k izjavi Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Cristiana Muscardini, Adam Bielan, Ryszard Czarnecki, Hanna Foltyn-Kubicka in Konrad Szymański
v imenu skupine UEN
o čezatlantskih odnosih
Resolucija Evropskega parlamenta o čezatlantskih odnosih
B6‑0280/2008
Evropski parlament,
–
ob upoštevanju čezatlantske deklaracije o odnosih med EU in ZDA iz leta 1990 in nove čezatlantske agende iz leta 1995,
–
ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta v Bruslju s 16. in 17. decembra 2004 ter zlasti poglavij z naslovom "Mednarodni red, utemeljen na učinkovitem multilateralizmu" in "Delovanje s partnerji",
–
ob upoštevanju izida vrha EU-ZDA z dne 30. aprila 2007 v Washinghtonu,
–
ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o čezatlantskih odnosih, zlasti dveh resolucij s 1. junija 2006 o izboljšanju odnosov med EU in ZDA v okviru sporazuma o čezatlantskem partnerstvu in o čezatlantskih gospodarskih odnosih med EU in ZDA, ter skupne resolucije o čezatlantskih odnosih s 13. januarja 2005,
–
ob upoštevanju sporazuma o zračnem prometu med EU in ZDA, ki je pričel veljati 28. marca 2008,
–
ob upoštevanju izjave EU in ZDA o naložbeni svobodi,
–
ob upoštevanju bližnjega vrhunskega srečanja EU-ZDA 10. junija 2008 v Ljubljani,
–
ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,
A.
ker partnerstvo med Evropsko unijo in Združenimi državami temelji na skupnih vrednotah svobode, demokracije, pravne države ter spoštovanja človekovih pravic in ker te vrednote podpirajo in omogočajo gospodarstvo, varnost in stabilnost v evroatlantski regiji,
B.
ker je gospodarsko sodelovanje med Evropsko unijo in Združenimi državami gonilna sila svetovnega gospodarstva, saj predstavlja 40 % svetovne trgovine ter spodbuja rast in inovativnost po vsem svetu v korist vseh,
C.
ker imajo Evropska unija in Združene države ključno vlogo v svetovni politiki in gospodarstvu ter skupno odgovornost pri spodbujanju miru, demokracije in stabilnosti v svetu, ki se sooča z novimi pomembnimi političnimi in gospodarskimi izzivi,
D.
ker je treba v boju proti mednarodnemu terorizmu nujno poudariti, kako pomembno je polno spoštovanje mednarodnega prava ter pogodb o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah,
E.
ker je pričetek veljave sporazuma med EU in ZDA o mednarodnem letalstvu le prva stopnja širšega sporazuma o odprtem zračnem prostoru in ker so se 15. maja v Ljubljani začela pogajanja za drugo stopnjo tega sporazuma,
F.
ker je spodbujanje politike naložbene svobode merilo za oblikovanje politik, obravnavanje novih izzivov in sodelovanje s partnerji po svetu,
1.
pozdravlja napredek, ki je bil dosežen v odnosih med EU in ZDA, ter tesnejše čezatlantsko sodelovanje na področju zunanje politike; vseeno pa se zaveda, da na številnih političnih področjih, kot sta Mednarodno kazensko sodišče in kjotski protokol o spremembi podnebja, v EU in ZDA še vedno obstajajo različna stališča pri analizi, napovedovanju in političnih pristopih; upa, da se bo naslednji ameriški predsednik s svojo administracijo zavzel za reševanje teh problemov;
2.
poudarja potrebo po tesnejšem sodelovanju med EU in ZDA v boju proti terorizmu in širjenju orožja za množično uničevanje ter potrebo, da obe strani podpreta vlogo, ki jo morajo na teh področjih imeti Združeni narodi, zato pozdravlja zavezanost obeh strani iskanju učinkovitega svetovnega odgovora na ključne grožnje mednarodnemu miru in varnosti, ki jih predstavlja širjenje orožja za množično uničenje in njihovih izstrelitvenih sistemov, pa tudi neodgovoren izvoz in širjenje konvencionalnega orožja, vključno z orožjem malega kalibra in lahkega strelnega orožja;
3.
glede tega odobrava tesno sodelovanje med EU in ZDA pri iranskem jedrskem vprašanju, ki je 3. marca 2008 privedlo do sprejetja resolucije št. 1803 varnostnega sveta Združenih narodov, s katero so bile Iranu naložene nove sankcije, in spodbuja obe partnerici, naj še naprej krepita Mednarodno agencijo za jedrsko energijo ter vzpostavita celovit sistem mednarodnih sporazumov o neširjenju orožja za množično uničevanje, da se s skupnimi močmi okrepi pogodba o neširjenju jedrskega orožja;
4.
ponavlja svoje prepričanje, da je treba skupno zunanjo in varnostno politiko razumeti kot dopolnilo in ne kot konkurenco obstoječim instrumentom čezatlantskega sodelovanja; ponavlja, da je NATO porok za evropsko varnost in da bi se moral razvijati tudi kot forum politične debate med obema partnericama;
5.
meni, da bi morale ZDA v okviru zveze NATO še naprej razpravljati o načrtovanem sistemu raketne obrambe in ga pojasnjevati, kar bi zavezništvu in Evropi omogočilo, da ostaneta povezana in se upreta tujemu pritisku; priznava pomemben prispevek, ki ga bo k zaščiti EU pred balističnimi raketami dolgega dometa imela načrtovana uporaba v Evropi postavljenih ameriških sredstev za raketno obrambo; pozdravlja odobritev načrtov ZDA na vrhu zveze NATO v Bukarešti ter tudi sklep vrha, da sistem razširi na območja v Evropi, ki jih sedanji ameriški načrti ne obravnavajo;
6.
meni, da so izpolnjeni vsi pogoji za znatno okrepitev čezatlantskih gospodarskih odnosov, a poudarja potrebo po nadaljevanju dela, da se ti odnosi pretvorijo v operativni in strateški koncept, ki bi lahko zbral zadostno javno in politično podporo; zato poudarja, da morata v tem postopku polno sodelovati ameriški kongres in Evropski parlament;
7.
poziva obe partnerici, naj okrepita sodelovanje na energetskem področju, spodbujata učinkovito in varno porabo energije, si prizadevata za vzpostavitev stabilnega in predvidljivega globalnega energetskega trga, ki bo temeljil na tržnih pravilih, ter si prizadevata za vključitev določb o urejanju trgovine z energijo v pravila Svetovne trgovinske organizacije;
8.
poziva evropske in ameriške partnerje, naj v medsebojnih gospodarskih odnosih upoštevajo vlogo in posebnosti kulturnih in izobraževalnih sektorjev;
9.
poziva ZDA, naj nemudoma umakne vizumski režim in naj enako obravnava vse državljane držav članic EU na podlagi popolne vzajemnosti; v tem kontekstu pozdravlja začetek pogovorov med EU in ZDA o novem nizu varnostnih zahtev ZDA, da bi vzpostavili režim brez vizumov;
10.
pozdravlja pričetek veljave sporazuma o odprtem zračnem prostoru, ki je odprl trg storitev med ZDA in Evropsko unijo ter odstranil vse ovire pri določanju zračnih poti, cen in števila letov; meni pa, da je glavni cilj oblikovanje odprtega zračnega prostora, ki bo zajemal trge s skupno več kot milijardo potnikov letno in obsegal več kot 50 % svetovnega letalskega prometa;
11.
pozdravlja skupno zavezo politikam naložbene svobode, ki so usmerjene v oblikovanje plodnega in širokega naložbenega okolja z očitnimi koristmi za podjetja na obeh straneh in posledično za svetovno rast in razvoj;
12.
naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, parlamentom držav članic ter predsedniku in kongresu Združenih držav Amerike.