Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 3. oktobra 2005, da se s Srbijo in Črno goro začnejo pogajanja o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu,

–  ob upoštevanju novega pogajalskega mandata, ki ga je Svet zatem, ko je črnogorski parlament razglasil neodvisnost, dne 24. julija 2006 sprejel posebej za Črno goro,

–  ob upoštevanju izida pogajanj o stabilizacijsko-pridružitvenem sporazumu z dne 1. decembra 2006 in podpisa sporazuma dne 15. marca 2007,

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta o podpisu stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami ter Črno goro v imenu Evropske skupnosti (KOM(2007)350-1),

–  ob upoštevanju predloga sklepa Sveta in Komisije o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani (KOM(2007)350-2),

–  ob upoštevanju sporazumov med EU in Črno goro o poenostavitvi vizumov za kratkoročno bivanje in ponovnem sprejemu oseb, podpisanih 18. oktobra 2007,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o napredku Črne gore za leto 2007 (SEC(2007)1434),

–  ob upoštevanju dokumenta o okvirnem večletnem finančnem načrtovanju za Črno goro v sklopu predpristopnega instrumenta (2007–2009),

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je Črna gora sopodpisnica pogodbe o ustanovitvi Skupnosti za energijo,

B.  ker je Črna gora 23. oktobra 2006 ratificirala Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča,

C.  ker je prihodnost Črne gore v Evropski uniji,

D.  ker je Črna gora podpisnica Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini (CEFTA); ker bi Črna gora leta 2008 lahko pristopila k Svetovni trgovinski organizaciji,

E.  ker je Evropski svet na zasedanju v Solunu 19. in 20. junija 2003 ugotovil, da je prihodnost Črne gore v Evropski uniji, kar sta Svet in Parlament potrdila ob številnih priložnostih,

F.  ker je treba upoštevati obseg stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki vzpostavlja pogodbeno razmerje med Evropsko skupnostjo in Črno goro na bistvenih področjih institucionalnega, družbenega in gospodarskega življenja te države,

G.  ker je treba upoštevati pomen okoljske razsežnosti v gospodarskem in družbenem življenju Republike Črne gore, ki je priznan v njeni ustavi, kjer je zapisano, da je Črna gora ekološka država, ter poudariti, da je treba izjave o nameri podpreti z dejanskimi ukrepi in učinkovitimi strukturami,

H.  ker je treba upoštevati bistveno vlogo, ki jo ima v življenju demokratične države neodvisno, strokovno in odgovorno sodstvo, v katerem ni korupcije,

I.  ker mora biti pomoč Skupnosti Črni gori sorazmerna s pogodbenimi obveznostmi, ki izhajajo iz omenjenega sporazuma,

J.  ker je črnogorski parlament po sporazumu med vladajočo koalicijo in glavnimi deli opozicije 19. oktobra 2007 s potrebno dvotretjinsko večino sprejel novo ustavo,

K.  ker je za črnogorsko gospodarstvo v letu 2007 značilna velika rast (skoraj 8 %) in narašča delež neposrednih tujih naložb (707 mio EUR); ker je stopnja brezposelnosti zaenkrat nizka in je prvič padla pod 12 %; ker pa je zaskrbljujoč primanjkljaj na tekočem računu plačilne bilance,

L.  ker je korupcija v Črni gori še vedno resna težava in ker znaša indeks mednarodne organizacije Transparency International za zaznavo korupcije v letu 2007 za Črno goro 3,3 (na lestvici od 0, tj. zelo razširjena korupcija, do 10, kar pomeni brez korupcije),

1.  čestita črnogorski vladi za hiter zaključek pogajanj o sklenitvi stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma in za nedavni podpis tega pomembnega dokumenta;

2.  meni, da je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum prvi, toda pomemben korak Črne gore na poti k pristopu k Evropski uniji, ter je prepričan, da je ta sporazum še en primer pozitivnih sprememb na Zahodnem Balkanu, ki so jih spodbudile možnosti članstva v EU; vendar črnogorske oblasti opozarja, da je treba možnosti pristopa oceniti realno, in sicer ne le na podlagi prenosa predpisov in standardov Skupnosti v nacionalno zakonodajo, temveč tudi ob upoštevanju dejanskih upravnih in sodnih zmogljivosti države ter dodelitve zadostnih sredstev, ki so potrebna za razvoj zdravega zakonodajnega okvira v Črni gori in njegovega učinkovitega izvajanja ter so osnoven predpogoj za demokratičen in gospodarski razvoj države;

3.  predlaga, da bi Komisija upoštevala edinstvene izkušnje držav članic, ki so se EU pridružile v 21. stoletju, z reformami v prehodnem obdobju, da bi dopolnila nove mehanizme, ki so zdaj v uporabi in bi Črni gori lahko koristili;

4.  priporoča krepitev vloge parlamenta kot osrednjega elementa parlamentarne demokracije ter ugotavlja, da bi moral delovati predvsem kot nadzorni organ, na primer na področju javnih financ;

5.  poziva črnogorski parlament, naj v skladu z lastno predstavo o svoji vlogi dejavno prispeva k procesu približevanja EU; opominja vlado, da mora biti parlament dejavno vključen v proces oblikovanja mnenja;

6.  poziva črnogorsko vlado in parlament, naj cilje iz člena 80 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma uresničita v praksi, in sicer z uvedbo zakonov in predpisov, potrebnih za zagotovitev polne neodvisnosti in odgovornosti sodstva; v zvezi s tem meni, da ima parlament zaradi novih ustavnih določb o odgovornosti za imenovanje sodnikov manjšo diskrecijsko pravico, sodno samoregulativno telo pa večjo avtonomnost; opominja, da je za neodvisno in učinkovito sodstvo, v katerem ni korupcije, bistvena zmožnost polnega in trajnega uveljavljanja pravne države;

7.  poziva črnogorsko vlado in sodne oblasti, da italijanskim sodnim organom zagotovijo vso potrebno pomoč in sodelovanje pri zaključku preiskave o organiziranem kriminalu in tihotapljenju cigaret, v katero so vpleteni vidni črnogorski politiki in ki bi ji lahko sledila izdaja mednarodnega naloga za aretacijo;

8.  izraža zadovoljstvo nad stalnim sodelovanjem Črne gore z Mednarodnim kazenskim sodiščem za območje nekdanje Jugoslavije in poudarja, da je to tesno povezano z napredkom Črne gore na poti do članstva v EU; poziva črnogorske oblasti, naj zaključijo svojo preiskavo primera Sretena Glendže, komandirja policijske postaje v Ulcinju, ter petih drugih nekdanjih policistov, obtoženih vojnih zločinov iz leta 1992; oblasti tudi poziva, naj upoštevajo strategijo sodišča za zaključek postopkov in ukrenejo vse potrebno, da bodo leta 2008 zaključeni vsi primeri na Mednarodnem kazenskem sodišču za območje nekdanje Jugoslavije;

9.  pozdravlja letošnjo aretacijo Vlastimira Djordjevića, obtoženega vojnih zločinov, na ozemlju Črne gore, in poziva črnogorske oblasti, naj še naprej sodelujejo s Srbijo in drugimi sosednjimi državami, da bi našle in aretirale še druge osumljence vojnih zločinov, zlasti Ratka Mladića in Radovana Karadžića;

10.  poziva črnogorske oblasti, naj sprejmejo in izvajajo proaktivne ukrepe proti korupciji, da bi izboljšale učinkovitost javne uprave ter boj proti organiziranemu kriminalu in trgovini z ljudmi, orožjem, cigaretami in drogami, saj je to predpogoj za nadaljnje vključevanje v Evropsko unijo; opozarja, da je za črnogorske državljane, turiste in tuje vlagatelje pomembno zagotoviti občutek varnosti, ter v zvezi s tem poziva h krepitvi neodvisnih organov za nadzor korupcije;

11.  podpis sporazuma s Črno goro o vizumskih olajšavah in ponovnem sprejemu oseb dne 18. septembra 2007 pozdravlja kot prvi korak k popolni ukinitvi vizumov ter poziva Svet in Komisijo, naj v zvezi s tem pripravita konkreten načrt in sprejmeta ukrepe za izboljšanje možnosti potovanj za večje število državljanov, zlasti za mlade in študente;

12.  v zvezi s tem pozdravlja odprtje skupnega centra za sprejemanje vizumskih vlog v Podgorici, s katerim naj bi olajšali postopek za izdajo vizumov za kratkoročno bivanje, ter poziva države članice, naj sodelujejo pri projektu tega centra, da bi črnogorski državljani lahko v celoti izkoristili podpisani sporazum;

13.  poziva črnogorske oblasti, naj podpis sporazuma izkoristijo kot priložnost za odločno izvajanje reform na področjih, kot so pravna država, boj proti organiziranemu kriminalu in korupciji, krepitev nadzora na meji in izboljšanje črnogorskih upravnih zmogljivosti;

14.  poudarja pomen člena 114 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma, ki vsebuje zavezo o razvoju učinkovite in odgovorne javne uprave v Črni gori, ter poziva vlado, naj sprejme potrebne določbe za zagotovitev preglednega zaposlovanja in načrtovanja poklicne poti v javni upravi in naj ob podpori Komisije v celoti izkoristi pomoč Skupnosti ter instrumente tesnih medinstitucionalnih povezav za javne organe;

15.  obžaluje podpis sporazuma med Združenimi državami Amerike in Črno goro, v skladu s katerim Črna gora ameriških državljanov ne bo izročala Mednarodnemu kazenskemu sodišču, ZDA pa ji bodo v zameno zagotovile vojaško pomoč (t. i. sporazum o členu 98); opominja, da EU nasprotuje takim dogovorom, saj spodkopavajo avtoriteto Mednarodnega kazenskega sodišča; pričakuje, da bo Črna gora upoštevala stališče EU o tej zadevi in sprejela ustrezne ukrepe;

16.  poudarja, da je razvoj okoljsko trajnostnega turizma bistven za gospodarsko prihodnost Črne gore; vztraja, da je treba sprejeti skladen zakonodajni okvir za okolje in glavni načrt za obalno zaščito, in poziva vlado, naj vzpostavi delujoče neodvisne organe, pristojne za zagotovitev spoštovanja krhkega ekološkega ravnovesja predvsem na obalnih območjih, pa tudi v nacionalnih parkih v notranjosti države, ter obžaluje, da člen 96 stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma glede tega ne vsebuje jasnih zavez;

17.  obžaluje špekulacije z nepremičninami in njihov negativen vpliv na trajnostni razvoj države, ki so posledica šibkega in nezadostnega nadzora državnih in lokalnih organov;

18.  ugotavlja, da Črna gora dejansko uporablja euro kot uradno valuto; poudarja, da je sedanja raba eura, za katero so se črnogorske oblasti odločile zaradi izrednih razmer, popolnoma ločena od članstva v evroobmočju; opozarja, da je treba pred vstopom v evroobmočje izpolniti vsa merila, opredeljena v Pogodbi, med katerimi je tudi visoka stopnja trajnostne konvergence;

19.  zato poziva črnogorsko vlado in parlament, naj čim prej sprejmeta državni zakon za varstvo podeželja (zlasti na obalnih območjih), voda in morskega okolja ter izvajata glavne načrte za celovito ravnanje z odpadki in čiščenje odpadne vode; pri tem naj se osredotočita zlasti na spodbujanje ločenega zbiranja odpadkov v obalnih turističnih središčih in poskrbita za gradnjo obratov za pridobivanje toplote; opozarja zlasti na občutljivo ekološko ravnovesje v Boki Kotorski in na dejstvo, da je za ohranitev te izjemno lepe naravne in arhitekturne dediščine treba ukrepati takoj in usklajeno;

20.  priporoča črnogorskim oblastem, naj dejansko izvajajo cilje iz člena 109 in v najkrajšem možnem času zgradijo obrate, ki bodo uporabljali obnovljive vire energije; poziva Komisijo, naj črnogorski vladi pomaga pri iskanju javnega ali javno-zasebnega financiranja, potrebnega za gradnjo teh elektrarn; ugotavlja, da osnutek energetske strategije 2025 črnogorskemu energetskemu sektorju ponuja možnost postati okolju prijaznejši, in poudarja, da je to pomembno za razvoj države;

21.  ugotavlja, da pri neposrednih tujih naložbah v Črni gori prevladujejo naložbe v nepremičnine; izraža zaskrbljenost zaradi špekulacij z zemljišči in nepremičninami, ki jih je zelo težko zajeziti in zaradi katerih bo obala najbrž v celoti pozidana; hkrati ugotavlja, da imajo pri tem pomembno vlogo gradbene inšpekcije in da je na občutljivih območjih treba razmisliti o moratorijih za gradnjo;

22.  izraža zaskrbljenost zaradi nezadostne preglednosti in monopolov v političnih in gospodarskih strukturah Črne gore, kar ovira njen razvoj v demokratično družbo s prostim trgom;

23.  meni, da lahko pomanjkljivo kratko- in dolgoročno načrtovanje gospodarskega razvoja in nezmožnost spoprijeti se z velikim deležem sive ekonomije škodita uspešnemu izvajanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; zato črnogorske oblasti poziva, naj se bolj posvetijo zaposlovanju, ki je v črnogorski družbi med najbolj perečimi gospodarskimi in socialnimi problemi, ter naj z gospodarsko politiko ustvarjajo odprto konkurenčno in pregledno poslovno okolje;

24.  poudarja, da je pomemben razvoj intermodalnega prometnega omrežja, ki ne bo usmerjeno zgolj v cestni promet; meni, da k uresničevanju tega cilja lahko pomagajo partnerstva z zasebnim sektorjem in izdaja državnih obveznic; priporoča nadaljnjo obnovo železniškega sistema, tudi delno opuščenih tirov od Podgorice do Nikšića in albanskega obmejnega mesta Skadar;

25.  poziva črnogorsko vlado, naj najde dolgoročno rešitev za stanovanjsko in narodnostno vprašanje beguncev s sosednjega Kosova na osnovi evropske konvencije o državljanstvu iz leta 1997 in pred kratkim sprejete konvencije Sveta Evrope o preprečevanju apatridnosti v primeru nasledstva držav;

26.  poziva črnogorske oblasti, naj še učinkoviteje usklajujejo vključenost Črne gore v programe Skupnosti, zlasti na področju izobraževanja in usposabljanja; poudarja, da je mogoče s temi programi učinkovito izboljšati kakovost razpoložljivega izobraževanja in usposabljanja ter mladim iz Črne gore ponuditi nove študijske možnosti, tudi obdobja študija v tujini; meni, da bi bilo treba skupaj s Komisijo preučiti, kako kar najbolj spodbuditi povezovanje in partnerstva med črnogorskimi ustanovami in enakovrednimi ustanovami v državah članicah EU; meni, da bodo Črnogorci z liberalizacijo vizumskega režima laže sodelovali v programih Skupnosti;

27.  poziva črnogorsko vlado, naj spremeni zakonodajo o medijih, zlasti zakon o preglednosti medijev in preprečevanju njihove koncentracije, da bi omogočila večjo preglednost in preprečevanje monopola v tiskanih in elektronskih medijih; poziva črnogorski parlament, naj zagotovi neodvisnost sveta za radiodifuzijo Radiotelevizije Črne gore (RTCG), v katerem naj bodo zastopane vse družbene skupine, in s tem omogoči preobrazbo RTCG v profesionalno javno radiotelevizijo;

28.  ugotavlja, da je nujno okrepiti in ohraniti neodvisne medije z uravnoteženim poročanjem;

29.  močno obžaluje, da primer umorjenega novinarja Duška Jovanovića, ki je v času umora objavljal serijo člankov o tihotapljenju cigaret in drugih oblikah organiziranega kriminala v Črni gori, še ni rešen;

30.  poziva črnogorsko vlado, naj zagotovi svobodo tiska in zahteva preiskavo napada na urednika neodvisnega dnevnika Vijesti Željka Ivanovića v Podgorici 1. septembra 2007;

31.  poudarja, da lahko civilna družba z opozarjanjem na socialne probleme in občutljiva politična vprašanja prevzame pomembno vlogo pri razvoju demokracije in pravne države; v zvezi s tem poziva, da je treba akterjem civilne družbe omogočiti boljšo zaščito in boljše pogoje;

32.  opaža, da si črnogorska vlada prizadeva okrepiti kulturno sodelovanje, in poziva k večjemu vključevanju civilne družbe v področje kulture, med drugim s spodbudami za različne oblike združenj in s spodbujanjem stikov med ljudmi;

33.  pozdravlja pobude, s katerimi bi črnogorski študentje dobili možnosti študija v državah EU; poziva države članice EU, naj si prizadevajo za nove oblike sodelovanja s Črnogorci;

34.  obžaluje zamudo pri odprtju urada delegacije Komisije v Črni gori; opozarja, kako pomembna je vidna prisotnost EU v Črni gori, zlasti zaradi začetka veljavnosti stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma; pozdravlja dejstvo, da je Komisija začela postopke za zaposlovanje osebja za urad v Podgorici, in je prepričan, da bodo postopki zaključeni v najkrajšem možnem času;

35.  pozdravlja otvoritev novega mejnega prehoda v Ščepan-Polju 1. oktobra 2007 in s tem povezano napoved, da bodo zgrajeni še drugi novi mejni prehodi; v zvezi s tem pozdravlja razvoj dobrososedskih odnosov;

36.  ugotavlja, da bo začasni sporazum, ki sta ga sklenili Hrvaška in takratna Državna skupnost Srbije in Črne gore, treba nadomestiti s trajnim sporazumom o hrvaško-črnogorski meji; meni, da se je sedanja začasna ureditev na polotoku Prevlaka izkazala za odlično osnovo za nov trajen sporazum;

37.  pozdravlja novo ustavno besedilo, ki ga je sprejel črnogorski parlament; meni, da nova ustava uvaja jasnejšo ločitev oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno ter zadostna varovala za narodne manjšine;

38.  meni, da je novo ustavno besedilo korak v pravo smer in dodaten dokaz, da se je Črna gora pripravljena v polni meri vključiti v EU; vendar meni, da je treba najprej povečati odgovornost sodnikov in izkoreniniti razširjeno korupcijo, ki meče slabo luč na črnogorski sodni sistem, in nato izboljšati določbe o imenovanju in razrešitvi predstavnikov sodne oblasti, da bi bolje zaščitili neodvisnost sodstva;

39.  meni, da je regionalno sodelovanje med državami Zahodnega Balkana lahko učinkovit instrument za reševanje njihovih političnih, gospodarskih in socialnih problemov; pozdravlja pristop Črne gore k sporazumu CEFTA, ki bo veliko prispeval h gospodarskemu razvoju države; poziva Komisijo, naj črnogorskim oblastem pomaga krepiti sodelovanje s sosednjimi državami na področju energije, okolja in prometa; poudarja pomen regionalnega sodelovanja pri vključevanju Črne gore v Evropsko unijo;