Evropski parlament,

–  ob upoštevanju razvojnih ciljev tisočletja, ki so bili sprejeti na vrhunskem srečanju tisočletja Združenih narodov septembra 2000,

–   ob upoštevanju programa za ukrepanje z junijskega Evropskega sveta in njegovih mejnikov za leto 2010,

–  ob upoštevanju poročila Komisije o razvojnih ciljih tisočletja 2000–2004 (SEC(2004)1379),

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju 16. in 17. decembra 2004, ki potrjujejo popolno zavezanost Evropske unije k razvojnim ciljem tisočletja in skladnosti politik,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju (SEC(2007) 332),

–   ob upoštevanju skupne strategije EU in Afrike,

–  ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 13. marca 2008 o enakosti spolov in krepitvi vloge žensk v razvojnem sodelovanju (2007/2182(INI)),

–  ob upoštevanju resolucij z dne 12. aprila 2005 o vlogi Evropske unije pri doseganju razvojnih ciljev tisočletja in z dne 20. junija 2007 o razvojnih ciljih tisočletja – vmesna točka,

–  ob upoštevanju svojih resolucij z dne 17. novembra 2005 o razvojni strategiji za Afriko in z dne 25. oktobra 2007 o trenutnem stanju odnosov med EU in Afriko,

–  ob upoštevanju četrte svetovne konference o ženskah, ki je potekala septembra 1995 v Pekingu, deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih v Pekingu, ter naknadnih končnih dokumentov, sprejetih na izrednih zasedanjih Združenih narodov Peking +5 in Peking +10 o nadaljnjih ukrepih in pobudah za izvajanje pekinške deklaracije in izhodišč za ukrepanje, sprejetih 9. junija 2000 in 11. marca 2005,

–  ob upoštevanju skupne izjave Sveta, predstavnikov vlad držav članic znotraj Sveta, Evropskega parlamenta in Komisije o razvojni politiki Evropske unije: Evropsko soglasje (evropsko soglasje o razvoju), ki je bila podpisana 20. decembra 2005, in Evropsko soglasje o humanitarni pomoči z decembra 2007,

–  ob upoštevanju poročil Sklada Združenih narodov za prebivalstvo o stanju svetovnega prebivalstva iz leta 2005 in 2006 z naslovom Obljubljena enakost: enakost med spoloma, reproduktivno zdravje in razvoji cilji tisočletja ter Pot do upanja: ženske in mednarodna migracija,

–  ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja (instrument za razvojno sodelovanje),

–  ob upoštevanju protokola o pravicah žensk v Afriki, poznanega tudi kot Maputski protokol, ki je začel veljati 26. oktobra 2005, in Maputskega akcijskega načrta za uveljavitev okvira kontinentalne politike za spolno in reproduktivno zdravje ter pravice na tem področju za obdobje 2007–2010, ki je bil sprejet na izrednem zasedanju Afriške unije leta 2006,

–  ob upoštevanju mednarodne konference ZN o prebivalstvu in razvoju, ki je potekala v Kairu septembra 1994, akcijskega programa, ki je bil sprejet v Kairu, in naknadnih končnih dokumentov, sprejetih na izrednem zasedanju Združenih narodov Kairo +5 o nadaljnjih ukrepih za izvajanje načrta za ukrepanje, sprejetega leta 1999,

–  ob upoštevanju bruseljskega okvira za ukrepanje in priporočil o zdravju za trajnostni razvoj, ki so jih sprejeli zdravstveni ministri skupine afriških, karibskih in pacifiških držav (AKP) oktobra 2007 v Bruslju,

–  ob upoštevanju mednarodnega pakta o gospodarskih, družbenih in kulturnih pravicah, ki je začel veljati 3. januarja 1976, zlasti člena 12,

–  ob upoštevanju splošne pripombe št. 14 Odbora za gospodarske, družbene in kulturne pravice o pravici do najvišjega dosegljivega zdravstvenega standarda, dok. ZN E/C 12/2000/4 (2000),

–  ob upoštevanju konvencije o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk z dne 3. septembra 1981,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je maternalna umrljivost razvojni cilj tisočletja, ki je najbolj oddaljen od svoje uresničitve: razvojni cilj tisočletja številka 5 poziva k 75 % zmanjšanju stopnje maternalne umrljivosti do leta 2015, k čemur se je zavezalo 186 držav,

B.  ker vsako leto več kot pol milijona žensk umre med nosečnostjo ali pri porodu, 99 % teh smrti pa se zgodi v državah v razvoju; ker se število smrti v podsaharski Afriki v 20 letih skoraj ni spremenilo, saj se v regiji stopnja letno zmanjšuje le za 0,1 %, za ženske pa obstaja življenjsko tveganje ena proti šestnajst, da ne bodo preživele nosečnosti in poroda; ker je maternalna umrljivost najbolj dramatični kazalnik svetovnih neenakosti na področju zdravja,

C.  ker poleg geografske neenakosti izkušnje in raziskave o maternalni umrljivosti kažejo na velike razlike v stopnjah maternalne umrljivosti v povezavi z bogastvom, raso in etnijo, mestnim ali podeželskim območjem, stopnjo pismenosti in celo jezikovnimi ali verskimi delitvami v državi, vključno z industrializiranimi državami, to pa so razlike, ki kažejo največje neskladnosti vseh javno zdravstvenih statistik,

D.  ker se je skupina G8 dogovorila o paketu na področju zdravja, ki bo v pomoč pri usposabljanju in zaposlovanju 1,5 milijona zdravstvenih delavcev v Afriki, s čimer bo zagotovljeno, da bo pri 80 % mater pri porodu navzoč usposobljeni zdravstveni delavec; ker to zajema zavezo k povečanju števila zdravstvenih delavcev na 2,3 delavca za 1000 ljudi v 36 afriških državah, kjer je pomanjkanje kritično; ker pa ni nikjer omenjeno, da bo zagotovljenih 10 milijard ameriških dolarjev, kolikor bi bilo po trditvah aktivistov civilne družbe potrebno, da bi vsako leto rešili življenje šestih milijonov mater in otrok;

E.  ker sta maternalna umrljivost in obolevnost odraz izrednih razmer v svetovnem zdravju, saj vsako leto med porodom umre približno 536.000 mater, poleg tega pa ima ena ženska od 20 resne komplikacije, in sicer od kroničnih vnetij do poškodb, ki povzročajo invalidnost, kot je na primer fistula ali trajna invalidnost,

F.  ker ni nobene skrivnosti, zakaj ženske umirajo med nosečnostjo in porodom: vzroki maternalne umrljivosti so jasni in dobro poznani, kot so tudi sredstva za njeno preprečevanje,

G.  ker bi lahko maternalno umrljivost preprečili tako, da bi sprejeli metode za družinsko načrtovanje in povečali dostop do njih, z zagotavljanjem varne in kakovostne materinske nege, zlasti med nosečnostjo, med porodom z nujno porodniško nego in med poporodnim obdobjem ter dostopom do te nege, pa tudi z izboljšanjem zdravja in prehrane žensk ter njihovega položaja v družbi,

H.  ker ta preprečevalni pristop vključuje usposabljanje žensk in zdravstvenih delavcev, da prepoznajo komplikacije med nosečnostjo in porodom ter poiščejo ustrezno nego, kar pa zahteva mrežo primernih zdravstvenih ustanov, ki so dostopne v razumnem času glede na razpoložljivo infrastrukturo in prevoz, ter zahteva zagotovitev primerne nege na teh bližnjih zdravstvenih ustanovah, to nego pa mora nuditi usposobljeno osebje z učinkovitim vodstvom, ki ima na voljo elektriko, vodo in medicinsko opremo,

I.  ker so smrti mater, ki bi se jih dalo preprečiti, kršitev pravice žensk in mladoletnih deklet do življenja, kot je določeno v številnih zavezah o človekovih pravicah, vključno s splošno deklaracijo ZN o človekovih pravicah, in ker vzroki za maternalno umrljivost in obolevnost lahko vodijo do kršitve drugih človekovih pravic, tudi pravice do najvišjega standarda telesnega in duševnega zdravja ter pravice do nediskriminacije pri dostopu do osnovnega zdravstvenega varstva,

J.  ker je odgovornost vlad, da bodisi same bodisi prek drugih zagotovijo storitve zdravstvenega varstva kot pravico, in ker celo vlade, ki razpolagajo z omejenimi sredstvi, lahko sprejmejo neposredne ukrepe, ki bodo vplivali na zdravje mater,

K.  ker je navsezadnje manj verjetno, da so temeljni vzroki za maternalno umrljivost in poškodbe, povezane s porodi, praktični ali strukturni, temveč so prej značilni za nizko vrednost in nizek status, ki ga imajo ženske, ki so na splošno prikrajšane v družbi, kažejo pa tudi na to, da v državah s podobno ravnjo gospodarske razvitosti velja, da se z višanjem statusa žensk niža stopnja umrljivosti mater,

L.  ker so ženske zlasti ranljive med nosečnostjo ali porodom zaradi več oblik diskriminacije, kamor sodijo neenakost med moškimi in ženskami v gospodinjstvu, tradicionalne prakse, ki škodijo ženskam, nasilje nad ženskami, nemoč žensk glede njihovih reprodukcijskih pravic, zavračanje otrok ženskega spola in stereotipi o ženskah kot prvenstveno materah in skrbnicah; ker so vse države članice EU ratificirale konvencijo o odpravi vseh oblik diskriminacije žensk,

M.  ker je generalna skupščina ZN „univerzalni dostop do reproduktivnega zdravstva do leta 2015“ kot pomožni cilj uvrstila na seznam razvojnih ciljev tisočletja, in sicer pod peti razvojni cilj tisočletja – maternalno umrljivost,

N.  ker je mednarodna skupnost na mednarodni konferenci o prebivalstvu in razvoju obljubila nova sredstva, „reproduktivno zdravje“ (vključno z načrtovanjem družine in zdravstvenimi storitvami za matere) pa opredelila kot osrednjo prednostno nalogo za mednarodna razvojna prizadevanja,

O.  ker je namesto povečanja podpore sedaj skupno financiranje donatorjev za družinsko načrtovanje veliko manjše, kot je bilo leta 1994, saj se je s 723 milijonov ameriških dolarjev iz leta 1995 zmanjšalo na 442 milijonov v letu 2004 v absolutni vrednosti v dolarjih,

P.  ker je EU sprejela redne in skladne obveznosti, da bo izpolnila peti razvojni cilj tisočletja – nazadnje v načrtu za delovanje iz junija 2008,

Q.  ker so, navkljub resnosti tega problema in kršenju človekovih pravic, maternalne zdravstvene storitve ostale v ozadju mednarodnega dnevnega reda, saj jih je zasenčila pozornost ukrepom, namenjenih specifičnim boleznim, to je pripeljalo do marginalizacije maternalne umrljivosti, visoke ravni okuženosti s HIV pa so prispevale k stagnaciji ali poslabšanju napredka v smeri zmanjšanja umrljivosti in obolevnosti mater,

1.  izraža globoko zaskrbljenost, ker je maternalna umrljivost (peti razvojni cilj tisočletja) edini razvojni cilj tisočletja, pri katerem po letu 2000 ne le, da ni bilo napredka, temveč so sedanje številke enake, kot so bile pred 20 leti;

2.   opaža, da poleg izobraževanja krepitev vloge in položaja žensk pomembno prispeva k doseganju petega razvojnega cilja tisočletja (zdravje mater);

3.  poziva Svet in Komisijo, naj pred srečanjem ZN na visoki ravni o razvojnih ciljih tisočletja namenita prednost ukrepom za doseganje petega razvojnega cilja tisočletja za izboljšanje zdravja mater;

4.  poziva Komisijo in Svet, naj zmanjšata neenakost med stopnjami maternalne umrljivosti v industrializiranih državah in državah v razvoju s povečanimi naložbami in ukrepi za izboljšanje človeških virov za zdravje ter z večjimi sredstvi in zavezami, da se okrepijo zdravstveni sistemi in temeljne zdravstvene infrastrukture, vključno z dodeljevanjem sredstev za spremljanje, nadzorom, temeljnimi funkcijami javnega zdravstva, ukrepi v skupnostih in drugimi potrebnimi podpornimi funkcijami;

5.  poziva Komisijo in Svet, naj okrepita prizadevanja za odpravo maternalne umrljivosti in obolevnosti, ki ju je mogoče preprečiti, in sicer z razvijanjem, izvajanjem in rednim ocenjevanjem časovnih in akcijskih načrtov za zmanjšanje svetovnega bremena maternalne umrljivosti in obolevnosti, in sicer tako, da se odločita za nepristranski, sistematičen, trajnosten in na človekovih pravicah osredotočen pristop, ki naj bo primerno podprt in omogočen s pomočjo trdnih institucionalnih mehanizmov in financiranja;

6.  poziva Komisijo in Svet, naj sledita uspehu sistemom za boj proti umrljivosti mater v krajih, kot sta Methani in Chattisgarh v Indiji, ter naj razširita zagotavljanje maternalnih zdravstvenih storitev v okviru primarnega zdravstvenega varstva, ki naj temelji na konceptu ozaveščenega odločanja, izobraževanju o varnem materinstvu, osredotočeni in učinkoviti predporodni negi, programih za prehranjevanje mater, ustrezni pomoči ob porodu, ki naj se izogiba pretirani uporabi carskega reza ter poskrbi za porodniško pomoč v nujnih primerih, napotitvenih službah v primeru zapletov, povezanih z nosečnostjo, porodom in predčasno prekinitvijo nosečnosti, ter na poporodni negi in načrtovanju družine;

7.  poziva Komisijo in Svet, naj spodbujata dostop vseh žensk do celostnih informacij in storitev na področju spolnega in reproduktivnega zdravja;

8.  poziva Komisijo in Svet, naj prevzameta in razvijata že dobro uveljavljene kazalnike in merila uspešnosti za zmanjševanje maternalne umrljivosti (ki naj vključujejo razporejanje čezmorske razvojne pomoči) ter vzpostavita mehanizme spremljanja in odgovornosti, ki lahko pripomorejo k stalnemu izboljševanju obstoječih politik in programov;

9.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita, da bodo storitve na področju reproduktivnega zdravja razpoložljive, dostopne in kakovostne, ter naj čim več sredstev, ki so na voljo, namenita politikam in programom maternalne umrljivosti;

10.  poziva Komisijo in Svet, naj zagotovita zbiranje zanesljivih in pravočasnih podatkov za usmerjanje izvajanja pri spopadanju z maternalno umrljivostjo in obolevnostjo;

11.  poziva Komisijo in Svet, naj omogočita usposabljanje, krepitev zmogljivosti in infrastrukture za ustrezno število kvalificiranih porodničarjev ter naj vsem nosečim ženskam in dekletom zagotovita dostop do porodničarjev (in zagotovita, da „časovni načrti“ in nacionalni akcijski načrti odražajo ta cilj/izid/smoter);

12.  poziva EU, naj bo še naprej v ospredju pri prizadevanjih za podporo pravicam do spolnega in reproduktivnega zdravja z ohranjanjem ravni financiranja za izvajanje akcijskega programa Mednarodne konference o prebivalstvu in razvoju, in obžaluje, da je v podsaharski Afriki stopnja maternalne umrljivosti najvišja in da je tam stopnja uporabe kontracepcije najnižja na svetu (19 %) ter da 30 % vseh smrti mater na celini povzročijo nestrokovno opravljene prekinitve nosečnosti;

13.  meni, da bi bilo treba za izpolnitev razvojnega cilja tisočletja o splošnem dostopu do reproduktivnega zdravstva do leta 2015 povečati raven financiranja iz EU, sicer bodo ženske, ki umirajo zaradi nosečnosti ali s tem povezanih razlogov, še naprej izgubljale življenja;

14.  poziva Komisijo in Svet, naj oblikujeta programe in politike za obravnavo temeljnih dejavnikov zdravja, ki so nepogrešljivi pri preprečevanju maternalne umrljivosti, to so sodelovanje v postopkih odločanja, povezanih z zdravjem, informacije o spolnem in reproduktivnem zdravju, pismenost, prehrana, nediskriminacija in družbene norme, ki so podlaga za enakost spolov;

15.  poziva Komisijo in Svet, naj po napredku, doseženemu pri zmanjšanju maternalne umrljivosti, dejavno sodelujeta v svetovnih forumih, kot je Countdown to 2015, da bi izmenjala najboljše prakse glede programov in politik na tem področju ter spodbujala nadaljnji zagon za izboljšanje;

16.  poziva države članice EU, naj ne kršijo svojih obveznosti financiranja za izpolnitev razvojnih ciljev tisočletja, vključno s petim razvojnim ciljem, ter poziva predsedstvo Sveta, naj prevzame vodenje in postavi zgled, tako da zagotovi razpoložljivost ustreznega, predvidljivega financiranja in stopnjevanje prizadevanj, da bo mogoče rešiti življenja;

17.  poziva Komisijo, naj zagotovi, da bodo pogodbe o razvojnih ciljih tisočletja osredotočene predvsem na sektorja zdravstva in izobraževanja;

18.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, generalnemu sekretarju Združenih narodov, medparlamentarni uniji in Odboru OECD za razvojno pomoč.