Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o čezatlantskih odnosih, zlasti resolucije z dne 1. junija 2006(1) o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 8. maja 2008(2) o čezatlantskem gospodarskem svetu,

–  ob upoštevanju dokumenta Podnebne spremembe in mednarodna varnost (14. marec 2008), ki sta ga za Evropski Svet pripravila visoki predstavnik in Evropska komisija,

–  ob upoštevanju deklaracij EU in ZDA o boju proti terorizmu z dne 26. junija 2004 in o krepitvi sodelovanja na področju neširjenja orožja za množično uničevanje in boja proti terorizmu z dne 20. junija 2005,

–  ob upoštevanju resolucij varnostnega sveta Združenih narodov št. 1803 (2008), 1696 (2006), 1737/ (2006) in 1747/ (2007) o iranskem jedrskem programu,

–  ob upoštevanju izida vrha EU in ZDA 30. aprila 2007 v Washingtonu,

–  ob upoštevanju naslednjega vrha EU in ZDA 10. junija 2008 na Brdu v Sloveniji,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker so posledice podnebnih sprememb, kot so ozemeljski konflikti zaradi naravnih virov, rastoče cene hrane in migracije, zelo pomembna vprašanja za narode in voditelje EU; ker bo po mnenju Mednarodne agencije za energijo svetovno povpraševanje po energiji do leta 2030 naraslo za 50 do 60 %,

B.  ker porast cen živil najbolj prizadene najrevnejše države na svetu; ker bi ta kriza zaradi pomanjkanja hrane, če se je ne bi pravilno lotili, lahko povzročila še več negativnih posledic, ki bi prizadele socialni napredek, trgovino, gospodarsko rast, zdravje ljudi, okolje in varnost; ker so po navedbah Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj sedanje subvencije, ki jih ZDA namenjajo za predelavo koruze v etanol, prispevale k svetovnemu dvigu cen hrane in posledičnim nemirom v nekaterih državah v razvoju, vključno s Haitijem in Burkino Faso,

C.  ker v večini držav v razvoju večji del razvojnih ciljev tisočletja ne bo dosežen do zastavljenega roka leta 2015 in nekateri kazalci, zlasti v razvojnem cilju tisočletja o zmanjšanju smrtnosti otrok in izboljšanju zdravja mater, v svetovnem merilu kažejo izrazito slab napredek; ker podsaharska Afrika ne napreduje k izpolnitvi nobenega razvojnega cilja tisočletja; ker je skupna uradna razvojna pomoč petnajstih držav Odbora za razvojno pomoč, ki so članice EU, realno padla za 5,8 % v letu 2007 na 62,1 milijon USD, kar predstavlja 0,40 % njihovega skupnega BND,

D.  ob upoštevanju prepričljivega soglasja v EU, da se v obdobju pred konferenco za pregled pogodbe o neširjenju jedrskega orožja, ki bo leta 2010, ta pogodba oživi in okrepi,

E.  ker je bila po objavi ocene obveščevalnih agencij Združenih držav Amerike (ang. National Intelligence Estimate) o jedrskih namerah in zmogljivostih Irana 3. decembra 2007 zavrnjena možnost preventivnega vojaškega posega proti Iranu pred koncem mandata ameriškega predsednika Busha,

F.  ker so se izraelski in palestinski voditelji v Annapolisu dogovorili, da bodo začeli nova pogajanja s ciljem sklenitve sporazuma pred koncem 2008; ker prizadevanja, da bi s spodbujanjem miru, demokracije in spoštovanja človekovih pravic zagotovili stabilnost na Bližnjem vzhodu, zahtevajo tesno sodelovanje med EU in ZDA, tudi v okviru četverice in skupaj z Arabsko ligo,

G.  ker je tesno sodelovanje med EU in ZDA na Kosovu bistvenega pomena za stabilnost in razvoj zahodnega Balkana; ker so se Združene države načeloma zavezale, da bodo sodelovale pri tej misiji EVOP/pravne države na Kosovu s približno 80 policisti, dvema sodnikoma in 4 do 6 tožilci,

H.  ker boja proti terorizmu, ki je ena od prednostnih nalog EU in ZDA, ni mogoče voditi na račun uveljavljenih temeljnih in skupnih vrednot, kot sta spoštovanje človekovih pravic in pravna država,

I.  ker je z zgodovinskim glasovanjem generalna skupščina ZN 18. decembra 2007 sprejela resolucijo o moratoriju za smrtno kazen, ki jo je podprlo zavezništvo med več regijami; ker je globoko zaskrbljen zaradi nadaljnjega obstoja smrtne kazni v številnih zveznih državah ZDA,

1.  meni, da so prihajajoče predsedniške volitve v ZDA prelomni trenutek za prihodnje odnose med EU in ZDA; v zvezi s tem upa, da bodo te volitve vodile ZDA v okrepljeno zavezo multilateralizmu ter miru in demokraciji po vsem svetu; meni, da je treba okrepiti partnerstvo med EU in ZDA pri občutljivih vprašanjih, kot so mirovni proces na Bližnjem vzhodu, Iran, Irak, Kosovo ter svetovna izziva revščine in podnebnih sprememb;

Svetovni izzivi in podnebne spremembe

2.  poziva ZDA, naj naredijo vse, kar je v njihovi moči, da bi zaključile delo z domačo zakonodajo na področju podnebnih sprememb do konference Združenih narodov v Köbenhavnu decembra 2009; ZDA poziva tudi, naj vztrajajo v prizadevanjih po oblikovanju sistema trgovanja z ogljikom, ki bi ga bilo mogoče v prihodnosti povezati s sistemom EU za trgovanje z emisijami;

3.  pozdravlja poročilo visokega predstavnika in Evropske komisije o posledicah podnebnih sprememb za varnostnih; poziva vrh EU-ZDA, naj to vprašanje obravnava prednostno in nadgradi uspešno konferenco na Baliju decembra 2007; poziva EU in ZDA, naj sodelujejo, da bi leta 2009 sklenile ambiciozen sporazum za obdobje po letu 2012, ki bo vključeval ukrepe na mednarodni ravni za blažitev posledic in prilagajanje;

4.  poziva k povečanju nujne pomoči, da bi se odzvali na neposredno grožnjo, ki jo za najrevnejše ljudi na svetu predstavljajo višje cene hrane; vseeno priznava, da denar ni dovolj, in zato poziva Svet, Komisijo ter kongres in administracijo ZDA, naj se spoprimejo s strukturnimi problemi, kot so premajhne naložbe v kmetijstvo; poziva tudi h koordiniranemu globalnemu pristopu EU, ZDA in večstranskih organizacij, ki bi moral vključevati pravičnejša trgovinska pravila ter večje naložbe v kmetijstvo v državah v razvoju, ki bi bile osredotočene na male proizvajalce in ženske; poziva donatorje, na zagotovijo podporo in pomagajo financirati varnostne mreže za najbolj ranljive; poziva voditelje EU in ZDA, naj aktivno podpirajo in sodelujejo z delovno skupino Združenih narodov za svetovno krizo zaradi pomanjkanja hrane, ki je bila oblikovana pod vodstvom generalnega sekretarja ZN Ban Ki Muna;

Neširjenje orožja

5.  obžaluje nekdanje stališče ZDA o reviziji pogodbe o neširjenju jedrskega orožja in poziva h krepitvi mednarodnega sistema pogodb in režimov proti širjenju orožja za množično uničevanje; poziva EU in ZDA, naj preprečijo morebitno praznino v obdobju 2009–2010, ko bo čas za obnovitev pomembnejših sporazumov o razorožitvi; upa, da se bodo ohranili zelo pomembni sporazumi, ki so bili doseženi z Rusijo v letih 1999, 2000 in 2001;

6.  poziva EU in ZDA, naj s svojo politično in diplomatsko težo podprejo predloge Mednarodne agencije za jedrsko energijo o tem, da bi dodatni protokol k sporazumu o celovitih varovalnih ukrepih postal univerzalen, in da bi postopki bogatenja postali multilateralni; poziva EU in ZDA, naj obnovijo svojo zavezo končnemu dokumentu konference za revizijo Pogodbe o neširjenju jedrskega orožja iz leta 2000;

7.  poziva ZDA, naj ratificirajo pogodbo o celoviti prepovedi jedrskih poskusov kot pomemben korak v smeri zmanjšanja operativnega pomena jedrskega orožja;

8.   meni, da načrti ZDA za postavitev protiraketnega sistema v Evropi v tem času utegnejo ovirati mednarodna prizadevanja za razorožitev; izraža zaskrbljenost zaradi odločitve Rusije, da preneha izpolnjevati svoje obveznosti v okviru pogodbe o konvencionalnih oboroženih silah v Evropi; poudarja, da obe vprašanji zadevata varnost narodov v Evropi in se zato o njima ne bi smelo razpravljati izključno dvostransko, med ZDA in posameznimi evropskimi državami; v zvezi s tem opozarja na izjavo vrha v Bukarešti, ki je bila podana na zadnjem srečanju Severnoatlantskega sveta 3. aprila 2008 in poziva k celoviti zasnovi raketne obrambe, ki bi bila razširjena na vsa zavezniška ozemlja; poziva Svet in države članice, naj oblikujejo okvir, zasnovan tako, da bo v razpravo o teh vprašanjih vključeval vse države članice EU in Nato; poziva Svet in Nato, naj ocenita jedrske grožnje nekaterih držav v prihodnosti, pa tudi nevarnost nove oboroževalne tekme v Evropi, in naj predlagata ustrezen večstranski odziv nanje z možnostjo vključitve predlaganega protiraketnega sistema ZDA v okvir Nata;

Iranski jedrski program

9.  ponovno izraža svojo popolno podporo resolucijam varnostnega sveta ZN o Iranu, ki so bile sprejete v skladu s členom 41 iz VII poglavja ustanovne listine ZN, in poziva EU in ZDA, naj se sporazumejo o skupni strategiji, ki bi prepričala Teheran, naj spoštuje resolucije varnostnega sveta Združenih narodov;

10.  poziva ZDA, naj po uspešnih pogajanjih s Severno Korejo neposredno sodelujejo z EU pri pogajanjih z Iranom, saj ZDA lahko nudijo dodatna varnostna zagotovila; poudarja pomen sodelovanja z ZDA, Rusijo, Kitajsko in neuvrščenimi državami, da bi preučili dopolnilne koncepte za dosego celovitega sporazuma z Iranom glede njegovih jedrskih zmogljivosti in njihove uporabe, ki bi upošteval varnostne zadržke Irana;

Bližnjevzhodni mirovni proces

11.  poziva Svet, naj EU kot največjemu donatorju za človekoljubne namene na palestinskih ozemljih zagotovi pomembnejšo politično vlogo pri iskanju miru med Izraelci in Palestinci, tudi v okviru četverice; poziva k boljšemu sodelovanju med stranmi v četverici ter k obnovitvi partnerstva med EU in ZDA pri prizadevanjih, namenjenih vzpostavitvi trajnega miru in stabilnosti na Bližnjem vzhodu; pozdravlja in podpira poziv četverice, da je treba še naprej zagotavljati nujno in humanitarno pomoč za prebivalstvo Gaze, brez oviranja; meni, da bi si bilo treba čim bolj prizadevati za okrepitev suverenosti in ozemeljske celovitosti Libanona ter za to, da se poišče rešitev za sedanjo krizo v tej državi; poziva k usklajenim ukrepom EU in ZDA, da bi Sirijo spodbudili k sodelovanju z mednarodno skupnostjo in konstruktivni vlogi v regiji;

Učinkovit multilateralizem

12.  opaža povečano sodelovanje z ZDA v „nekajstranskih“ forumih, ki so povezani z določenimi kriznimi razmerami, od G8 do kontaktne skupine za Balkan, od bližnjevzhodne četverice do pobude P5+1 o Iranu; opozarja, da EU temelji na solidarnosti med svojimi članicami in da se morajo zato države članice posvetovati s svojimi partnerji o odločitvah v skupnem interesu, ki bi morale na koncu zagotoviti učinkovite in dosledne multilateralne rešitve v korist vseh vpletenih strani; zato poziva visokega predstavnika, naj sedanje izzive za učinkovit multilateralizem obravnava v svoji posodobitvi evropske varnostne strategije, katere osnutek je predviden v drugi polovici leta 2008; prepričan je, da bi morala biti revidirana strategija usmerjena v doseganje večje prepoznavnosti in teže EU, vključno z obveznostjo, da se manjše skupine posvetujejo s partnerji iz EU in od nje poskušajo pridobiti pooblastila;

13.  poziva ZDA, naj ratificirajo pogodbo o Mednarodnem kazenskem sodišču;

14.  poziva EU in ZDA k sodelovanju, da se oblikuje takšno mednarodno okolje, ki bo vodilo v izboljšanje varnosti in položaja človekovih pravic v krajih, kot so Burna, Zimbabve, Demokratična republika Kongo, Sudan, Čad, Kenija in Somalija, in sicer z ohranjanjem osredotočenosti na ta vprašanja v vseh pomembnih forumih, tudi v varnostnem svetu Združenih narodov;

Razvojno sodelovanje

15.  poziva EU in ZDA, naj razvojne cilje tisočletja postavijo v središče mednarodne razvojne politike; poziva Svet, Komisijo, države članice in ZDA, naj povečajo pomoč državam v razvoju, da ohranijo svojo verodostojnost pri zavezah o povečanju pomoči; priznava večjo zavezanost ZDA za razvojno pomoč na splošno in Afriki še posebej; poziva predsednika ZDA, naj si v zadnjem letu svojega mandata prizadeva za ambiciozne rezultate vrha G8 na Japonskem in vrha Združenih narodov o razvojnih ciljih tisočletja septembra v New Yorku; poziva Evropsko unijo, naj razvojne cilje tisočletja in letne načrte za doseganje 0,7 % uradne razvojne pomoči ohrani kot ključno točko na dnevnem redu Evropskega sveta 19. in 20. junija;

16.  obžaluje odločitev vlade ZDA, da zmanjša svojo finančno podporo skladu ZN za prebivalstvo (UNFPA); opozarja na pomembno vlogo, ki ji ima sklad ZN za prebivalstvo pri doseganju prostovoljnega nižanja stopenj rodnosti v manj razvitih državah; meni, da so dostopnost kontracepcije in storitev na področju reproduktivnega zdravja, krepitev vloge in položaja deklic in žensk ter podpora zdravju mater in otrok bistvene strategije za upočasnitev rasti števila prebivalstva in ohranitev trajnosti virov; zato poziva vlado ZDA, naj poveča svoje financiranje tega sklada;

Človekove pravice in boj proti terorizmu

17.  ponovno poziva Svet EU in Evropsko komisijo, naj končno začneta izvajati priporočila, ki jih je nanju naslovil začasni odbor za preučitev domnev o uporabi evropskih držav za prevoz in nezakonito pridržanje ujetnikov s strani ameriške obveščevalne agencije CIA (TDIP); upa, da se bo administracija ZDA končno spoprijela z vprašanjem zaprtja taborišča v zalivu Guantanamo in da bodo države članice EU naredile vse, kar je v njihovi moči, da bi prispevale k ponovni integraciji izpuščenih zapornikov, da bi pospešile ta proces; obžaluje odločitev administracije ZDA, da bo zgradila nov objekt za pridržanje v Afganistanu, kar je jasno priznanje, da bodo ZDA verjetno tudi v prihodnjih letih zadrževale zapornike v tujini; obsoja vse oblike mučenja in trpinčenja ter ponavlja, da je treba ravnati v skladu z mednarodnim pravom;

18.  ponovno opozarja, da je treba sprejeti splošni dogovor, ki bo omogočil sodelovanje vseh držav članic v programu ZDA, po katerem se od njihovih državljanov ne zahtevajo vizumi (ang. Visa Waiver Programme), in sicer pod enakimi pogoji in brez kakršne koli oblike neposredne ali posredne diskriminacije;

19.  pozdravlja, da so ZDA priznale pristojnost Evropske skupnosti za pogajanja o tovrstnem sporazumu, in opozarja, da bi bilo treba pogajanja o zadevah, ki sodijo v pristojnost EU, kot so zadeve, povezane z varnostjo (vključno z izmenjavo podatkov iz evidence imen letalskih potnikov, izročanjem in medsebojno pravno pomočjo), voditi v okviru Sveta, z državami članicami pa le, če se te nanašajo na njihove državljane;

20.  potrjuje svojo željo po tesnem sodelovanju v skupnem boju proti terorizmu in ponovno opozarja, da bi moralo to sodelovanje – ob spoštovanju zakonodaje EU in ES o varstvu podatkov ter temeljnih pravic in pravne države – zlasti izboljšati (prvič) izmenjavo podatkov, ob doslednem upoštevanju pravil o varstvu podatkov, (drugič) usklajevanje med obveščevalnimi agencijami in organi pregona, tudi na operativni ravni, in (tretjič) pravosodno sodelovanje prek obstoječega sporazuma med EU in ZDA o medsebojni pravni pomoči in izročitvah;

21.  poudarja pomen spoštovanja temeljnih pravic in pravne države v boju proti terorizmu in organiziranemu kriminalu ter poziva Komisijo, naj Evropski parlament obvesti o napredku pri pogajanjih o okviru za evroatlantsko sodelovanje, zlasti kar zadeva varstvo osebnih podatkov in zasebnega življenja;

Afganistan

22.  opozarja, da je bilo za poprejšnja mednarodna prizadevanja za stabilizacijo Afganistana značilno pomanjkanje usklajenosti; jemlje na znanje izjavo visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko, da policijska misija EU v Afganistanu EUPOL sedaj izpolnjuje načrte za celovito namestitev, kot je bilo predvideno; poudarja, da bi morala misija EUPOL dopolnjevati prizadevanja drugih akterjev na terenu;

23.  obžaluje, da je bila pomoč mednarodne skupnosti za Afganistan doslej nezadostna in pogosto potratna ali neučinkovita; poziva EU in ZDA, naj – glede na neposredno povezavo med razvojem in varnostjo – sprejmeta nujne ukrepe za povečanje, izboljšanje in boljše usklajevanje svoje razvojne pomoči za Afganistan, med drugim z usmerjanjem čim večje količine sredstev afganistanskim institucijam in izkušenim nevladnim organizacijam;

Irak

24.  poziva Svet, naj začne dialog z ZDA o Iraku, z njimi izmenja poglede EU glede njene strateške vloge v tej državi, in še naprej podpira krepitev multilateralnosti vloge, ki jo ima mednarodna skupnost v Iraku, s celovito uporabo razširjene vloge Združenih narodov v skladu z resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov 1770;

Kosovo

25.  meni, da se morajo EU in ZDA nujno spoprijeti s kratkoročnimi varnostnimi izzivi in dolgoročnimi izzivi razvoja Kosova, da bi dosegli skupni cilj, in sicer državo, ki bo delovala, večetnično družbo z močnimi, delujočimi institucijami, in spoštovanje pravne države;

26.  pozdravlja dejstvo, da bo misija evropske varnostne in obrambne politike za pravno državo in policijo na Kosovu prvič vključevala policiste iz ZDA; ugotavlja, da bo administracija ZDA napotila določeno število osebja in pogodbenikov zunanjega ministrstva na operacijo na Kosovo in krila 25 % operativnih stroškov mednarodnega civilnega urada, medtem ko bodo preostanek krili prispevki Evropske komisije in drugih držav;

Gruzija

27.  poziva EU in ZDA, naj uporabijo vsa diplomatska sredstva, da bi pozvale Rusijo, naj spoštuje gruzijsko suverenost in ozemeljsko celovitost, ter poziva vse vpletene strani, naj si prizadevajo za miroljubno rešitev separatističnih konfliktov v Gruziji;

Sodelovanje EU-NATO

28.  poziva države članice EU in ZDA, naj sodelujejo pri iskanju svežih zamisli za začetek partnerstva med EU in Natom, ki bo opredeljeno na novo in močnejše ter bo presegalo sporazum Berlin-plus, glede na potrebe po večjem sodelovanju v Afganistanu; meni, da bi bilo treba prizadevanja za prilagoditev in izboljšanje evropske varnostne strategije povezati z začetno fazo razprav o novem strateškem konceptu Nata;

Smrtna kazen

29.  ponovno obsoja smrtno kazen; ponovno poziva vlado ZDA in vse ameriške zvezne države, naj jo odpravijo; obžaluje nedavno razsodbo ameriškega vrhovnega sodišča, ki dovoljuje smrtno injekcijo, ter tako ponovno omogoča usmrtitve;

(1) Sprejeta besedila, P6_TA(2006)0238. (2) Sprejeta besedila, P6_TA-PROV(2008)0192.