Evropski parlament,

–  ob upoštevanju zlasti resolucije Evropskega parlamenta z dne 25. aprila 2007 o čezatlantskih odnosih ter resolucij z dne 1. junija 2006 o gospodarskih odnosih EU-ZDA in čezatlantskem partnerskem sporazumu,

–  ob upoštevanja resolucije z dne 26. septembra 2007 o varnosti izdelkov, zlasti igrač;

–  ob upoštevanju zaključkov vrha EU-ZDA 30. aprila 2007 v Washingtonu, zlasti okvirnega sporazuma za spodbujanje čezatlantskega gospodarskega povezovanja med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike;

–  ob upoštevanju skupne izjave in poročila o napredku, sprejetih na prvem srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta 9. novembra 2007,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker se Evropski parlament in ameriški kongres zavzemata, da bi bil čezatlantski trg dokončno izoblikovan do leta 2015;

1.  poudarja, da je tesno čezatlantsko partnerstvo ključni instrument za usmerjanje globalizacije v korist skupnih vrednot in v smeri pravičnega političnega in gospodarskega svetovnega reda; ponovno izraža stališče, da je delujoč in konkurenčen čezatlantski trg osnova, na kateri bi lahko čvrsto zasidrali čezatlantsko partnerstvo ter Uniji in ZDA omogočili, da se skupno spoprimeta z globalnimi političnimi in gospodarskimi izzivi;

2.  odločno podpira proces tesnejše čezatlantske gospodarske integracije iz leta 2007, ko je bil na vrhu EU-ZDA sprejet okvirni sporazum za spodbujanje čezatlantskega gospodarskega povezovanja med EU in ZDA in je bil ustanovljen čezatlantski ekonomski svet z nalogo, da spremlja in pospeši prizadevanja, zapisana v okvirnem sporazumu;

3.  meni, da bi bilo treba pripraviti kratek dokument, ki bi bil dostopen širokemu krogu in v katerem bi predstavili bistvene razloge za čim hitrejše izoblikovanje čezatlantskega trga in načine za njegovo učinkovito izvajanje;

4.  pozdravlja dejstvo, da bo Komisija na priporočilo Evropskega parlamenta pripravila študijo o ovirah, ki stojijo na poti izoblikovanja čezatlantskega trga in njihovi odstranitvi; meni, da bi moral ta dokument krožiti v širokih krogih na obeh straneh Atlantika; poziva, da bi bila potrebna njegova podrobnejša nadgradnja, pri kateri naj bi finančno sodelovala tudi ameriška stran;

5.  meni, da bi morali obe strani do vrha EU-ZDA leta 2009 pripraviti podroben načrt za dolgoročno učinkovito izoblikovanje čezatlantskega trga po posameznih sektorjih; meni, da bi načrt moral graditi na triletnih podrobno izdelanih programih, ki bi denimo potekali od 2009 do 2012 s končnim datumom leta 2015;

6.  ceni dosežen napredek čezatlantskega ekonomskega sveta pri prevzemanju politične odgovornosti za opredelitev prednostnih nalog in utiranje poti sporazumom, s katerimi bi odstranili ovire za trgovanje in naložbe ter spodbudili konkurenco na čezatlantskem trgu;

7.  meni, da doseženi rezultati čezatlantskega ekonomskega sveta od njegove ustanovitve dokazujejo, da čezatlantskega trga ne moremo zgraditi zgolj z administrativnim delom, ampak da je za izpolnitev tega cilja potrebno močno in nepretrgano politično vodenje; spodbuja čezatlantski ekonomski svet, naj si odločno prizadeva tudi vnaprej;

8.  poudarja, da je treba zagon tega procesa nujno ohraniti skozi med obema volilnima letoma 2008 in 2009; meni, da si morata oba partnerja prizadevati za hitro izpolnitev skupnih ciljev, in upa, da se bodo izvršilni organi na obeh straneh tudi vnaprej predano zavzemali za dosego končnega cilja;

9.  opozarja na ključno vlogo ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta pri podpori temu zagonu; opozarja še na to, da lahko samo zakonodajna telesa odpravijo necarinske ovire;

10.  zaradi tega poziva vodstvo Unije in ZDA ter sopredsednika čezatlantskega ekonomskega sveta, naj upoštevajo ključno vlogo zakonodajnih teles za uspeh procesa na dolgi rok, ter jih poziva, naj predstavnike čezatlantskega dialoga zakonodajalcev polno in neposredno vključijo v delo čezatlantskega ekonomskega sveta; se ob tem zaveda, da je zelo pomembno, da pri razpravi in strokovnem delu čezatlantskega ekonomskega sveta sodelujejo predstavniki poslovnega sveta in interesne skupine potrošnikov; kljub temu meni, da je treba njihovo posvetovalno vlogo ločevati od zakonodajne vloge ameriškega kongresa in Evropskega parlamenta;

11.  je seznanjen z ustanovitvijo skupine svetovalcev, ki jo sestavljajo predstavniki čezatlantskega dialoga zakonodajalcev, čezatlantskega poslovnega dialoga in čezatlantskega dialoga potrošnikov; izraža zadovoljstvo nad prispevkom zakonodajalcev in interesnih skupin k uspešnemu prvemu srečanju čezatlantskega ekonomskega sveta novembra 2007;

12.  ponovno izraža željo po okrepitvi dialoga med obema parlamentoma in poziva k njunemu sodelovanju v začetnih fazah, zlasti kar zadeva nova pravila, ki jih bodo pripravila univerzalna samoregulativna telesa, da bi se na ta način že v začetni fazi obravnavalo vprašanje politične odgovornosti;

13.  poudarja, da je prednostna naloga prihajajočega srečanja čezatlantskega ekonomskega sveta spomladi 2008 doseči konkreten napredek zlasti na področju računovodskih standardov, poslovanja z vrednostnimi papirji, pozavarovanja, varnega uvoza, izjav o skladnosti, ki jih morajo dati dobavitelji, in uvoza perutnine, obdelane z antimikrobnimi sredstvi za zatiranje patogenov; kljub temu meni, da treba v tej resoluciji opozoriti na še nekatera druga pomembna vprašanja, ki bi jih moral čezatlantski ekonomski svet obravnavati v prihodnje;

14.  poziva Komisijo, naj Parlament obvesti o rezultatih študije o koristih odstranitve ovir za čezatlantsko trgovino in naložbe, napovedane za leto 2008; poziva Komisijo, naj poskrbi, da bodo o ugotovitvah študij v zvezi z oblikovanjem čezatlantskega trga lahko razpravljali ustrezni parlamentarni odbori še preden bodo sprejeti specifični zaključki za prihodnja priporočila čezatlantskemu ekonomskemu svetu;

Finančne storitve

15.  podpira pristop, ki je zasnovan v Uredbi Komisije (ES) št. 1569/2007 z dne 21. decembra 2007 o določitvi mehanizma za ugotavljanje enakovrednosti računovodskih standardov izdajateljev vrednostnih papirjev iz tretjih držav v skladu z direktivama 2003/71/ES in 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta in je v duhu pisma Komisije z dne 26. septembra 2007 ameriški komisiji za nadzor vrednostnih papirjev o predlaganih pravilih za sprejemanje računovodskih izkazov tujih zasebnih izdajateljev, pripravljenih v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja brez usklajevanja z ameriškimi splošno sprejetimi računovodskimi načeli (US GAAP) in resolucije o tem vprašanju, v kateri je poudarjeno, da bo odločitev Komisije v vsakem primeru pomenila, da imajo izdajatelji iz EU pravico, da v kateri koli tretji državi uporabljajo mednarodne standarde računovodskega poročanja, kot jih določa Evropska unija (1);

16.  meni, da bi medsebojno priznavanje trgov vrednostnih papirjev med ZDA in EU pomenilo pomemben napredek in bi izboljšalo učinkovitost čezatlantskega trga z omogočanjem dostopa EU in ZDA do širšega in poglobljenega čezatlantskega trga; vendar poudarja, da mora biti takšen projekt rezultat dvostranskega sporazuma in da bi bilo treba skleniti okvirni sporazum med ZDA in EU, ki bi v celoti upošteval zakonodajo EU o nadzoru finančnih trgov, Komisija pa ne bi smela dovoliti, da se sklepajo dvostranski sporazumi med državami članicami in ZDA, saj bi to lahko ogrozilo enake razmere v EU;

17.  poudarja, da je izredno pomembno, da se varuje finančna stabilnost; v zvezi s tem opozarja na vlogo Mednarodnega denarnega sklada ob upoštevanju pomanjkljivosti, ki jih še poudarjajo finančni pretresi, meni, da je ključnega pomena okrepljeno sodelovanje med nadzornimi organi v ZDA in tistimi v EU;

18.  pozdravlja pristop foruma za finančno stabilnost in Mednarodnega denarnega sklada, da se pripravijo splošne ugotovitve v zvezi s finančnim pretresom, in z veseljem pričakuje sklepe in priporočila v zvezi s politiko delovne skupine foruma za finančno stabilnost o prožnosti trga in institucij; vendar meni, da bi morala takšno dela le dopolnjevati razprave in odločitve o ustreznih političnih odzivih EU in ZDA, ne pa jih nadomeščati;

19.  poziva ZDA, naj Unijo obveščajo o napredku pri izvajanju drugega baselskega sporazuma v ZDA; opozarja na pomen usklajenega pristopa pri pripravi ali spremembi univerzalnih pravil za mednarodno dejavne subjekte na finančnem trgu; zaradi tega je prepričan, da je izvajanje sporazuma Basel II v ZDA bistvenega pomena za ohranitev enotnih pogojev delovanja za vse udeležence;

Trgovinsko in regulativno sodelovanje EU-ZDA

20.  poudarja, da bi morala varnost uvoženih izdelkov postati prednostna naloga čezatlantskega ekonomskega sveta; meni, da bodo ljudje v prosto trgovino resnično zaupali le, če bodo vedeli, da se spoštujeta njihovo zdravje in varnost; predlaga, da čezatlantski ekonomski svet deluje na podlagi instrumenta zavezujočega sodelovanja, ki bi usmerjal in spodbujal izmenjavo informacij o varnosti izdelkov in pripravi skupnega programa ukrepov za sodelovanje; poziva Komisijo in Svet, naj okrepita sodelovanje med carinskimi organi in organi za nadzor trga EU in ZDA, da bi zagotovili ustrezne kontrole na zunanjih mejah in preprečili, da bi nevarni izdelki, zlasti nevarne igrače, prišli do potrošnika; poziva Svet in države članice, naj zagotovijo dosledno izvrševanje zakonodaje s področja varnosti proizvodov, zlasti igrač, in strožjo nacionalno inšpekcijo; poudarja, da je potrebno tesnejše sodelovanje med EU in ZDA, s katerim bi zagotovili, da bi Kitajska in ostale tretje države dvignile svoje proizvodne standarde in tako izpolnile varnostne zahteve EU/ZDA, zlasti glede igrač;

21.  opozarja, da je v vedno bolj povezanem svetovnem gospodarstvu še posebej pomembna varna trgovina; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za to, da bi se predpis, po katerem ZDA 100-odstotno pregledajo tovor, namenjen tej državi, preoblikoval v sodelovanje, ki bi temeljilo na vzajemnem priznavanju t.i. pooblaščenih gospodarskih subjektov in varnostnih standardov, ki jih je sprejela Svetovna carinska organizacija (C-TPAT, sporazum SAFE); Komisijo še poziva, naj s posebno strategijo podpre pomembno vlogo evropskih lastnikov ladij in pomorskih agentov na svetovni ravni; poziva Komisijo, naj oceni potencialni strošek predpisa o 100-odstotnem pregledu tovornih ladijskih kontejnerjev, namenjenih v ZDA, za podjetja in gospodarstvo Unije, pa tudi potencialni učinek na carinske postopke;

22.  poziva Komisijo, naj se v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta, kjer je le mogoče, pogaja za skupne univerzalne standarde; meni, da bi izvajanje skupnih avtomobilskih varnostnih standardov (pravilnik OZN-ECE o globalnem tehničnem predpisu) precej znižalo stroške avtomobilske industrije, ki je pomemben delodajalec v EU in tudi v ZDA;

23.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za formalno sprejetje postopkov za vzajemno priznavanje izjav o skladnosti za izdelke, za katere je obvezno testiranje tretje strani, zlasti za informacijske in komunikacijske tehnologije in električno opremo;

24.  še naprej podpira Komisijo v njenih prizadevanjih za dosego skupnega sporazuma o uvoženih izdelkih, ki morajo biti označeni z imperialnimi in metričnimi merskimi enotami; vztraja, da bi ZDA morale sprejemati merske enote, dogovorjene z mednarodnimi standardi, zlasti na izdelkih, označenih zgolj z metričnimi merskimi enotami; meni, da bo to prizadevanje povečalo ekonomijo obsega za evropska podjetja ter podjetja iz ZDA in tretjih držav in bo še zlasti prineslo koristi malim in srednjim podjetjem;

25.  podpira Komisijo pri njenih prizadevanjih za dosego sporazumov o vzajemnem priznavanju, ki bi prispevali k zmanjševanju trgovinskih ovir; meni, da bodo sporazumi o vzajemnem priznavanju koristili obema stranema, saj bo vzpostavljeno bolj predvidljivo in skupno zakonodajno okolje;

26.  poziva Komisijo in Svet, naj okrepita sodelovanje med EU in ZDA na področju globalno usklajenega sistema razvrščanja in označevanja snovi in mešanic v zvezi z izvajanjem mednarodnih meril, dogovorjenih v ekonomsko-socialnem svetu OZN; meni, da je pomemben cilj sistema ta, da se olajša trgovanje, zato vztraja, da bi bilo treba globalno usklajeni sistem razvrščanja in označevanja snovi in mešanic v EU in ZDA uvesti istočasno in na način, ki si ne bo nasprotoval;

Kmetijska vprašanja

27.  poziva k takojšnjim rešitvam v razpravah, ki potekajo v zvezi s prepovedjo uvoza ameriške perutnine, ki je bila obdelana za zatiranje patogenov, v EU; priznava, da je potrebno ustrezno znanstveno svetovanje, pri čemer bi se morala upoštevati zaščita potrošnikov in vidiki informiranja;

28.  meni, da je bila odločitev Skupnosti o prepovedi uvoza hormonsko predelanega govejega mesa popolnoma utemeljena z znanstvenimi študijami, in poziva ZDA, da brez odlašanja ukinejo sankcije za evropske proizvode;

29.  poziva k dialogu o spremembah, ki se pojavljajo glede na razmere na kmetijskih trgih, pri čemer izpostavlja nihanje cen, osnutek ameriškega zakona o kmetijstvu, anticiklična plačila, naraščajoč pomen razvoja podeželja in instrument navzkrižne skladnosti;

Sodelovanje pri politikah na področju energetike, industrije in znanosti

30.  poziva k okrepitvi strateškega čezatlantskega sodelovanja pri politikah s področja energetike, industrije in znanosti; poudarja pomen energetskega vprašanja, pri čemer podpira diverzifikacijo energetskih virov in dobavnih poti, zagotavljanje varne energije in infrastrukture, spodbujanje politik zanesljive energetske oskrbe, ki bodo temeljile na tržnih pravilih, in povečanje naložb v čistejšo in učinkovitejšo rabo fosilnih energetskih virov;

31.  se zaveda pomembnega vprašanja proizvodnje biogoriv in biomase (energije) na eni strani ter pridelave hrane in torej zanesljive oskrbe s hrano na drugi; poudarja, da je potrebno okrepljeno regulativno in znanstveno sodelovanje med EU in ZDA na področju biogoriv in biomase, ki bi na skupni osnovi spodbujalo alternativne in trajnostne vire goriv v prometnem sektorju; podpira nadaljnja prizadevanja čezatlantskega ekonomskega sveta za določitev skupnih standardov za biogoriva z Brazilijo;

STO, razvojni program iz Dohe

32.  poziva Komisijo, naj dela na tem, da bo čezatlantski ekonomski svet v pomoč pri zagotavljanju uspešnega zaključka razvojnega programa iz Dohe; meni, da je prevlada EU in ZDA v svetovni trgovini (trenutno predstavljajo 60 % vse trgovine) v svetovnem trgovinskem sistemu in njegovem skupnem okviru dobrodošla;

33.  priporoča Komisiji, da oceni, ali bi bil za čezatlantski ekonomski svet lahko zanimiv postopek reševanja dvostranskih trgovinskih sporov; v zvezi s tem ugotavlja, da so trgovinski spori, čeprav predstavljajo le 2 % trgovine med EU in ZDA, lahko zelo destruktivni in dragi;

34.  Priporoča Komisiji, naj v okviru čezatlantskega ekonomskega sveta razpravlja o vprašanju, kako bi bilo mogoče doseči večjo usklajenost med dvostranskimi trgovinskimi sporazumi in večstranskimi pravili STO, da bi zagotovili bolj usklajen in preprostejši mednarodni trgovinski sistem; poziva Komisijo, naj razpravlja o tem, kako bi bilo mogoče bolj približati dvostranske sporazume, ki jih EU in ZDA sklenejo s tretjimi državami v zvezi s tako imenovanimi mehkimi gospodarskimi vprašanji, kot so trgovina in okolje, trgovina in socialni standardi ter trgovina in delovna zakonodaja;

35.  poudarja, da mora sporazum STO iz DOHE zajemati tudi sporazum o intelektualni lastnini, ki bi zajemal geografske označbe in kot pomembno merilo priznal netrgovinska vprašanja;

36.  meni, da bi v primeru, če bi razvojni program iz Dohe ne bil zaključen do konca letošnjega leta, čezatlantski trg in njegov model regulativnega sodelovanja pri postopni odpravi necarinskih ovir, lahko postal odločilni primer, kako ohranjati zagon svetovne gospodarske rasti;

37.  poziva Komisijo, naj nemudoma oblikuje celostni pristop glede netrgovinskih vprašanj EU v svetovnih trgovinskih pogajanjih, še zlasti glede vprašanj priznanja in zaščite geografskih označb, varstva živali ter stanja uvoženih živalskih in rastlinskih proizvodov, da bi na ta način preprečili nelojalno konkurenco, ki škoduje evropskim proizvajalcem;

38.  poziva Komisijo, naj čezatlantski ekonomski svet zaprosi za poročilo o napredku v sodelovanju pri izvajanju določb o pravicah intelektualne lastnine, ki naj med drugim vključuje predvidene prihodnje ukrepe za krepitev sodelovanja v boju proti ponarejanju in piratstvu; zahteva jasen časovni načrt v prizadevanjih za hitrejše vzajemno priznanje patentnega prava na mednarodni ravni; poziva čezatlantski ekonomski svet, naj podpre zaključke sporazuma TRIPS za tiste države, ki nimajo zmogljivosti za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov;

Regionalni razvoj

39.  poudarja, da bo imel nadaljnji napredek pri čezatlantski gospodarski integraciji najverjetneje pozitiven učinek na trajnostni regionalni razvoj, in meni, da ta napredek prispeva k našim prizadevanjem za izvajanje lizbonske strategije in približevanji socialni, ekonomski in območni koheziji; v zvezi s tem poziva pristojne organe EU, naj zagotovijo, da bo ta napredek prispeval k usklajenemu in uravnoteženemu razvoju vseh območij EU, in naj upoštevajo evropsko načelo vsesplošnega dostopa do storitev splošnega interesa;

40.  je seznanjen, da čezatlantski ekonomski svet začenja obravnavati vprašanja, ki posredno zadevajo tretje države; predlaga, da se oblikuje skupni pristop za obravnavo specifičnih vprašanj za izbrane tretje države;

41.  ob tem meni, da je napočil čas za pripravo skupnega pristopa k varnostni strategiji na obeh straneh Atlantika, tudi zato, ker je Nato v fazi preoblikovanja koncepta lastne strategije;

Načrt dela čezatlantskega dialoga zakonodajalcev

42.  poziva čezatlantski dialog zakonodajalcev, naj na dnevne rede svojih prihodnjih sej vključi razpravo o ameriški uredbi o pregledu tovora in zagotovi, da se med Evropskim parlamentom in ameriškim kongresom glede tega vprašanja doseže večje razumevanje; nadalje poudarja, da je treba v okviru čezatlantskega dialoga zakonodajalcev preučiti program WTO po Dohi ter razpravljati o klavzulah o človekovih, okoljskih in socialnih pravicah v dvostranskih trgovinskih sporazumih, pri čemer se je med drugim treba zgledovati po novem trgovinskem sporazumu ZDA s Perujem, ki vključuje podrobne in izvršljive določbe o delovnih standardih;

43.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.

(1) P6_TA-PROV(2007)0527.