Postopek : 2010/2996(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0156/2011

Predložena besedila :

B7-0156/2011

Razprave :

PV 08/03/2011 - 14
CRE 08/03/2011 - 14

Glasovanja :

PV 09/03/2011 - 10.1
CRE 09/03/2011 - 10.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0090

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 181kWORD 130k
17. 2. 2011
PE459.690v01-00
 
B7-0156/2011

ob zaključku razprave o izjavah Sveta in Komisije

v skladu s členom 110(2) poslovnika


o poročilu o napredku Turčije v letu 2010


Ria Oomen-Ruijten v imenu Odbora za zunanje zadeve

Resolucija Evropskega parlamenta o poročilu o napredku Turčije za leto 2010  
B7‑0156/2011

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Turčije za leto 2010 (SEC(2010)1327),

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij z dne 27. septembra 2006 o doseženem napredku Turčije na poti k pristopu(1), z dne 24. oktobra 2007 o odnosih med Evropsko unijo in Turčijo(2), z dne 21. maja 2008 o poročilu o napredku Turčije za leto 2007(3), z dne 12. marca 2009 o poročilu o napredku Turčije za leto 2008(4) ter z dne 10. februarja 2010 o poročilu o napredku Turčije za leto 2009(5),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. septembra 2010 o trgovinskih in gospodarskih odnosih s Turčijo,

–   ob upoštevanju pogajalskega okvira za Turčijo z dne 3. oktobra 2005,

–   ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/157/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih iz partnerstva za pristop z Republiko Turčijo(6) („partnerstvo za pristop“) ter prejšnjih sklepov Sveta o partnerstvu za pristop za leta 2001, 2003 in 2006,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta z dne 14. decembra 2010,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker so se pristopna pogajanja s Turčijo začela 3. oktobra 2005, potem ko je Svet odobril pogajalski okvir, in ker je bil začetek teh pogajanj izhodiščna točka dolgotrajnega in odprtega procesa,

B.  ker se je Turčija zavezala reformam, dobrososedskim odnosom in postopnemu približevanju EU ter ker je treba ta prizadevanja obravnavati kot priložnost za posodobitev države,

C. ker sta popolna usklajenost z vsemi københavnskimi merili in sposobnost EU za vključevanje novih članic v skladu s sklepi zasedanja Evropskega sveta decembra 2006 še vedno osnova za pristop k EU, namreč k skupnosti, ki temelji na skupnih vrednotah,

D. ker je Komisija ugotovila, da je Turčija leta 2010 nadaljevala proces političnih reform, vendar pomanjkanje dialoga in občutka za kompromis med največjimi političnimi strankami negativno vpliva na odnose med glavnimi političnimi institucijami in upočasnjuje politične reforme,

E.  ker Turčija še vedno, in sicer že peto leto zapored, ni izvedla določb iz pridružitvenega sporazuma med ES in Turčijo ter dodatnega protokola k sporazumu,

1.  izraža pohvalo turškim državljanom in civilni družbi za njihovo podporo nadaljnji demokratizaciji Turčije ter za njihovo zavezanost odprti in pluralistični družbi;

2.  je seznanjen s počasnim napredkom Turčije pri reformah in opozarja, da se je turška vlada zavezala, da bo izvedla obsežne reforme za izpolnitev københavnskih meril in tudi za lastno posodobitev; poziva vlado, naj okrepi svoja prizadevanja na tem področju;

3.  je zaskrbljen zaradi stalnih sporov med političnimi strankami ter zaradi pomanjkanja pripravljenosti vlade in opozicije, da bi si skupaj prizadevali za soglasje o bistvenih reformah; spodbuja vse politične akterje, vlado in opozicijo, naj delujejo skupaj, da bi povečali politični pluralizem v državnih institucijah, ter spodbujali posodobitev in demokratizacijo države in družbe; poziva vse sile opozicije, naj se konstruktivno vključijo v reformni proces;

4.  poudarja bistveno vlogo sistema ravnotežja oblasti v sodobni demokratični državi, ki mora temeljiti na načelu ločevanja oblasti in na ravnotežju med njeno izvršilno, zakonodajno in pravosodno vejo, na spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, zlasti svobode izražanja in svobode tiska, ter na vključujoči politični kulturi, ki dejansko odraža pluralizem demokratične družbe;

5.  poudarja vlogo Velike narodne skupščine Turčije kot institucije, ki mora odločilno prispevati h krepitvi sistema ravnotežja oblasti ter dejavno in konstruktivno podpirati reforme za posodobitev na podlagi zaveze vseh strank, obenem pa mora zagotavljati demokratični nadzor nad vladnimi politikami;

6.  pozdravlja sprejetje ustavnih sprememb, ki so korak v pravo smer, ter spodbuja njihovo primerno izvajanje ob popolnem spoštovanju standardov iz Evropske konvencije o človekovih pravicah in sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice; hkrati pa poudarja nujno potrebo po vsesplošni ustavni reformi, ki bo Turčijo spremenila v pravo pluralistično demokracijo, ki bo temeljila na zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin; pozdravlja izraženo pripravljenost vlade in opozicije, da začneta takšno reformo, ter poziva vlado, naj zagotovi, da bodo vse politične stranke in civilna družba tesno vključene v celoten ustavni proces; poziva k izvajanju svežnja ustavnih sprememb; priporoča, da se k sodelovanju povabi tudi Beneško komisijo;

7.  pozdravlja številne simbolične poteze ter poteze dobre volje in nekatere konkretne ukrepe vlade na področju svobode mišljenja, vesti in vere ter zaščite manjšin in kulturnih pravic; vendar vztraja, da so potrebne sistemske izboljšave, da bodo pravice manjšin v celoti priznane; zlasti spodbuja vlado, naj da nov zagon procesu demokratičnega odpiranja, in poziva opozicijo, naj konstruktivno podpre ta proces in pri njem sodeluje;

Izpolnjevanje københavnskih meril

 

8.  je zaskrbljen zaradi slabšanja stanja na področju svobode tiska, nekaterih cenzurnih ukrepov in vse pogostejše avtocenzure v turških medijih, tudi na internetu; poziva turško vlado, naj podpre načela svobode tiska; poudarja, da je neodvisni tisk bistvenega pomena za demokratično družbo, ter v zvezi s tem izpostavlja pomembno vlogo sodstva pri zaščiti in krepitvi svobode tiska, kar zagotavlja prostor za svobodne javne razprave in prispeva k pravilnemu delovanju sistema ravnotežja oblasti; poudarja, da je treba sprejeti nov zakon o medijih, ki mora med drugim obravnavati vprašanja neodvisnosti, lastništva in upravnega nadzora;

9.  odobrava nove zakone o radiu in televiziji, ki zagotavljajo več pozitivnih sprememb, kot je povečanje zakonitega deleža turških medijskih družb, ki je lahko v lasti tujcev (s 25 % na 50 %), a izraža skrbi zaradi dejstva, da se na podlagi razlogov nacionalne varnosti lahko ustavi oddajanje brez sodnega naloga ali sodbe sodnika; z zaskrbljenostjo opaža prakso kazenskega pregona novinarjev, ki javnosti posredujejo dokaze o kršitvah človekovih pravic in druga vprašanja javnega interesa, ki se izvaja zlasti v skladu s členom 285 kazenskega zakonika o kršitvi zaupnosti kriminalističnih preiskav in člena 288 o poskusu vplivanja na sodstvo; meni, da je kriminalizacija drugačnih mnenj bistvena ovira pri zaščiti človekovih pravic v Turčiji in obžaluje nesorazmerno omejevanje svobode izražanja, združevanja in zbiranja; poziva Turčijo, naj strogo spoštuje svoje mednarodne obveznosti na področju človekovih pravic, in sicer s spremembo zadevne zakonodaje ter z usposabljanjem policije in sodstva;

10. obžaluje, da številne pravne določbe, kot so členi 301, 318 in 220(6) skupaj s členom 314(2) kazenskega zakonika in členom 7(2) protiterorističnega zakona št. 5816 z dne 25 julija 1951 ter izjavami vlade in dejavnostmi državnih tožilcev, še vedno omejujejo svobodo izražanja; ponovno poziva vlado, naj konča pregled pravnega okvira o svobodi izražanja ter naj ga brez odlašanja uskladi z Evropsko konvencijo o človekovih pravicah in s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; v zvezi s tem ponovno poziva turško vlado, naj tožilcem poda jasne smernice glede zakonov, ki se pogosto uporabljajo za omejevanje svobode izražanja; obžaluje večkratno in nesorazmerno zatekanje k zaprtju spletnih mest ter vlado poziva, naj pripravi spremembe zakona o internetu (št. 5651) kot jamstvo, da ne bo več omejevanja svobode izražanja ali pravice državljanov do dostopa do informacij;

11. poziva vlado, naj podpre pravici do svobode zbiranja in do svobode združevanja, ki sta zapisani v členih 33 in 34 turške ustave; glede tega obžaluje in obsoja dejstvo, da je policija decembra 2010 nasilno zatrla študentske demonstracije na univerzi v Ankari;

12. priznava, da je vprašanje pravic Romov v Turčiji sedaj deležno precejšnje pozornosti in da ga politično obravnavajo tako vlada kot opozicijske stranke; svetuje pozorno spremljanje in revizijo izvajanja vladnega stanovanjskega načrta za Rome, zlasti glede njegove trajnosti in metodologije; spodbuja vlado k dejavnemu vključevanju romskih skupnosti in verodostojnemu posvetovanju z njimi v vseh procesih vključevanja Romov v državi;

13. ceni napredek pri reformi sodstva ter ponovno poudarja svoje stališče, da je neodvisno in nepristransko sodstvo eden izmed temeljev za delovanje pluralistične demokratične družbe; je zaskrbljen, da se razmere v turškem sodstvu še vedno niso zadosti izboljšale, da bi bila zagotovljena pravica do poštenega in pravočasnega sojenja; poziva vlado, naj ustavne spremembe, sprejete na tem področju, izvaja ob popolnem spoštovanju ločevanja med izvršilno in sodno oblastjo ter ob spoštovanju neodvisnega in nepristranskega sodstva v skladu z evropskimi merili;

14. je kljub temu zaskrbljen zaradi razlage turškega vrhovnega sodišča, da zakonik o kazenskem postopku podaljšuje obdobje pridržanja pred sojenjem na 10 let, kar očitno krši evropske standarde na tem področju; poziva Veliko narodno skupščino Turčije, naj spremeni zadevni zakon v skladu s sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; prav tako opozarja na obveznost Turčije, da dosledno izpolnjuje svojo zavezo iz člena 6 Evropske konvencije o človekovih pravicah o poštenem sojenju v razumnem času, in sicer z ustanovitvijo drugostopenjskih sodišč v svojem pravnem sistemu in s krepitvijo zmogljivosti svojih vrhovnih sodišč;

15. pozdravlja sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Dink proti Turčiji z dne 14. septembra 2010; zato poziva turške organe, naj v celoti uveljavijo posledice sodbe, tako da izvedejo ustrezne ukrepe za zaščito uresničevanja svobode izražanja; je zaskrbljen zaradi umetnih ovir, ki jih turška državna uprava postavlja za preprečevanje razkrinkanja pravih pobudnikov umora armenskega novinarja Hranta Dinka;

16. pozdravlja dejstvo, da sprejete ustavne spremembe končno zagotavljajo osnovo za ustanovitev institucije varuha človekovih pravic, ter poziva vlado, naj pripravi zakonodajo, parlament pa naj jo sprejme, ki bo zagotovila demokratičen postopek imenovanja, da bo na to novo delovno mesto postavljena vsesplošno spoštovana oseba; pozdravlja predlog o ustanovitvi nacionalne ustanove za človekove pravice in poziva narodno skupščino Turčije, naj se posvetuje s civilno družbo in da zadostna zagotovila za neodvisnost novega organa v skladu s pariškimi načeli;

17. izraža pohvalo za napredek v civilno-vojaških odnosih, zlasti povečanje civilnega nadzora, doseženega s pomočjo omejevanja pristojnosti vojaških sodišč, uvedbo možnosti sodnega pregleda sklepov vrhovnega vojaškega sveta in z ureditvijo, da se visokim častnikom sodi na civilnih sodiščih; opaža, da je potreben dodaten napredek, da bi zagotovili popolni civilni nadzor, ter poziva turški parlament, naj bo dejaven pri zagotavljanju parlamentarnega nadzora nad varnostnimi silami, vključno s popolnim nadzorom nad proračunom za obrambo;

18. poudarja, da morajo preiskave o domnevnih državnih udarih, kot sta primera Ergenekon in načrt Kladivo, dokazati moč ter neoporečno, neodvisno in pregledno delovanje turških demokratičnih institucij in sodstva; je zaskrbljen zaradi odločno predolgih priporov pred začetkom sojenja ter poudarja potrebo po učinkovitih sodnih jamstvih za vse osumljence;

19. obžaluje, da predlogi sprememb o razpustu političnih strank, predlagani v nedavni ustavni reformi, niso pridobili večine v Veliki narodni skupščini Turčije, ter poziva vse politične stranke, naj ustrezno zakonodajo sprejmejo v skladu z mnenjem Beneške komisije;

20. ponavlja pozive iz svojih prejšnjih resolucij, naj se reformira volilni sistem, tako da se zniža 10-odstotni prag, kar bi okrepilo večstrankarstvo in bolje odražalo pluralizem turške družbe; predvsem obžaluje, da na tem področju v letu 2010 ni bila sprejeta nobena reforma; poziva k celovitemu pregledu pravil financiranja političnih strank in volitev, da bi okrepili notranjo strankarsko demokracijo in spodbudili bolj odprt politični sistem; spodbuja politične stranke, naj okrepijo lastno notranjo demokracijo ter povečajo odgovornost izvoljenih članov do volivcev;

21. obžaluje, da ni bilo napredka pri omejevanju imunitete poslancev v zvezi z obtožbami glede korupcije, obenem pa izraža zaskrbljenost nad ustreznim varstvom izražanja nenasilnih mnenj v parlamentu; zato poziva vlado in parlament, naj se dogovorita o ustrezni reformi sistema parlamentarne imunitete;

22. je seznanjen, da Turčija predseduje Odboru ministrov Sveta Evrope, ter jo spodbuja, naj s podpisom in ratifikacijo okvirne konvencije za varstvo nacionalnih manjšin in ratifikacijo vseh dodatnih protokolov k Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic pokaže svojo zavezanost vrednotam Sveta Evrope;

23. je razočaran, ker Turčija od leta 2005 še ni ratificirala izbirnega protokola h konvenciji OZN proti mučenju, ter poziva njen parlament, naj jo ratificira brez nadaljnjega odlašanja;

24. podpira sedanji dialog vlade z verskimi skupnostmi, vključno z alevitsko, grško, armensko, aramejsko in drugimi krščanskimi skupnostmi; je pa razočaran zaradi omejenega napredka pri oblikovanju pravnega okvira za delovanje teh skupnosti, zlasti v zvezi z njihovo sposobnostjo pridobitve statusa pravne osebe, odpiranjem in delovanjem verskih središč, usposabljanjem duhovnikov ter reševanjem težav v zvezi z lastnino, ki niso vključene v zakon o verskih skupnostih; glede na prevladujoče zamude in postopkovne težave poziva k učinkovitemu in neprestanemu prizadevanju za izvajanje zakona o verskih skupnostih, ki mora tem verskim skupnostim omogočiti delovanje brez neustreznih omejitev v skladu z Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; poziva vlado, naj v turški družbi še poveča podporo svobodi vesti in verskemu pluralizmu;

25. zato poziva vlado, naj to vprašanje obravnava sistematično s spremembami zakonodaje in zagotavljanjem njenega pravilnega izvajanja v vseh vladnih službah, tudi občinskih; v zvezi s tem tudi poudarja priporočila, ki jih je spomladi 2010 sprejela Beneška komisija, o pridobivanju statusa pravne osebe vseh verskih skupnosti ter cerkvenega naziva "ekumenski" za patriarha pravoslavne cerkve; pozdravlja nedavni sklep skupščine za verske skupnosti, da se grška sirotišnica za dečke Büyükada vrne ekumenskemu patriarhu v skladu s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice; prav tako pozdravlja podelitev turškega državljanstva številnim grškim pravoslavnim duhovnikom, da bo olajšano delo patriarha in Svetega sinoda; pozdravlja verski obred v muzeju samostana Sümela v Trabzonu in obred v cerkvi na otoku Akdamar v provinci Van; obžaluje sodno odločbo turškega vrhovnega sodišča zoper samostan Sv. Gabrijela glede spora o zemljišču z vasmi in turškim ministrstvom za finance; ponavlja svoja pričakovanja, da bodo obvestilom vlade o ponovnem odprtju grškega pravoslavnega semenišča Halki kmalu sledila dejanja in ukrepi za neovirano usposabljanje duhovnikov krščanskih skupnosti; poziva vlado, naj bo zlasti pozorna na izobraževalno gradivo v šolah, ki mora odražati verski pluralizem turške družbe, ter na potrebo po nepristranskem učnem gradivu;

 

26. odločno obsoja nenehno teroristično nasilje, ki ga na turškem ozemlju izvajajo Kurdska delavska stranka, ki jo je EU že uvrstila na seznam terorističnih organizacij, ter druge teroristične skupine; spodbuja Turčijo, EU in njene države članice, naj v boju proti terorizmu okrepijo sodelovanje, tesno sodelujejo s koordinatorjem za boj proti terorizmu in Europolom ter strogo spoštujejo mednarodno humanitarno pravo;

27. poziva vlado, naj v okviru procesa demokratičnega odpiranja obnovi svoja prizadevanja za celovito obravnavanje kurdskega vprašanja, da bi dosegla njegovo mirno rešitev, predvsem z zagotavljanjem doslednega tolmačenja zakonov, ki dovoljujejo uporabo kurdskega jezika v političnem in javnem življenju ter v izobraževanju; s spremembami protiteroristične zakonodaje, da bi se izognili zlorabam ali preobsežnim razlagam; z zagotavljanjem pravice do svobode izražanja, zbiranja in združevanja; z učinkovitim reševanjem problemov razseljenih oseb, ki so zapustile svoja domača območja, med drugim zaradi dolgotrajnih konfliktov; z nadaljnjim izboljševanjem socialnih in gospodarskih razmer na jugovzhodu države; v zvezi s tem izraža zaskrbljenost glede tekočih sodnih postopkov proti 151 kurdskim političnim aktivistom v Diyarbakirju – med njimi je tudi osem izvoljenih lokalnih županov – kar predstavlja poseg v zakonito politično delovanje;

28. pozdravlja krepitev pravnega okvira, ki prek ustavnega svežnja zagotavlja pravice ženskam ter enakost med spoloma; je zaskrbljen zaradi vse nižjih stopenj udeležbe na trgu dela tudi med visoko izobraženimi ženskami; poziva vlado, zasebni sektor in civilno družbo, naj sprejmejo celovite ukrepe – kot so boj proti nepismenosti žensk, dejavno podpiranje boljšega dostopa deklet do srednješolske izobrazbe in zagotavljanje storitev za varstvo otrok – s katerimi bi se spopadli z revščino žensk ter povečali njihovo vključenost in udeležbo na trgu dela; poleg tega spodbuja oblikovanje sistema zajamčenih kvot za zagotavljanje zadostne prisotnosti žensk na vseh ravneh v gospodarstvu, javnem sektorju ter politiki; zlasti poziva politične skupine, naj izkoristijo priložnost prihajajočih volitev za krepitev aktivnega sodelovanja žensk v politiki;

29. globoko obžaluje povečanje števila ubojev iz časti, pa tudi vztrajno visoko raven nasilja v družini in pojav prisilnih porok; poziva vlado, naj okrepi preventivne ukrepe na vseh ravneh, zlasti z izvajanjem zakona št. 4320 o varstvu družine in s spremljanjem, kako ga policija in sodstvo izvajata, ter z obvezovanjem občin z več kot 50 000 prebivalci, da morajo zagotoviti dovolj zavetišč za ogrožene ženske in mladoletnike, z učinkovitim spremljanjem popolnega izpolnjevanja teh obveznosti ter z vzpostavitvijo sistema za nadaljnjo pomoč ženskam in mladoletnikom, ki zapustijo zavetišča, da se jim zagotovi ustrezno psihološko podporo, pravno pomoč in zdravstveno varstvo, ter ponovno vključitev v družbo; poziva vlado, naj vzpostavi primeren in učinkovit pregled nad občinami in njihovim izpolnjevanjem teh obveznosti; poziva sodstvo, naj dosledno in ustrezno kaznuje nasilje nad ženskami in mladoletniki ter tistimi, ki se borijo proti zločinom v imenu časti;

30. poziva vlado, naj z zakonom zagotovi enakopravnost ne glede na spol, raso ali narodnost, vero ali prepričanje, invalidnost, starost ali spolno usmerjenost ter ta zakon potem tudi učinkovito izvaja; obžaluje nedavne primere sodnega pregona združenj LGBTT, a pozdravlja dejstvo, da so sodišča te primere zavrgla; vendar opaža potrebo po nadaljnjih ukrepih proti homofobiji in diskriminaciji na podlagi spolne usmerjenosti; poziva turško vlado, naj oboroženim silam države naroči, naj prenehajo obravnavati homoseksualnost kot psihoseksualno bolezen;

31. meni, da bi morala Turčija v skladu s svojimi obveznostmi po mednarodnem pravu sprejeti zakonodajo, ki bo namesto služenja vojaškega roka uvedla civilno ali socialno služenje na podlagi svobodne izbire, katerega dolžina ne bo kaznovalna; poziva vlado, naj zagotovi popolno skladnost s sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v primeru Ülke proti Turčiji, tako da spremeni zakonodajo in prepreči preganjanje ugovornikov vesti, ker nočejo služiti vojaškega roka; poziva vlado, naj razišče obtožbe o slabem ravnanju z ugovorniki vesti v vojaškem zaporu, in ukrepa, da bi preprečila takšne zlorabe v prihodnje;

32. poudarja, da je treba zagotoviti učinkovito zaščito za zagovornike človekovih pravic; izraža zaskrbljenost zaradi nenehnih sodnih postopkov in pravosodnega pregona zagovornikov človekovih pravic ter še posebej opozarja na sojenje Pinar Selek, ki je kljub dvema oprostilnima sodbama trajalo dvanajst let; poziva Komisijo, naj pozorno spremlja njen primer, pa tudi druge podobne primere, in se sistematično udeležuje takšnih sodnih procesov;

33. poziva največje politične stranke, naj poiščejo rešitev glede prepovedi nošenja naglavne rute na univerzah, saj to vprašanje polarizira turško družbo; poziva, naj ta rešitev temelji na spoštovanju proste izbire žensk;

34. glede na dosedanje pomanjkanje napredka po resoluciji parlamentarne skupščine Sveta Evrope št.1625 še enkrat odločno poziva Turčijo, naj sprejme ukrepe za ohranjanje dvokulturnega značaja turških otokov Gökceada (Imbros) in Bozcaada (Tenedos) ter naj se zlasti spoprime s težavami, s katerimi se srečujejo pripadniki grške manjšine pri izobraževanju in lastninskih pravicah;

Krepitev socialne kohezije in blaginje

 

35. pozdravlja odpornost, ki jo je turško gospodarstvo pokazalo v času vsesplošne gospodarske krize; poudarja, da je gospodarsko oživljanje edinstvena priložnost za povečanje stopnje delovne aktivnosti in zaposlovanja, ki je še vedno zelo nizka (dosega komaj 50 %), ter za začetek procesa postopne družbene vključenosti; opozarja na skupno odgovornost vlade in socialnih partnerjev ter jih spodbuja, naj okrepijo svoje sodelovanje, da bi trdneje zasidrali socialno usmerjeno tržno gospodarstvo;

36. opaža medsebojno odvisnost gospodarstev EU in Turčije ter opozarja, da nadaljnje vključevanje Turčije na trg EU daje možnosti za povečanje blaginje EU in Turčije;

37. pozdravlja dejstvo, da so se z ustavnimi spremembami izboljšali socialni dialog in pravice sindikatov, vendar vztraja, da je poleg tega treba uskladiti pravni okvir, vključno z zakonodajo o sindikatih, ki je v pripravi, s standardi EU in Mednarodne organizacije dela; spodbuja vse strani Ekonomsko-socialnega sveta, naj okrepijo svojo zavezo in sodelovanje, da bo dosežen napredek na tem področju;

38. ponovno poudarja potrebo po okrepljeni koheziji med turškimi regijami ter med podeželjem in mestnimi območji; v zvezi s tem poudarja posebno vlogo izobraževanja ter potrebo po odpravi nenehnih in precejšnjih regionalnih razlik v kakovosti izobraževanja in stopnji vpisa v šole;

39. poziva turško vlado, naj preuči trajnost in okoljske posledice svojih načrtov, ki zadevajo novo vodno in energetsko infrastrukturo iz projekta za jugovzhodno Anatolijo, pri katerih obstaja tveganje, da bi lahko uničili okolje in edinstveno pokrajino v mnogih regijah, ter naj zlasti preučijo posledice projekta za sosednji Irak; zlasti poudarja, da mora zagotoviti, da se osnutek zakona o varstvu narave in biotske raznovrstnosti spremeni tako, da bo ohranjal kulturno in arheološko dediščino v popolni skladnosti z evropskimi merili, ter da se jasno določi, da je za varstvo narave odgovorna izvršilna oblast; poziva vlado, naj sprejme bolj velikopotezen politični okvir, podprt s posebnimi akcijskimi načrti proti vse večjim emisijam ogljikovega dioksida;

Vzpostavljanje dobrososedskih odnosov

 

40. poziva turško vlado in vse vpletene strani, naj dejavno podprejo sedanja pogajanja glede ciprskega vprašanja in dejansko prispevajo k njegovi celoviti rešitvi, ter jo poziva, naj s takojšnjim začetkom umika vojaških sil s Cipra omogoči primerno vzdušje za pogajanja; izrecno poziva obe skupnosti na Cipru, naj si v skladu s pozivom generalnega sekretarja, intenzivno prizadevata za nadgradnjo doseženega napredka v pogajanjih, da bi dosegli trajno rešitev, ki bo v skladu z resolucijami varnostnega sveta OZN, zlasti resolucijo št. 550 (1984), in načeli, na katerih temelji EU, ter ki bo v korist ciprskih državljanov, EU in Turčije;

41. spodbuja Turčijo, naj okrepi podporo Odboru za pogrešane osebe na Cipru, zlasti z omogočanjem vstopa na vojaško območje in vpogledom v arhive, ter v skladu z ugotovitvami Evropskega sodišča za človekove pravice sprejme vse ustrezne ukrepe v zvezi s humanitarnim vprašanjem pogrešanih oseb;

42. poziva Turčijo in turške oblasti na Cipru, naj se vzdržijo naseljevanja novih turških državljanov na otoku, saj bo to še naprej spreminjalo demografsko ravnovesje in omajalo pripadnost državljanov prihodnji skupni državi na podlagi skupne preteklosti; poziva Turčijo, naj vprašanje naseljevanja turških državljanov na otoku rešuje v skladu z Ženevsko konvencijo in načeli mednarodnega prava;

43. poziva Turčijo in Armenijo, naj brez pogojevanja ratificirata protokole ter odpreta mejo, in poziva Turčijo, naj izkoristi svojo pomembno vlogo v regiji za krepitev ukrepov za ustvarjanje zaupanja;

44. ugotavlja, da sta Turčija in Grčija okrepili prizadevanja za izboljšanje dvostranskih odnosov; vendar obžaluje, ker Velika narodna skupščina Turčije še vedno ni preklicala grožnje s povodom za napoved vojne (casus belli) proti Grčiji; pričakuje, da bo turška vlada ustavila neprestane kršitve grškega zračnega prostora in prelete turških vojaških letal prek grških otokov;

45. poudarja, da so Konvencijo Združenih narodov o pomorskem pravu podpisale EU, 27 držav članic in vse druge države kandidatke, ter da je ta konvencija del pravnega reda Evropske unije; zato poziva turško vlado, naj brez odlašanja podpiše in ratificira to konvencijo;

46. pozdravlja dejstvo, da so se poglobili odnosi med Turčijo in Irakom, tudi s kurdsko regionalno vlado, ter zlasti poudarja prispevek Turčije k stabilizaciji Iraka; poziva Turčijo, naj z iraško vlado in drugimi sosedami pripravi ukrepe za boj proti negativnim posledicam projekta gradnje jeza za hidroelektrarno, ki ga je napovedala turška vlada;

Napredek v sodelovanju med Evropsko unijo in Turčijo

 

47. obžaluje, ker Turčija ne izvaja Dodatnega protokola k pridružitvenemu sporazumu ES-Turčija, kar še naprej vpliva na proces pogajanj, ter poziva turško vlado k popolnemu izvajanju protokola;

48. opaža napredek Turčije na energetskem področju in ponovno spodbuja Svet, naj brez nadaljnjega odlašanja začne pogajanja o tem poglavju; poziva turško vlado, naj okrepi svoja prizadevanja v pogajanjih za pristop k pogodbi o energetski skupnosti; pozdravlja ratifikacijo medvladnega sporazuma Nabucco in podpis memoranduma o soglasju glede delovanja povezovalnega plinovoda Turčija–Grčija–Italija (ITGI), saj gre za projekta, ki sta z vidika varnosti oskrbe z energijo, pomembna za EU;

49. pozdravlja tekoča pogajanja o poglavju o varnosti živil, veterinarski in fitosanitarni politiki, ki so se začela 30. junija 2010; spodbuja Turčijo, naj sprejme ukrepe, potrebne za zaprtje določenih poglavij, na primer o podjetniški in industrijski politiki ali vseevropskih omrežjih;

50. pozdravlja velik napredek k dokončanju pogajanj o sporazumu EU-Turčija o ponovnem sprejemu oseb ter poziva turško vlado, naj zagotovi, da se do začetka veljavnosti tega sporazuma v celoti izvajajo obstoječi dvostranski sporazumi; poudarja pomen krepitve sodelovanja med EU in Turčijo v zvezi z upravljanjem migracij in nadzorom na mejah, tudi glede na visok odstotek nezakonitih priseljencev, ki prek Turčije vstopajo na ozemlje EU; je zadovoljen, da so bila glede treh osnutkov zakona na področju azila opravljena posvetovanja s civilno družbo, in poziva vlado, naj zakone brez odlašanja posreduje Parlamentu; meni, da mora Svet po začetku veljavnosti sporazuma o ponovnem sprejemu oseb podeliti Komisiji mandat, da bo začela dialog o vizumskem režimu, pri tem pa se posebej osredotočila na vprašanje pogojev za vstop poslovnežev in študentov, ki bodo potovali po EU, kar je nujen ukrep pri zagotavljanju mobilnosti;

51. ugotavlja povečano dejavnost Turčije na zunanjepolitičnem področju, da bi okrepila svojo vlogo regionalnega akterja; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj to razsežnost v celoti upošteva in sodeluje s Turčijo z namenom, da bi uskladila cilje in ustrezno zagovarjala interese EU; poziva turško vlado, naj okrepi svojo zunanjo politiko v sodelovanju z EU; načeloma pozdravlja pred kratkim predstavljeno politiko „ničelnih težav“ s sosedami Turčije, vendar poudarja, da je treba ohraniti nedvoumno zavezanost te države k našim skupnim evropskim vrednotam in interesom; poziva podpredsednico Komisije/visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj okrepi obstoječi dialog s Turčijo o zunanjepolitičnih vprašanjih skupnega interesa;

52. poudarja strateški pomen črnomorske regije za EU; je prepričan, da je Turčija na tem območju pomembna partnerica EU, in jo poziva, naj podpira izvajanje politik in ukrepov EU v črnomorski regiji ter dejavno sodeluje pri njih, kar bi sčasoma privedlo do oblikovanja strategije EU za Črno morje;

53. poziva turško vlado, naj v celoti podpre prizadevanja mednarodne skupnosti, da bi Iranu preprečila pridobitev jedrskega orožja, ter obžaluje turško glasovanje proti ustrezni resoluciji varnostnega sveta OZN; meni, da bi Turčija lahko prispevala k demokratizaciji Irana in krepitvi človekovih pravic v tej državi, če bi pri tem svoja prizadevanja uskladila z EU;

54. meni, da ima Turčija pomembno vlogo pri pospeševanju dialoga v mirovnem procesu na Bližnjem vzhodu in pri spodbujanju stabilizacije v Libanonu, ter poziva Turčijo, naj obnovi tesne vezi z Izraelom, nadaljuje svoje konstruktivno posredovanje ter zlasti prispeva h krepitvi palestinske oblasti;

55. ceni turško konstruktivno vlogo pri podpori prizadevanjem čezatlantskih partnerjev v Afganistanu in na Balkanu; vendar obžaluje, ker turški pomisleki ovirajo strateško sodelovanje NATO–EU, ki presega sporazum Berlin plus;

56. poziva turško vlado, naj podpiše in predloži v ratifikacijo statut Mednarodnega kazenskega sodišča in s tem dodatno poveča prispevek Turčije k globalnemu multilateralnemu sistemu ter njeno sodelovanje v tem sistemu;

57. je seznanjen z zaključki in izboljšavami, ki jih je v letnem poročilu o izvajanju instrumenta predpristopne pomoči za leto 2009 predlagala Komisija, z namenom opredeliti prednostne cilje in projekte v skladu s pristopnimi merili, kakor je predlagalo Računsko sodišče v posebnem poročilu št. 16/2009; poudarja, kako pomembno je podrobno spremljanje izvajanja instrumenta predpristopne pomoči, saj poteka vse več projektov;

58. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, generalnemu sekretarju Sveta Evrope, predsedniku Evropskega sodišča za človekove pravice, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Republike Turčije.

(1)

UL C 306 E, 15.12.2006, str. 284.

(2)

UL C 263 E, 16.10.2008, str. 452.

(3)

UL C 279 E, 19.11.2009, str. 57.

(4)

UL C 87 E, 1.4.2010, str. 139.

(5)

Sprejeta besedila, P7_TA(2010)0025.

(6)

UL L 51, 26.2.2008, str. 4.

Zadnja posodobitev: 9. maj 2011Pravno obvestilo