Predsednik. – Prva točka je poročilo (A7–0230/2011) gospe Balzani v imenu Odbora za proračun o pooblastilu za trialog o predlogu proračuna za leto 2012 (2011/2019(BUD)).
Francesca Balzani, poročevalka. – (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, proračunski postopek je s pooblastilom za trialog dosegel svojo najkonkretnejšo stopnjo, na kateri proračunski organi dejansko začnejo razprave, ki lahko pripeljejo do uporabnih in pomembnih rezultatov. Zato predvsem upam, da je ta trialog priložnost, ki jo bomo izkoristili in ki je ne smemo zamuditi.
Proračunski postopek smo začeli z veliko mero treznosti. Države članice zdaj izvajajo stroge nacionalne politike proračunske konsolidacije in pri teh politikah je treba najti pomembno ravnotežje med potrebo po reševanju krize in potrebo po ponovni oživitvi gospodarstva in naložb. Proračun Evropske unije, ki ima veliko in edinstveno zmožnost ustvarjanja dodane vrednosti pri odhodkih, naložbah in sredstvih, lahko zdaj prav zaradi tega odigra temeljno vlogo in jo tudi mora odigrati. Bistveno je, da je začetna točka pri tej temeljni vlogi strategija Evropa 2020.
Strategija Evropa 2020 je za ta parlament že od začetka osrednje vprašanje pri razpravah o proračunu. Proračun za leto 2012 je lahko in mora biti prvi korak pri izvajanju konkretnih ukrepov za to strategijo, ki je instrument, izbran prav za oživitev naše Unije.
V tem smislu je finančna razsežnost strategije Evropa 2020 povezana z našo doslednostjo in verodostojnostjo, ki jima daje osrednjo vlogo. Ne moremo oblikovati tako velikopotezne strategije, ne da bi jo takoj začeli izvajati, prav v času, ko je ključnega pomena, da se popolnoma razvijejo učinki tega instrumenta za oživitev gospodarstva.
Doslednost, verodostojnost in velikopotezna strategija Evropa 2020 bodo zato postale tudi odločilne in bistvene za zagotavljanje stabilnosti, ki jo danes potrebujemo v Evropski uniji ter pri naši skupni valuti.
Pojavljajo se tudi druga dejstva in politike. V mislih imam demokratične procese v Sredozemlju in potrebo po zagotavljanju zunanje dimenzije Evropske unije, ki zdaj lahko resnično odigra svojo vlogo in ponovno pridobi pomemben vodilni položaj.
Ne pozabimo, da proračun ni le instrument, ki ga moramo odobriti, ko je potrebna napoved za naslednje leto. Je tudi instrument, ki mora delovati vse leto. V tem smislu gre za vprašanje, pri katerem je potrebna previdnost, ne le v zvezi s plačili za naslednje leto, temveč tudi v zvezi z izvajanjem proračuna za leto 2011, ki poteka zdaj.
Doslednost, verodostojnost in dobra, odločna, ciljno usmerjena uporaba proračuna kot temeljnega instrumenta za boj proti krizi in uravnoteženje politik konsolidacije držav članic – vse to so vprašanja, ki zahtevajo našo resno zavezanost, ki morajo resnično zagotoviti, da bomo pri varnosti Evropske unije ponovno igrali ključno vlogo, in ki nas predvsem – to je moja glavna skrb – spodbujajo k temu, da ne zamudimo priložnosti trialoga. Trialog je lahko in resnično mora biti dragocena priložnost za konkretno in uporabno izmenjavo, ki nas bo letos privedla do skupne vizije potrebnih proračunskih izbir.
Zdi se mi, da so skupne izbire pri obravnavanju tako pomembnega dokumenta, kot je proračun, še en odličen dokaz naše zmožnosti delovanja v Uniji, ki je v tem času še posebno pomembna.
Janusz Lewandowski, član Komisije. − Gospod predsednik, prišel sem, da bi prisluhnil vašim mnenjem o predlogu proračuna, ki ga je predložila Komisija, in o pooblastilu za trialog.
Čaka nas pomembno delo in v prihodnjem trialogu bomo imeli kmalu priložnost za razpravljanje o vprašanjih, ki so pomembna za Parlament. Vendar pa je jasno – in to je vsebovala predstavitev poročevalke –, da v sedanjih neobičajnih okoliščinah pripravljanja proračuna za leto 2012 in iskanja kompromisov v zvezi z njim ne moremo obravnavati tako, kot da gre za običajno delo. Zato je ravnotežje med konsolidacijo javnih financ in naložbami, ki vodijo v rast in delovna mesta, nujno potrebno, in mislim, da je to razvidno iz našega predloga. Tudi v času krize potrebujemo naložbe, da bi okrepili zelo nestabilno oživitev evropskega gospodarstva.
Tukaj je del našega odgovora v proračunu za leto 2012. Prav tako smo jasno nadgradili prednostne naloge v zvezi s strategijo Evropa 2020. Ta po naših ocenah predstavlja 62,6 milijard EUR, kar znaša 43,5 % celotnega predloga proračuna. Tudi odhodki v zvezi z Lizbonsko pogodbo so se spremenili – povečali so se namreč za 4 %. To je prvi del odgovora.
Drugi del odgovora predstavljajo seveda strog pristop k upravljanju, ničelna rast Komisije in tako imenovane negativne prednostne naloge za zelo strogo ocenjevanje programov – da bi ugotovili, ali so uspešni ali ne – in na podlagi uspešnosti na nekaterih področjih tudi priprava proračuna, ki bo pod predhodnimi finančnimi načrti za leto 2012. Posledično je predlog proračuna za leto 2012 skoraj 9 milijard EUR pod zgornjo mejo finančne perspektive za leto 2012.
Predlog proračuna ne zadošča. Imamo tudi skupno dolžnost, da se odzovemo na dogajanje na svetovni ravni. To še zlasti velja za južno Sredozemlje. Zato smo se sporazumeli glede pisnega predloga spremembe št. 1 k proračunu za leto 2012, dogovorjenega pred enim tednom, da bi izboljšali proračunski odziv na potrebe našega sosedstva in zlasti na potrebe južnega Sredozemlja v letih 2011, 2012 in 2013 za več kot 1,3 milijarde EUR.
Za naslednje leto to pomeni dodatno uporabo skoraj 500 milijonov EUR za južno Sredozemlje in na splošno za to sosedstvo, s čimer bi porabili razliko do zgornje meje razdelka 4, a tudi to gre na račun instrumentov prilagodljivosti do višine 150–153 milijonov EUR.
Rezultat je takšen, kot je bil predstavljen. Plačilo bi morali povečati za 4,9 %, a ne brez razloga, temveč zato, da bi plačali neporavnane pravne obveznosti, ki ob koncu finančne perspektive naraščajo. To je, še enkrat moram ponoviti, natanko 8,8 milijard EUR pod zgornjo mejo za leto 2012.
Naraščajo sredstva za raziskave in razvoj; naraščajo sredstva za kohezijo, ki se spreminjajo, ker so se ustrezni programi zdaj končali in moramo plačati račune držav članic. Toda na splošno smo, celo pri koheziji, precej pod napovedmi o povečanju za države članice za leto 2012.
Če povzamem, ne pričakujem nikakršnih lahkih razprav s Svetom glede prihodnosti. Izkušnje pri postopku za leto 2011 so bile zelo poučne. Potrebujemo podporo Parlamenta, da bi oblikovali dostojen proračun za naslednje leto: s konsolidacijo na eni ter prispevanjem k rasti in delovnim mestom na drugi strani. Upam, da bo v primerjavi s proračunskim postopkom za leto 2011 letos postopek tekel bolj gladko in z manj napetostmi.
María Muñiz De Urquiza, poročevalka mnenja Odbora za zunanje zadeve. − (ES) Gospod predsednik, predlog Komisije, da bi morali omejiti povečanje proračuna za leto 2012 na najmanjšo raven, ki je potrebna za izpolnitev pravnih zavez EU, bi pomenil zamrznitev Evropske unije in Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu se s tem ne more strinjati.
Verjamemo v Evropo, verjamemo v njene politike in v potrebo po njihovem financiranju, saj EU, gospod komisar, ni strošek, temveč prej dodana vrednost za nacionalne politike.
Kot je omenila poročevalka, se popolnoma strinjamo, da bi moral biti proračun usmerjen k doseganju strategije EU 2020, konkurenčnosti in zaposlovanja, a zaradi te glavne skrbi ne smemo pozabiti na trajno pomanjkanje financiranja zunanjega delovanja Unije. To ni združljivo s ciljem Evropskega parlamenta, Komisije in Sveta, da postane Unija pomemben svetovni akter s komajda 2,9-odstotno rastjo inflacije.
S tem, kar je bilo predlagano, je težko izpolniti zahteve javnosti in našo odgovornost za krepitev miru, razvoja, mednarodne stabilnosti in človekovih pravic po svetu.
Osredotočila se bom na točke, ki zanimajo Odbor za zunanje zadeve.
Prvič, v proračunu se mora odražati pregled evropske sosedske politike, zlasti njene sredozemske razsežnosti. Gospod komisar, naj za začetek povem, da predlog Komisije v zvezi s Palestino, bližnjevzhodnim mirovnim procesom in Agencijo Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu (UNRWA) zajema zmanjšanje proračuna za 100 milijonov EUR.
Mislim, da je mir na Bližnjem vzhodu dovolj občutljivo vprašanje in da je delo Agencije Združenih narodov za pomoč in zaposlovanje palestinskih beguncev na Bližnjem vzhodu dovolj pomembno, da ne bi smela biti leto za letom deležna manjše vsote, ki jo predlaga Komisija in ki se potem med pogajanji o proračunskem postopku poveča.
Gospod komisar, sredozemsko območje je zelo pomembno, vendar zaradi njega ne bi smeli pozabiti na druga območja, ki jih zajema zunanje delovanje Evropske unije.
Takšen primer je Latinska Amerika in njeno razvpito nezadostno financiranje. Poleg tega razvpitega nezadostnega financiranja obstaja tudi zastoj financiranja za države, ki bi bile lahko deležne koristi instrumenta za industrializirane države, vendar pa – gospod predsednik, zdaj bom končala – tega niso zmožne, ker ni rešitve za težavo v zvezi s pravno podlago tega instrumenta.
Tudi širitvi in instrumentu za stabilnost moramo nameniti potrebna sredstva, prav tako kot večstranskim vprašanjem, kot je prispevek Evropske unije k organu UN Women. Gospod predsednik, dovolite mi le še sekundo, da povem, da bi morali imeti tudi možnost prožne uporabe proračuna.
Jorgo Chatzimarkakis, poročevalec mnenja Odbora za proračunski nadzor. – (DE) Gospod predsednik, z vidika proračunskega nadzora se Evropsko unijo pogosto obtožuje, da ima površen pristop do porabe sredstev. Kdo je odgovoren za to? V 80 % primerov so v resnici države članice tiste, ki nosijo skupno odgovornost za odhodke. Pogosto so to države članice. Vsi se spomnimo, kako je britanski predsednik vlade, gospod Cameron, predsedniku Evropskega parlamenta rekel, da moramo namesto tega, da bi prosili za več denarja, najprej zagotoviti, da se denar uporablja učinkoviteje. Katera država je bila leta 2010 največja kršiteljica? Združeno kraljestvo. Vsi britanski programi so se leta 2010 ustavili.
Zakaj? Ker so pravila prezapletena. Zato bi rad pozval svoje kolege poslance in zlasti Komisijo, naj si skupaj z državami članicami prizadevajo za enostavnejša pravila, učinkovitejše in enostavnejše sisteme spremljanja ter uvedbo novih elementov. Če bi na primer raziskovalna politika vključevala priznanje ali nagrado za posebno uspešen, inovativen projekt, bi jo bilo veliko lažje spremljati. Enako velja za kohezijsko politiko, pri kateri bi lahko z zagotavljanjem posojil, povezanih s projekti, ustvarili učinek vzvoda.
Na voljo imamo veliko možnosti za inovacije. Narediti bi morali pogumen korak naprej.
Pervenche Berès, poročevalka mnenja Odbora za zaposlovanje in socialne zadeve. – (FR) Gospod predsednik, gospod komisar, Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve je določil svoje prednostne naloge ob upoštevanju zaskrbljujočega dejstva: gospodarska, finančna in socialna kriza še naprej povzroča škodo s 23 milijoni brezposelnih oseb, med katerimi je 5,2 milijona mladih.
V svoji resoluciji o izvajanju smernic za politike zaposlovanja v državah članicah je Evropski parlament pozval Evropski svet, „naj pri obravnavanju priporočila Komisije v letnem pregledu rasti, da se strogi fiskalni konsolidaciji v obdobju 2011–2012 nameni glavna prednost, ne zanemari vprašanj zaposlovanja“. Ta zahteva mora v zvezi s proračunom pomeniti močno podporo za pet glavnih ciljev strategije Evropa 2020, zlasti za povišanje stopnje zaposlenosti in zmanjšanje števila ljudi, ki jih je prizadela ali jim grozi revščina ali socialna izključenost.
Odbor za zaposlovanje in socialne zadeve poudarja dejstvo, da mora biti zaradi teh ciljev proračun EU primerljiv in združljiv s proračuni držav članic ter jih dopolnjevati.
Toplo se zahvaljujemo naši poročevalki Francesci Balzani, saj vemo, kako močno podpira stališče odbora v trialogu.
László Surján, poročevalec mnenja Odbora za regionalni razvoj. − (HU) Gospod predsednik, Odbor za regionalni razvoj je razpravljal o predlogu in ga z veseljem podpira. Ta se zdi odboru precej preudaren in misli, da zagotavlja ustrezno pripravo, ne le na sam trialog, temveč tudi na celoten proračunski postopek v prihodnosti. Seveda je najpomembnejši vidik Odbora za regionalni razvoj financiranje kohezijske politike in opozarjamo na dejstvo, da smo med naravnim potekom sedemletnega cikla dosegli stopnjo, ko države članice na podlagi svojih programov prejemajo ali poskušajo prejeti in uporabiti vse večje vsote. V moji državi smo na primer lansko leto prejeli dvakrat več sredstev, kot smo jih prej prejeli v dveh letih. Tudi to je torej znak pospeševanja, do katerega seveda prav tako prihaja zaradi notranjih razlogov, toda ta pojav vzbuja pozornost tudi v drugih državah članicah. Zato upamo, da bo ta politika deležna jasne podpore.
Luis Manuel Capoulas Santos, poročevalec mnenja Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja. – (PT) Gospod predsednik, obstajajo tri ključna vprašanja, ki so povezana z razdelkom 2: skupna kmetijska politika (SKP). V zvezi s prvim stebrom ni večjih težav, saj predstavlja približno 90 % odhodkov in se izvaja skoraj 100-odstotno, zato pozdravljamo 3-odstotno povečanje odhodkov za leto 2012, saj dobro ustreza stroškom širitve SKP, ki bo, kot vemo, postopoma potekala do leta 2013.
Tudi drugi steber ne predstavlja posebnih težav, saj so se odobrena sredstva povečala. To je pozitiven korak, saj smo sredi programskega obdobja. Glede na krizo in težave nekaterih držav članic pri sofinanciranju je pomembno, da pospešimo izvajanje tega drugega stebra, ki predstavlja približno 70 %.
Tretje vprašanje, ki bi ga rad omenil – in ki se mi zdi najpomembnejše –, je povezano z nekaterimi posebnimi programi. V skladu s sodbo Splošnega sodišča so bili program razdeljevanja sadja v šolah, program mleka za šole in zlasti program pomoči najbolj prikrajšanim osebam na koncu precej zmanjšani, ker je bilo določeno, da se presežna sredstva lahko uporabijo in porabijo le prek intervencijskih mehanizmov. V času tako hude krize, kot je ta, solidarnost ne bi smela biti le politična prednostna naloga, temveč predvsem nujnost vesti. Zato Komisijo in Svet pozivam k predložitvi zakonodajnih predlogov, da bi popravili to nepravično stanje.
Olle Ludvigsson, poročevalec mnenja Odbora za ekonomske in monetarne zadeve. – (SV) Gospod predsednik, v imenu Odbora za ekonomske in monetarne zadeve bi rad izpostavil tri prednostna področja. Prvič, nove evropske nadzorne organe je treba financirati na zadovoljiv način. Njihova zmožnost igranja močnejše vloge je ključnega pomena za stabilnost finančnih trgov. Ko organi dobijo nove naloge, se morajo njihova sredstva takoj povečati. Dolgoročno moramo pozorneje preveriti, ali bo osebje, ki je zdaj načrtovano, v resnici ustrezno. Drugič, ko bo sprejet sveženj o gospodarskem upravljanju, mora biti Komisija pripravljena povečati človeške vire na področju ekonomskih zadev. Posodobljene predpise je treba učinkovito upravljati že od začetka. Tretjič, področje uporabe mora biti določeno v proračunu, da bi izboljšali kakovost statističnih podatkov EU. Slabi gospodarski statistični podatki bi lahko bili eden od razlogov za krizo.
Reinhard Bütikofer, poročevalec mnenja Odbora za industrijo, raziskave in energetiko. – (DE) Gospod predsednik, gospod Lewandowski, gospa Balzani, najprej bi se v imenu svojega odbora rad zelo lepo zahvalil gospe Balzani za trdo delo in tesno sodelovanje. Daje zelo dober zgled.
Gospod Lewandowski, rekli ste, da obravnavanje tega vprašanja, kot da gre za običajno delo, ni sprejemljivo. To je seveda popolnoma res. Če si ogledamo prednostno področje energije v strategiji Evropa 2020, pa je jasno, da Komisija rahlo teži k temu, da se ne bi nič spremenilo, saj prednostno področje ni bilo v celoti financirano. Celo pomembno področje energetske politike je deležno zmanjšanj in to resnično ni smiselno. Kot pravijo Američani, moramo preiti k dejanjem in ne smemo sprejemati zavez, ki jih potem ne izpolnimo.
Drugič, v Odboru za industrijo, raziskave in energetiko želimo zagotoviti, da se pri dramatičnem povečanju stroškov pomembnih projektov, kot sta reaktor za jedrsko fuzijo ITER in globalni navigacijski sistem GALILEO PAS, ne bo še naprej črpalo iz proračuna za raziskave. V zvezi s tem vprašanjem smo pripravili predloge in veseli bi bili pozitivnega odziva. Za konec naj povem, da je vse to povezano z malimi in srednjimi podjetji. Radi bi določili prednostne naloge za njihov dostop do financiranja raziskav in inovacij ter inovativnih finančnih instrumentov.
Franziska Keller, poročevalka mnenja Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve. − Gospod predsednik, Odbor za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve toplo pozdravlja povečanje na področju svobode, varnosti in pravice, vendar pa misli tudi, da je treba pred uvedbo novih ukrepov in programov ustrezno oceniti sedanje in da bi morale biti te ocene podlaga za oblikovanje novih programov.
Vidimo priložnost za uporabo sinergij in izogibanje podvojitvam, poenostavljanje zadev in zagotavljanje jasne dodane vrednosti pri vsem, kar počnemo na ravni EU.
Odbor za državljanske svoboščine je trdno prepričan, da bi se morali seznaniti s sedanjim dogajanjem okoli nas in izboljšati svoje zmožnosti porabe na področju zaščite beguncev ter vključevanja Romov. Vse naše agencije morajo biti zmožne izpolniti naloge, ki jim jih zdaj nalagamo.
Kot zadnje – in to bi lahko zanimalo tudi Komisijo – je Odbor za državljanske svoboščine trdno prepričan, da bi morali precejšen del proračuna za SIS II vključiti v rezervo, saj še vedno ni jasnih rezultatov. Prav tako bi morali razmisliti o tem, da bi v rezervo vključili del odhodkov za zaposlene, če programa EU za sledenje financiranja terorističnih dejavnosti – o tem je do zdaj razpravljala le Komisija, Odbor za državljanske svoboščine pa še ne – ne bi uresničili.
Barbara Matera, poročevalka mnenja Odbora za pravice žensk in enakost spolov. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, težke gospodarske in finančne razmere v Evropi izpostavile slabosti posameznih držav članic, ki si močno prizadevajo, da bi se izognile krizi državnega dolga. Kriza je povzročila velik padec javnih naložb na področjih, ki so ključnega pomena za spodbujanje ustvarjanja delovnih mest in rasti. Strategija Evropa 2020, ki ima v proračunu za leto 2012 osrednjo vlogo, vsebuje predlog za rešitev iz tega začaranega kroga.
Čeprav priznavam, da je Komisija v zvezi z načrtovanimi dodelitvami za leto 2012 pokazala ustrezno odgovornost, kot poročevalka za proračun Odbora za pravice žensk in enakost spolov obžalujem minimalno povečanje pri programih, kot je PROGRESS, ki je namenjen izvajanju pomembnih pobud za mlade, boj proti revščini in enakost spolov, in program Daphne, ki je namenjen politikam za boj proti nasilju nad ženskami.
Skratka, mislim torej, da je nujno, da se proračun za leto 2012 lahko konkretneje odzove na izzive, s katerimi se spopada Evropa.
Giovanni La Via, v imenu skupine PPE. – (IT) Gospod predsednik, gospod komisar, gospe in gospodje, naloga, ki čaka vse tri institucije, ki sodelujejo pri proračunskem postopku, ni preprosta in zajema določitev ravni sredstev, pri kateri se upoštevajo zaveze iz prejšnjih let in izzivi, na katere se pripravlja Unija. Cilj je, da se poskuša najti ravnotežje med zahtevami po rasti in razvoju ter zavedanjem potrebe po odgovornem varčevanju.
Danes se Parlament pripravlja na glasovanje o tem pomembnem dokumentu, ki predstavlja pooblastilo, torej posebno usmeritev, ki jo je treba izbrati pri pogajanjih s Svetom. Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) je želela dopolniti dokument, ki ga je predstavila poročevalka, gospa Balzani – ki se ji seveda zahvaljujem za njeno delo –, in s tem pomagati izpostaviti potrebo po zadostnih sredstvih za financiranje ciljev strategije Evropa 2020, ki ima v proračunu za leto 2012 osrednjo vlogo, in ključno vlogo proračuna Skupnosti kot načina za preusmerjanje politik držav članic.
Naše prednostne naloge so pametna, trajnostna in vključujoča rast, podpiranje raziskav, razvoja, rasti, inovacij in dela ter spodbujanje razvoja malih in srednjih podjetij. Mislim, da je vlaganje v te sektorje edini način, da se Evropa lahko reši iz krize. Podpiram zamisel o evropski dodani vrednosti in to dodano vrednost je treba doseči s proračunom in finančnim načrtovanjem.
Mislim, da bi moral posebej omeniti še vprašanje presežka. Osebno se strinjam z zahtevo, da morajo neporabljena sredstva ostati v proračunu Evropske unije, vendar od naslednjega večletnega finančnega okvira naprej, saj zdaj ni pravne podlage, ki bi Uniji omogočila, da zadrži ta sredstva. Enako velja za denarne kazni in zamudne obresti.
Zaključil bom z ugotovitvijo, da se moramo letos izogniti temu, da se ponovi, kar se je zgodilo lani decembra, in namesto tega poskušati najti ravnotežje z državami članicami od prihodnjega julijskega trialoga naprej. Hkrati moramo pridobiti ustrezna finančna sredstva za evropske strateške politike in prednostne naloge, ki so nujno potrebne za resnično oživitev Unije in za 500 milijonov evropskih državljanov.
Edit Herczog, v imenu skupine S&D. – (HU) Gospod predsednik, pozdravljam gospoda komisarja in svoje kolege poslance. Proračun za leto 2012 v bistvu lahko obravnavamo kot malega brata zakonodajnega svežnja o gospodarskem upravljanju, saj je tudi ta usmerjen v vzpostavitev pogojev za uravnotežen proračun in gospodarsko rast ter v povečanje zaposlovanja in konkurenčnosti z ustreznimi sredstvi ekonomske in proračunske politike. Potrebujemo rezultate, potrebujemo delovna mesta, potrebujemo rast, potrebujemo industrijsko politiko – z drugimi besedami: potrebujemo močno evropsko gospodarstvo. Z nestabilnim evrom od držav članic ne moremo pričakovati, da bodo kljub krizi in recesiji začele povečevati svoje prispevke v proračun EU, sorazmerne z BDP, le zato, ker upamo na povečanje BDP. Vendar pa je treba ustvariti trdno gospodarsko podlago, da bi omogočili Evropski uniji, ki smo si jo zamislili, da bi resnično služila svojim državljanom. Določili smo svoje cilje za dosego tega. Izvajati moramo strategijo Evropa 2020. Namesto poti k upadu bi morali utreti pot k rasti za Evropo, pot k industrijski in tehnološki revoluciji, ki je vodilno področje inovacij. Proračun za leto 2012 bi moral prispevati k uresničevanju naše strategije Evropa 2020. Zdaj govorimo o drugem letu tega desetletnega programa. Ne moremo reči, da se bo to šele kasneje končalo. Zato ne zadošča, da predlagamo omejitve ali prikrajšamo Evropsko unijo za evropske državljane. Nujno je, da predlog proračuna za leto 2012 in sedmi okvirni program za raziskave, ki mora biti uveden leta 2013, služita temu namenu.
Carl Haglund, v imenu skupine ALDE. – (SV) Gospod predsednik, najprej bi se rad zahvalil naši odlični poročevalki za njeno izvrstno delo. Tudi mene veseli, da je strategija Evropa 2020 podlaga za to delo. Z odločitvami, ki jih bomo sprejeli glede prihodnosti, ne smemo odlašati, dokler ne bo vzpostavljen novi večletni finančni okvir; temu delu, usmerjenemu v prihodnost, se moramo resnično posvetiti že zdaj in leti 2012 ter 2013 bosta izjemno pomembni. Hkrati bi se morali najbrž spomniti, da je bila priprava proračuna za leto 2011 precej težek postopek. Z Evropskim svetom se nismo mogli sporazumeti glede skupnega pristopa. Glede na to se moramo žal pritoževati nad precejšnjim povečanjem, ki ga v zvezi s proračunom za leto 2012 predlaga Komisija. V Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo mislimo, da je to povečanje preveliko. Zato smo tudi vložili predlog spremembe, katerega namen je ustvariti bolj realistične temelje za proračun, in upam, da bodo druge skupine na današnjem glasovanju to lahko podprle.
Radi bi poudarili tudi dejstvo, da imamo precej neobičajno navado, da nekaterim področjem vsako leto dodelimo preveč sredstev, kljub temu da vemo, da bodo ta na koncu leta ali pravzaprav leto kasneje vrnjena kot neporabljena. Ali ne moremo nič narediti glede te prevelike količine dodeljenih sredstev za številne dejavnosti v okviru Unije?
Mislimo, da je izjemno pomembno, da razumemo gospodarske razmere v Evropi. To na žalost pomeni, da proračun za naslednje leto ne more biti prav tako obsežen, kot bi moral biti po mnenju Komisije. Hkrati pa mislim, da bi se moral Svet zavedeti, da tudi tako imenovana ničelna rast ne zadošča, temveč da potrebujemo nova sredstva za prednostne naloge, o katerih smo se dogovorili. Pri tem je treba najti srednjo pot in vsaj v naši skupini mislimo, da to lahko najdemo le, če vsak prevzame odgovornost.
Lajos Bokros, v imenu skupine ECR. – Gospod predsednik, Grčija je tehnično bankrotirala. Bistveno vprašanje pri tem ni več, ali potrebuje odpis dolgov, temveč kdaj ga potrebuje. Čim prej, tem bolje.
Evropske institucije pri razumevanju narave te težave doživljajo ogromen neuspeh. Ne gre za krizo likvidnosti, temveč za globoko krizo solventnosti, ki odraža pomanjkanje mednarodne konkurenčnosti grškega gospodarstva. Nalaganje še večje količine dolga grškim davkoplačevalcem ni le nesmiselno, temveč je tudi popolnoma protiproduktivno. Da bi se Grčija začela reševati iz fiskalne krize, bi morali javni in zasebni upniki odpisati in prevzeti nase del bremena dolga.
Francoske, nemške in zlasti grške banke se bodo morale dokapitalizirati. Ker je ECB kupila zelo veliko obveznic grške vlade in jih veliko sprejela tudi kot zavarovanje, je zdaj ujeta. Pred dvajsetimi leti, ko se je v nekdanjih komunističnih državah začela tranzicija, je bila ena od najpomembnejših strukturnih reform vzpostavitev neodvisne centralne banke s strogo pravno prepovedjo monetizacije javnega dolga. ECB je v bistvu sledila praksi komunističnih držav. Pri njenih pristojnostih obstaja jasno navzkrižje interesov in zdaj evrsko območje trpi posledice tega.
Proračun za leto 2012 moramo obravnavati prav v tem okviru. Glede na ogromno breme, ki ga bodo davkoplačevalci verjetno tako ali tako prevzeli, je utopično pričakovati kakršno koli povečanje prispevkov držav članic v prihodnjem letu. Na pismo predsednikov držav in vlad petih trdnih in solventnih držav ne bi smeli pozabiti in ga zapostaviti. Tudi izkušnje bolečih pogajanj in neuspeha Parlamenta konec lanskega leta bi se morali spominjati kot opozorila. Če Parlament želi ohraniti svojo vlogo pri velikih izzivih, s katerimi se bo v prihodnosti spopadala EU, bi moralo biti pooblastilo delegacije EP v zvezi s trialogom veliko skromnejše in hkrati bolj realistično.
Helga Trüpel, v imenu skupine Verts/ALE. – (DE) Gospod predsednik, gospod Lewandowski, gospe in gospodje, najprej bi rada izrazila svojo splošno podporo temu, kar je gospod Lewandowski povedal o dejstvu, da je v času krize pomembno zagotoviti pravo ravnotežje med potrebo po varčevanju, učinkovito uporabo finančnih sredstev in varčevalnimi ukrepi ter hkrati pripravljenostjo in zmožnostjo za vlaganje, da ne bi v celoti zavrli svojega gospodarstva. Podpiram te splošne smernice in mislim, da bi morale biti tudi merilo za naš proračun.
Zdaj se postavlja vprašanje, ali je zahtevo, ki jo je gospod Lewandowski povsem upravičeno omenil, dejansko mogoče izpolniti. Z vidika Skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze obstaja več pomembnih področij kritike. Če se posvetimo enemu posebnemu projektu, reaktorju za jedrsko fuzijo ITER, postane jasno, da gre za enega od projektov z največjim povečanjem finančnih sredstev v naslednjem proračunu, in sicer za 740 milijonov EUR. Ali je to pravo sporočilo v času, ko se financiranje drugih projektov raziskav, zlasti na področju obnovljivih virov energije, omejuje? Radi bi verjeli zagotavljanju Komisije in Evropske unije, da se resnično nameravata boriti proti podnebnim spremembam in se usmeriti v uporabo obnovljivih virov energije, vendar pa vidimo, da je financiranje tega projekta tako zelo pomembno in mislimo, da je to napačna odločitev. Iz tega razloga nismo mogli podpreti tega pooblastila za pogajanja, kljub dejstvu, da se nam velik del tega zdi ustrezen.
Miguel Portas, v imenu skupine GUE/NGL. – (PT) Gospod predsednik, moja skupina se strinja s pooblastilom za pogajanja z vladami, ki naj bi ga danes sprejeli, vendar pa bi kljub vsemu rad omenil politično vprašanje, ki ga ta dokument ne zajema in ki je povezano s sedanjim dogajanjem v Grčiji in v moji državi, Portugalski, in z nedavnimi izjavami Jean-Clauda Junckerja. Ti dve državi – in v prihodnosti najbrž še druge – bosta morda vstopili v peklenski krog politik reševanja, v katerem eno njihovo reševanje služi za reševanje drugega reševanja. Ta pekel, povezan z varčevanjem, ima jasne posledice za vse manjši obseg javnih naložb in ustvarjanja delovnih mest.
Mislim, da je povsem nujno, da ima lahko EU politiko financiranja iz strukturnih skladov za te države leta 2012 in 2013. To bo pomenilo ne le sredstva, ki bodo na voljo iz teh skladov, temveč tudi posebne pogoje, ki bodo zajemali zmanjšanje sofinanciranja: z drugimi besedami, zmanjšane nacionalne prispevke k financiranju, ki ustvarja delovna mesta in je mišljeno kot produktivna naložba. To je povsem odločilno vprašanje za naslednji dve leti.
Marta Andreasen, v imenu skupine EFD. – Gospod predsednik, medtem ko razpravljamo, kako lahko Grčijo rešimo pred neizpolnjevanjem obveznosti, ki bi lahko povzročilo gospodarski in finančni nemir po svetu, ta parlament zahteva skoraj 5-odstotno povečanje svojega proračuna za leto 2012.
Davkoplačevalce v Evropi ne bi mogli prepričati v to in to ne povečuje verodostojnosti institucij EU. Proračun EU nam ni pomagal iz krize in tega tudi ne bo storil.
Obstaja več področij proračuna, na katerih bi, kot vsi vemo, lahko zmanjšali odhodke. Neuspešne projekte bi morali opustiti. Financiranje projektov, pri katerih je prišlo do nepravilnosti, ali financiranje regij, v katerih se pravice državljanov ne spoštujejo, bi morali preprosto ustaviti. Če bo prevladal zdrav razum, bo ta parlament glasoval za zmanjšanje proračuna EU za leto 2012. Če se to ne zgodi, se bodo morali državljani EU, ki so že pripravljeni na boj, zanesti na voditelje svojih držav, da jih bodo branili.
Lucas Hartong (NI). - (NL) Gospod predsednik, danes razpravljamo o proračunu EU za leto 2012. Nizozemska Stranka za svobodo (PVV) seveda odločno nasprotuje predlaganemu skoraj 5-odstotnemu povečanju. Pregledujejo se vse vrste vodilnih pobud in posledično se namenja še več denarja za različne nesmiselne evropske agencije, s čimer le porabljamo denar davkoplačevalcev.
Najpomembnejša podrobnost v proračunu pa je dodatna vsota 1,3 milijarde EUR, ki je potrebna za projekt mednarodnega termonuklearnega poskusnega reaktorja (ITER). Denar za ta projekt je treba dobiti iz drugih postavk v sedanjem večletnem proračunu in to pomeni, da imamo pri tem opravka s pregledom tega proračuna. Posledično ima vsaka država članica veto na proračun za leto 2012. To je zelo dobra novica, saj pomeni, da lahko nizozemska vlada uveljavi svojo pravico, da proračun sprejme le, če se v njem upošteva pravilo nikakršnih povečanj, ki ga zagovarja moja nizozemska vlada. Nizozemsko in podobno misleče evropske države članice spodbujam, naj v celoti izkoristijo to pravico.
Salvador Garriga Polledo (PPE). – (ES) Gospod predsednik, besede gospoda Lewandowskega so običajno razumske in zato ga Poslanska skupina Evropske ljudske stranke (Krščanskih demokratov) podpira.
Letošnje pooblastilo za proračun je še pomembnejše od prejšnjih, saj se bomo leta 2012 pogajali o naslednji finančni perspektivi.
Pravzaprav je neuspeh v zvezi s pooblastilom za trialog junija 2010 povzročil zelo resne težave pri novembrskem dogovoru. Zato upamo, da se bodo institucije zdaj lažje sporazumele kot lansko leto.
Poleg tega je gospa Balzani predlagala pooblastilo, ki je zelo razumno, saj zajema vse pogoje, o katerih se bo treba pogajati v naslednji finančni perspektivi. Poudarja, kako pomembni so strategija Evropa 2020, količinska opredelitev proračuna in posvečanje pozornosti še nedodeljenim sredstvom, varnosti in verodostojnosti proračuna. Vse to bo zajeto v proračun za leto 2012 in v naslednjo finančno perspektivo. Zato morata biti to pooblastilo in trialog uspešna, saj bo rezultat proračunskega dogovora za leto 2012 v veliki meri določil uspešnost medinstitucionalnih pogajanj za naslednjo finančno perspektivo.
Podpiramo zlasti zahtevo Evropske komisije po 4,9-odstotnem povečanju sredstev za plačila. Vsakdo, ki stvari ne želi videti na tak način, si mora pogledati le letošnje izvrševanje proračuna in glavne težave pri iskanju zadostnih plačil, celo za uvedbo instrumenta solidarnosti, na primer, ki koristi nekaterim močno prikrajšanim regijam v Evropi.
Estelle Grelier (S&D). – (FR) Gospod predsednik, rada bi se zahvalila naši poročevalki in pohvalila kakovost predloga tega pooblastila za trialog, ki poudarja nujnost, da se letni proračuni končno uporabijo v korist strategije Evropa 2020 in skladno s pristopom evropskega semestra.
Kljub vsemu pa bodo pogajanja verjetno težka, saj je vodilno načelo Komisije, da z omejenim proračunom izpolni zahteve držav članic po varčevanju, hkrati pa se ne meni za potrebe državljanov. S tega vidika je usoda programov pomoči v hrani za najbolj revne prebivalce značilna.
Gospod komisar, tako kot številni moji kolegi poslanci sem v tisku izvedela, da Evropska komisija namerava močno zmanjšati financiranje programa za najbolj prikrajšane osebe. Tako bi bilo to štirikrat manjše, in sicer bi se zmanjšalo s 500 milijonov letos na le 113 milijone naslednje leto.
Unija za zagovarjanje temeljnega načela pravice teh državljanov do hrane, kar je v skladu z evropsko solidarnostjo, zdaj porabi 1 EUR na prebivalca letno. Prepiranje o tem simboličnem evru na oltarju nacionalnih interesov in proračunskega varčevanja kaže na moralni in politični polom Evrope.
Pogosto slišimo, da se stopnja razvoja človeške družbe lahko izmeri glede na to, kako skrbi za svoje najbolj ranljive in prikrajšane člane. To, da navajamo tehnične in pravne težave kot izgovor za uničenje tega programa pomoči v hrani, je katastrofalno, a ne le za prizadete ljudi, temveč tudi za verodostojnost in podobo Evrope. Komisija se s tem, ko aprila predlaga vsote, ki jih dva meseca kasneje štirikrat zmanjša, norčuje iz poslancev in državljanov, ki jih zastopajo.
Gospod komisar, upam, da si boste glede te odločitve premislili in da boste upoštevali politične cilje in z njimi povezane proračunske načrte, ki so izraženi v tem pooblastilu za trialog.
James Elles (ECR). – Gospod predsednik, rad bi čestital poročevalki. V tem položaju, z ambicijami strategije Evropa 2020, je njeno delo zelo težko in redki bi ugovarjali, da je treba financirati vrsto različnih projektov. Resnično težavo predstavlja način financiranja teh ambicij v razmerah, ki so zdaj še bolj grozne, kar lahko vidimo v Evropskem svetu in v pogovorih o evru in kar je omenil moj kolega, gospod Bokros.
Naša skupina misli, da moramo več pozornosti nameniti vprašanju vrednosti denarja in tistim področjem proračuna, kjer bi dejansko lahko zmanjšali sredstva. Komisija je to začela kazati z ničelnimi upravnimi odhodki, vendar pa morda obstajajo druga področja proračuna, na katera se v proračunskem postopku še nismo resnično osredotočili.
Zdaj, ko se začenja jesen, potrebujemo resen pregled in Komisiji smo v zvezi s tem predložili 60 vprašanj, da bi ugotovili, na katerih področjih je izvajanje slabo. V nasprotnem primeru bomo kot cinik v lepi definiciji Oscarja Wilda dosegli stanje, ko bomo poznali „ceno vsega in vrednost ničesar“.
Angelika Werthmann (NI). – (DE) Gospod predsednik, v predlogu proračuna za leto 2012 so cilji strategije Evropa 2020 prvič pazljivo povezani s proračunskim postopkom. Zato pozdravljamo delo gospe Balzani.
Brezposelnost mladih v Evropi je v povprečju približno 20 %, v Španiji pa je dosegla celo 40 %. Te številke so zaskrbljujoče. Glede na to je lahko razumeti, zakaj so se mladi odpravili na ulice, na primer na trg Puerta del Sol, in zakaj vedno pogosteje govorimo o izgubljeni generaciji. Za mlade moramo storiti veliko več.
Kar zadeva strategijo Evropa 2020, bo po informacijah Komisije približno 43,5 % finančnih sredstev, povezanih z zavezami, pomagalo pri doseganju ciljev za leto 2020. Zato pozivam Komisijo, naj v letošnjem proračunskem postopku ponudi več možnosti za prerazporeditev sredstev za doseganje dolgoročnih ciljev.
Derek Vaughan (S&D). - Gospod predsednik, mislim, da vsi vemo, da bosta letošnji proračun in trialog težavna. Zato moramo kot Parlament jasno vedeti, katere so naše prednostne naloge, in imeti moramo voljo, da se borimo zanje. Z drugimi besedami, imeti moramo voljo, da se posvetimo prerazporeditvi sredstev na naše prednostne naloge.
Po mojem mnenju bi morale biti naše prednostne naloge politike, ki spodbujajo delovna mesta in rast po EU, zlasti v času, ko države članice zmanjšujejo svojo porabo.
Kohezijska politika in strukturni skladi so na primer ključni za spodbujanje rasti v naših regijah. Zato je zanje potrebno ustrezno financiranje in sam podpiram povečanje sredstev za strukturne sklade. Raziskave in razvoj na naših univerzah in akademskih ustanovah so prav tako pomembni. Inovacije so ključnega pomena in raziskave in razvoj lahko spremenimo v projekte, podjetja in delovna mesta. Tudi vlaganje v infrastrukturo je ključnega pomena. Vlaganje v promet, naša energetska omrežja in širitev širokopasovnih omrežij, zlasti v naših regijah, bodo povečevali število delovnih mest in rast.
Za konec bi povedal še, da je EU z Lizbonsko pogodbo dobila nove odgovornosti in pripravljeni bi morali biti nameniti denar za te nove odgovornosti. Komisijo bi pozval, naj se v prihodnosti posveti tudi temu.
Anne E. Jensen (ALDE). – (DA) Gospod predsednik, lahko že vidimo, da bodo tokrat postala težavna plačila in da je v Svetu veliko držav, ki se tem upirajo. Očitno moramo najti rešitev za to. Vendar pa je to v veliki meri odvisno od sposobnosti držav članic, da uporabijo sredstva iz strukturnih skladov. Mislim, da je za nas izjemno pomembno, da zagotovimo, da nam ne spodleti pri naših poskusih, da bi področje energije v proračunu za leto 2012 postalo pomembnejše področje . Zagotoviti moramo dodelitev sredstev načrtu SET za obnovljive vire energije. Projekti so uvedeni in zagotoviti moramo, da začnemo uresničevati ta načrt. Moramo ga podpreti. Drugič, obstajajo težave v zvezi s projektom za fuzijsko energijo ITER, glede katerega Komisija močno pritiska na nas. V resnici pa bi morala pritiskati na Svet, saj težave zdaj povzroča ta. Parlament podpira projekt, a Komisija dobro ve, da ne podpiramo zagotavljanja sredstev z zmanjševanjem drugih sredstev za raziskave.
Seán Kelly (PPE). - Gospod predsednik, denar, porabljen na evropski ravni, bi moral na splošno pomeniti dodano vrednost in to morajo državljani razumeti. Na žalost pa sta ustvarjanje dodane vrednosti in dokazovanje tega dve različni stvari. To je nekaj, čemur se moramo pozorno posvetiti, morda z uskladitvijo proračuna, da bi državljanom in državam članicam dokazali, da je to, kar počnemo, ustvarjanje dodane vrednosti.
Drugič, strategija Evropa 2020 je ključnega pomena za prihodnost Evropske unije. Leta 2020 nas ne bodo presojali glede na obseg našega proračuna, temveč glede na to, ali smo izvedli strategijo Evropa 2020 ali ne. Če bomo to storili, bo Evropa boljša: imela bo večjo rast, več delovnih mest, več obnovljivih virov energije, več denarja, ki se bo uporabil za inovacije, in več podjetnikov. Mislim, da mora biti to naš cilj.
In nazadnje, potrebujemo tudi svoja lastna sredstva, in prej ko jih bomo imeli, manj časa bomo imeli ali potrebovali za vsakoletno razpravljanje o proračunih.
Eider Gardiazábal Rubial (S&D). - (ES) Gospod predsednik, najprej bi rada čestitala poročevalki, gospe Balzani, za poročilo, ki nam ga je predstavila.
Proračun je resnično osnovni, temeljni instrument, ki podpira vse politike EU – skupno kmetijsko politiko, kohezijsko politiko, politiko raziskav in zunanjo politiko. Te bi bile brez proračuna, ki jih podpira, nesmiselne.
Gospod komisar, zaradi tega danes, v času krize, bolj kot kdaj koli prej potrebujemo močen proračun, ki pomeni odziv na sedanje potrebe. Zato vas pozivamo, da dodelite sredstva temeljnim programom, kot so programi za zaposlovanje in programi za usposabljanje mladih, ali programu za najbolj prikrajšane osebe, ki ga je Sodišče EU zelo negativno ocenilo.
Svet bi radi pozvali tudi, naj preneha razmišljati kot računovodja in naj vsaj enkrat prevzame politično vlogo in preneha računati, da bi ugotovil, kako lahko zmanjša plačila, saj bi glede na to, da so plačila pravne obveznosti, ki izvirajo iz predhodnih zavez, kot ste nas spomnili vi, gospod Lewandowski, zaradi tega lahko pristali na Sodišču EU. V nasprotnem primeru jih ne bomo mogli izpolniti.
João Ferreira (GUE/NGL). – (PT) Gospod predsednik, potrebnih je nekaj ključnih odločitev v okviru zelo omejenega proračuna Unije, ki ga gospodarji EU niso pripravljeni spremeniti, s čimer preprečujejo kakršne koli možnosti resnične konvergence in kohezije.
Nesprejemljivo je, da kljub zelo hudi krizi, ki je prizadela najbolj ranljiva gospodarstva v EU, še naprej vztrajajo pri nevzdržnih zahtev po sofinanciranju za uporabo skladov Unije, zlasti strukturnih skladov. Komisija sama priznava, da te države le malo uporabljajo sklade EU, a vztraja pri tem, da sofinanciranje postane obvezno, in tako imenovani varčevalni ukrepi, ki so jim naloženi, ne omogočajo zagotavljanja javnih naložb, predvsem zato, ker so te močno zmanjšane. Zato smo se zavzemali za odpravo ali pomembno zmanjšanje nacionalnih prispevkov do največ 10 %, da bi države, ki imajo večje težave, lahko v celoti uporabile sklade Unije, da lahko denar učinkovito uporabijo tisti, ki ga najbolj potrebujejo, namesto da bi se vračal v blagajno tistih, ki ga imajo največ.
Prekiniti moramo nepopustljivo in neustavljivo dinamiko ustvarjanja razlik, ki je zajela EU. Proračunska politika igra pri tem ključno vlogo.
Andreas Mölzer (NI). – (DE) Gospod predsednik, kot vsi vemo, si mora Evropska unija zategovati pas. Razlog za to pa ni le dejstvo, da bi bilo povečanje proračuna glede na nacionalne programe varčevanja klofuta za naše državljane, temveč tudi dejstvo, da se morajo naslednje leto plačila izvesti v stalni evropski mehanizem za finančno stabilizacijo. Ta denar je treba pridobiti iz že tako revnih nacionalnih proračunov.
Ko se ena skupina želi izogniti proračunskim omejitvam s prenosom letnega proračunskega presežka, ki se običajno vrne državam članicam, na naslednje leto, gre pri tem za jasen poskus goljufanja državljanov. To bi vodilo v še večje povečanje proračuna, kot ga je predlagala Komisija.
Prav mogoče je, da se poraba načrtuje za več večletnih programov in ustreznega financiranja zdaj ni mogoče zmanjšati, saj bi EU sicer lahko obtožili kršenja pogodbe. Vendar pa po mojem mnenju obstaja veliko možnosti za prihranke. Poleg zmanjšanja števila agencij EU je najpomembnejše izboljšati postopke za boj proti goljufijam. Že z vračilom denarja, ki je bil neustrezno izplačan, bi lahko precej zmanjšali pritisk na proračun.
Edit Herczog (S&D). - (HU) Gospod predsednik, ob tem imam priložnost, da razložim svoja dva posebna predloga. Skupina naprednega zavezništva socialistov in demokratov v Evropskem parlamentu podpira vzpostavitev projekta ITER, vendar pa ne sprejema prenosa 100 milijonov EUR iz sredstev, dodeljenih sedmemu okvirnemu programu za raziskave, saj je sedmi okvirni program nujen za doseganje evropskih ciljev. Namesto tega bi radi uporabili 5-odstotno prožnost, ki je dovoljena glede na točko 37 medinstitucionalnega sporazuma za financiranje okvirnega programa za konkurenčnost in inovacije, vseevropskega prometnega omrežja in vseevropskega energetskega omrežja. To je potreben in pomemben pogoj za to, da proračun Evropske unije dejansko izpolni svojo vlogo gospodarske oživitve. Hvala in čestitke poročevalki.
Janusz Lewandowski, član Komisije. − Gospod predsednik, v pričakovanju našega trialoga in da odgovorim na dve posebni vprašanji gospoda Capoulasa Santosa in gospe Grelier, imam kratko pripombo v zagovor programa hrane za najbolj prikrajšane osebe.
Oba vesta, kaj se je zgodilo: sodba Sodišča EU, v kateri se zahteva, da se hrana, ki jo zajema program, pridobi le iz zalog, je pripeljala do zmanjšanja vsote s 500 milijonov EUR na 113 milijonov EUR. Zato moramo najti rešitev in verjetno novo pravno podlago za ta program.
Moja druga kratka pripomba pa je odgovor gospodu Bütikoferju, ki trdi, da si nismo dovolj prizadevali, da bi se v naslednjem proračunu odražale prednostne naloge na področju energije.
Treba je razumeti, da imamo v tem letu velike zamude – zaradi zamud pri naložbenih projektih, zlasti pri Nabuccu in drugih projektih z Azerbajdžanom, in tudi zaradi popuščanja Azerbajdžana po zmagi na izboru za pesem Evrovizije. Na žalost to vpliva tudi na načrtovanje za naslednje obdobje, ki je povezano s pomembnimi energetskimi povezavami.
Moje sporočilo za vse tiste, ki bi radi zmanjšali proračun je, da so med našimi pravnimi obveznostmi za plačila v letu 2012 tudi plačila Grčiji in nekaterim drugim državam v težavah. Te potrebujejo varčevanje, a tudi naložbe in naše pravne obveznosti so povezane z naložbami – s finančnimi sredstvi iz strukturnih skladov za te države za naslednje leto.
Francesca Balzani, poročevalka. − (IT) Gospod predsednik, gospe in gospodje, mislim, da ta zelo zanimiva razprava, ki izhaja iz razprave, ki smo jo imeli v posebnih odborih, kaže na to, da v tem parlamentu obstaja veliko soglasje glede temeljnih strategij.
Najpomembnejša točka med številnimi drugimi je proračun, ki je nedvomno edini in najpomembnejši instrument za vzpostavitev občutljivega ravnotežja med konsolidacijo javnih računov in potrebo po podpiranju rasti. Ta je edina prava obramba pred nevarnostjo, da konsolidacija evropsko gospodarstvo močno in dokončno zatre. Proračun je torej osrednji instrument.
Evropski parlament ne prosi za na splošno velikopotezen proračun, temveč za instrument, ki je močen glede vseh prednostnih nalog, ki jih danes jasno in brez težav prepoznamo. V strategiji Evropa 2020 je prednostna naloga predvsem vlaganje v delo. Danes smo v tej dvorani ponovno omenili raziskave, razvoj, socialno kohezijo in energijo, vse prednostne naloge, za katere je proračun najpomembnejši kazalnik resnosti naših namenov. Resnost naših namenov pomeni našo močno institucionalno verodostojnost.
Zdaj je torej ta osrednji proračun zelo pomemben element med številnimi drugimi, saj smo ponovno opozorili na dejstvo, da ta potem postane gibalo za uresničevanje naših zavez, kar ni malo. Proračun zato postane pomemben element za povrnitev stabilnosti Evropski uniji in tudi naši enotni valuti.
Zato upam, da bo že v tem trialogu ta močen občutek odgovornosti, ki je vsem skupen, kar ne bi moglo biti drugače, odprl pot do mirnih, odgovornih in konstruktivnih pogajanj za prihodnost naše Unije.
Predsednik. − Razprava je končana.
Glasovanje bo potekalo danes ob 12.00.
Pisne izjave (člen 149)
Cătălin Sorin Ivan (S&D), v pisni obliki. – (RO) Proračunski trialog je postal zelo pomemben korak v proračunskem postopku in pomeni priložnost, ki je ne smemo zamuditi. Poročilo, o katerem bomo danes glasovali, mora pripomoči k temu, da pogajalska skupina Parlamenta dobi močno, jasno pooblastilo. Države članice zdaj uveljavljajo stroge varčevalne politike, ki negativno vplivajo na oživitev gospodarstva. V teh težkih razmerah mora proračun EU igrati ključno vlogo pri pomoči evropskemu gospodarstvu. Proračun EU mora biti zlasti povezan tudi s cilji strategije Evropa 2020. Ne moremo imeti takšne strategije, ne da bi zagotovili potrebna sredstva zanjo. Po drugi strani je proračun za leto 2012 neke vrste mali brat evropskega svežnja o upravljanju, toda z njim moramo zagotoviti gospodarsko podporo političnemu svežnju.
Kinga Göncz (S&D), v pisni obliki. – (HU) Pozdravljam namen Evropske komisije, da se v predlogu proračuna za naslednje leto zagotovi več sredstev za krepitev svobode, varnosti in pravice. Vendar pa se mi zdijo rezervacije, dodeljene spopadanju s posledicami nepredvidenih dogodkov nezadostne, zlasti tiste, ki so dodeljene obravnavanju priseljevanja, ki se je povečalo zaradi nemirov v severni Afriki, in pobudam za partnerstvo. Evropska unija se mora učinkovito odzvati na spremembe v severni Afriki in biti mora bolje pripravljena na spopadanje z nepredvidenimi dogodki. Kriza lahko skupni proračun obremeni bolj, kot je predvideno. Primerno bi bilo, da bi Komisija zagotovila več sredstev za varovanje zunanjih meja, a hkrati bi bilo treba povečati tudi Evropski sklad za begunce in finančna sredstva za povezovanje. Splošno izvajanje Listine EU o temeljnih pravicah in krepitev razsežnosti človekovih pravic EU sta v interesu vseh državljanov Unije. Naraščajoča diskriminacija in stalno širjenje nestrpnosti sta naša skupna skrb v Evropi. Zato mislim, da sta širjenje programov, ki spodbujajo spoštovanje temeljnih pravic, in krepitev državljanstva EU enako pomembna.