morajo biti brez izjeme kaznovani. Vendar morajo vsi obtoženci imeti pravico do poštenega sojenja. Smrtna kazen nima v državi, ki zagovarja človekovo dostojanstvo, bistvo človekovih pravic, kaj iskati. Pridružujem se tistim, ki pozivajo Komisijo in Svet, naj prepričata oblasti ZDA, da odpravijo smrtno kazen in zagotovijo, da bo ta državljan Savdske Arabije deležen poštenega sojenja.

  Kristiina Ojuland (ALDE), v pisni obliki. – Ministrstvo za obrambo Združenih držav in njegove agencije v zvezi s centrom za pridržanje v zalivu Guantanamo povsem odkrito niso upoštevale mednarodnega prava, zlasti Ženevske konvencije. Nesprejemljivo je, da Združene države Amerike – ki se imajo za glavno zagovornico človekovih pravic in demokracije – trpinčijo in mučijo pripornike v centru. Evropska unija mora vztrajati pri tem, da ZDA center nemudoma zaprejo in izvedejo neodvisno in nepristransko preiskavo v zvezi z domnevnimi kršitvami človekovih pravic, ki so se v centru zgodile. Nobena demokratična država ne bi smela izvajati smrtne kazni; zato oblasti ZDA pozivamo, naj je ne izvedejo v zadevi Abda al-Rahima al-Naširija ali v katerem koli drugem primeru. Evropska unija in njene države članice bi morale Združene države prepričati, da določijo moratorij na smrtno kazen. Zaradi verodostojnosti Evropske unije se moramo za vsako ceno izogniti določanju dvojnih meril za načelne zadeve, kot je ta.