Poročilo o nekdanji jugoslovanski republiki Makedoniji za leto 2016
Ivo Vajgl,poročevalec. – Poročilo, o katerem bomo danes pozno v noč, očitno, razpravljali, se nanaša na poročilo Evropske komisije o napredku bivše jugoslovanske republike Makedonije za leto 2016 in še ni zaključeno. Sklepne besede bomo zapisali, ko bo v Makedoniji prišlo do pričakovanega premika v krizi.
Ob angažiranem sodelovanju vseh poročevalcev v senci in po vsestranski obravnavi in podpori v Odboru za zunanje zadeve Evropskega parlamenta je nastal dokument, ki pomeni jasno podporo vključevanju Makedonije v Evropsko unijo in evro-atlantske integracije pod pogojem, da se konča dolgotrajna politična kriza, hitro oblikuje nova vlada, ki bo upoštevala rezultate volitev 11. decembra lani in na njih temelječa razmerja in možnosti koalicijskega sodelovanja v parlamentu.
Danes lahko samo ugotovimo, da se kriza nadaljuje, da je delo parlamenta praktično onemogočeno, da se ne upoštevajo osnovna pravila parlamentarne demokracije in da namesto zavezanosti dolgoročnim interesom države v političnem soočanju strank prevladujejo toni, ki stopnjujejo medsebojno razklanost.
Namesto da omogočijo državi napredovanje po začrtani evropski poti, nujnih in globokih reform, usmerjajo nezadovoljni politiki množice svojih pristašev v ulične proteste, ki vzpodbujajo medetnično nezaupanje in nestrpnost.
Skoraj štiri mesece po izrednih parlamentarnih volitvah, ki so potekale v skladu z demokratičnimi standardi, tako smo ugotavljali, do konstituiranja parlamenta in oblikovanja vlade ne more priti zaradi sistematične obstrukcije procesa s strani najmočnejše politične stranke VMRO, ki ji ni uspelo sestaviti potrebne večine, in zaradi zavračanja predsednika države, da v skladu s pravili in prakso demokratičnih držav zaupa mandat za sestavo vlade tistemu voditelju, ki mu je dal potrebna zagotovila, da ima večinsko podporo parlamenta.
Do ravnanja predsednika države Gjorgja Ivanova so se jasno in kritično opredelili najvišji predstavniki Evropske unije, Nata in voditelji številnih evropskih držav. Vsi so pozvali predsednika, naj uporabi svoja pooblastila tako, da omogoči normalno funkcioniranje parlamenta in oblikovanje vlade na osnovi izdatne večine, s katero razpolaga potencialna vladajoča koalicija.
Predsednik Ivanov vztraja na stališču, ki razkriva predvsem njegovo strankarsko afiliacijo in podaljšuje krizo. Še je čas, da svoje stališče spremeni in uskladi z zahtevo in načeli parlamentarne demokracije, vrne vsem državljanom svoje države mir in upanje na boljše življenje v miru in medsebojnem spoštovanju.
Spoštovani kolegi, poročilo, katerega vsebino sem kot poročevalec pripravljal v konstruktivnem sodelovanju z vami, s Komisijo, kolegi v timu mediatorjev v imenu Evropskega parlamenta in v tesnem vsebinskem sodelovanju s komisarjem Johannesom Hahnom in njegovim kabinetom, bomo morali dopolniti v skladu z razpletanjem krize v Makedoniji, preden ga damo na glasovanje.
Prepričan sem, da si Makedonija zasluži več vzpodbude kot kritike. Predolgo čaka na začetek pogajanj zaradi anahronističnega spora o imenu države.
Poročilo vsebuje stališče, da bilateralna vprašanja in spori ne smejo biti ovira za napredek države v smeri evro-atlantskih integracij. Priporočilo za začetek pogajanj o pristopu, pogojeno z rešitvijo politične krize in pospešenim delom na reformah, utemeljenih na sporazumu Pržino in dokumentu o nujnih reformskih prioritetah, bi pomenilo vzpodbudo za napredek in nujno potrebno sodelovanje vseh političnih strank na nacionalni prioriteti, to je na integraciji v EU.
Makedonija in regija okoli nje potrebuje stabilnost in mir. V tem trenutku potrebuje tudi pomiritev in spravo kot pogoj za drugačno, inkluzivno politiko. (Še en stavek, prosim.)
Makedonski politiki naj svoje odnose rešujejo na demokratičen način. Pri tem lahko računajo na podporo Evropskega parlamenta in Evropske unije in njenih institucij v celoti.