Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Gruziji in zlasti resolucij z dne 26. oktobra 2006, 29. novembra 2007 in 5. junija 2008,

–  ob upoštevanju svojih poročil z dne 17. januarja 2008 o učinkovitejši politiki EU za južni Kavkaz in z dne 15. novembra 2007 o krepitvi evropske sosedske politike,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Gruzijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. julija 1999,

–  ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju, ki vzpostavlja partnerstvo med Evropskimi skupnostmi in njihovimi državami članicami na eni strani ter Rusko federacijo na drugi strani, ki je začel veljati 1. decembra 1997 in je potekel leta 2007, a je bil avtomatično podaljšan,

–  ob upoštevanju sklepov Sveta za splošne zadeve in zunanje odnose z dne 13. avgusta 2008 in sklepov izrednega zasedanja Evropskega sveta z dne 1. septembra 2008 v Bruslju,

–  ob upoštevanju Skupnega ukrepa Sveta 2008/450/SZVP z dne 16. junija 2008 o nadaljnjem prispevku Evropske unije k postopku reševanja spora v Gruziji/Južni Osetiji in prejšnjih skupnih ukrepov Sveta na isto temo(1),

–  ob upoštevanju resolucij Varnostnega sveta Združenih narodov 1781 (2007) in 1808 (2008), ki podaljšujeta mandat opazovalne misije Združenih narodov v Gruziji do 13. avgusta 2008,

–  ob upoštevanju akcijskega načrta evropske sosedske politike, ki ga je 14. novembra 2006 sprejel Svet za sodelovanje med EU in Gruzijo,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je nedavna vojna v Gruziji del dolgega procesa povečane napetosti med Gruzijo in Rusijo, ki odraža rusko željo po povečanju svojega vpliva v svoji soseščini,

B.  ker rusko priznanje neodvisnosti Abhazije in Južne Osetije z dne 26. avgusta v nasprotju s prizadevanji za mirno rešitev in s sporazumom o prekinitvi ognja v šestih točkah, pri katerem je posredovala Evropska unija in sta ga podpisali Gruzija in Rusija, ter predstavlja tveganje za nadaljnjo destabilizacijo kavkaške regije, poslabšanje odnosov med Rusijo in njenimi ključnimi partnerji ter oslabitev njene vloge v mednarodni skupnosti;

C.  ker se je sedaj treba osredotočiti na prizadevanja za ublažitev neprijetnega položaja, v katerem so se znašle civilne žrtve na obeh straneh, ter na vrnitev oseb, razseljenih zaradi spora, na vzpostavitev novega in trajnega mehanizma za reševanje sporov, namestitev mednarodnih opazovalcev in novih, nepristranskih in mednarodnih mirovnih sil,

D.  ker je treba mednarodnim civilnim in vojaškim opazovalcem, medijem, organizacijam za človekove pravice in osebju za humanitarno pomoč zagotoviti nemoten dostop do vseh območij, ki jih je prizadel spor, in jim dovoliti preiskovanje kršitev mednarodnega prava, do katerih naj bi prišlo v času spora,

E.  ker mora Evropska unija pri odzivu na krizo v Gruziji ohraniti maksimalno politično enotnost in zavzeti skupno stališče, zlasti v odnosih z Rusijo, ker bo proces na poti k mirni in stabilni rešitvi sporov v Gruziji in na Kavkazu zahteval obsežno revizijo sosedske politike Evropske unije in novo zavzetost celotne regije, v sodelovanju z vsemi evropskimi in mednarodnimi organizacijami, zlasti Organizacijo za varnost in sodelovanje v Evropi,

F.  ker sta spor v Gruziji in prihodnost odnosov med EU in Rusijo pomemben preizkus za nastajajočo evropsko zunanjo politiko, ki ga mora Unija uspešno opraviti, če želi postati resen svetovni akter,

1.  obsoja uporabo nasilja v tem sporu kot neskladno z mednarodnimi in evropskimi obveznostmi ter številnimi resolucijami Varnostnega sveta Združenih narodov o nerešenih sporih v tej regiji; poziva k takojšnji ustavitvi dejavnosti, za katere se zdi, da pomenijo etnično čiščenje, ter k polnemu spoštovanju sporazuma o prekinitvi ognja, zlasti kar zadeva ruski umik iz črnomorskega pristanišča Poti;

2.  obžaluje trpljenje civilnih žrtev v tem sporu in poziva k takojšnemu dogovoru o prostem dostopu osebja za humanitarno pomoč do vseh območij, ki jih je prizadela vojna in njene posledice; opozarja vpletene strani o njihovih obveznostih v skladu z mednarodnim pravom glede omogočanja varnega prehoda humanitarni pomoči;

3.  poziva k hitri vzpostavitvi novega večnacionalnega mehanizma za opazovanje in mirovne naloge v Južni Osetiji in Abhaziji pod okriljem Združenih narodov ali Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi;

4.  ponovno izraža jasno podporo ozemeljski celovitosti in suverenosti Gruzije; poudarja, da bi morale vse mirne in trajne rešitve temeljiti na spoštovanju teh načel;

5.  poziva k ustanovitvi sklada EU za krizno upravljanje in obnovo za Gruzijo, ki bi zagotavljal izdatno humanitarno in ekonomsko pomoč, pomagal pri vračanju beguncev in obnovi domov in kritične infrastrukture ter nudil instrumente za ublažitev negativnega vpliva spora na gruzijsko gospodarstvo;

6.  poziva k hitri namestitvi mednarodne humanitarne pomoči; poziva Svet in Komisijo, naj dodelita dovolj nujnih sredstev za vse žrtve spora, ter države članice, naj sprejmejo podobne ukrepe;

7.  poudarja, da lahko Evropska unija zgolj z enotnim in trdnim stališčem pomembno prispeva k mirni in trajni rešitvi spora in drugih nerazrešenih sporov na Kavkazu; zato poziva k ustanovitvi civilno-vojaške misije v okviru Evropske varnostne in obrambne politike za Gruzijo pod okriljem Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi, da bi nadzorovala nevtralno območje in spodbujala ukrepe za krepitev zaupanja;

8.  meni, da bo iskanju rešitev za spor v Gruziji ter druge nerešene spore na južnem Kavkazu koristila večja internacionalizacija mehanizmov za reševanje sporov; zato predlaga, da Evropska unija skliče „transkavkaško konferenco za mir“ kot ključni sestavni del tega procesa; meni, da bi bilo treba na takšni konferenci obravnavati mednarodna zagotovila glede polnega spoštovanja državljanskih in političnih pravic ter spodbujanja demokracije s pomočjo mednarodne vladavine prava; poudarja, da bi morala biti konferenca tudi priložnost, da se prisluhne skupinam kavkaške regije, ki nimajo svojih predstavnikov, ali pa so bile utišane;

9.  poziva Svet in Komisijo, naj nujno preučita, kakšne so možnosti za nadaljnji razvoj in okrepitev evropske sosedske politike, zlasti glede liberalizacije vizumskega režima ter vzpostavitve proste trgovine med Evropsko unijo in njenimi sosedami ter med sosednjimi državami; poziva Svet, naj nemudoma dokončno določi mandat za Komisijo za začetek pogajanj z Gruzijo o širokem in celovitem sporazumu o prosti trgovini;

10.  poziva Komisijo, naj do konca leta sprejme nov regionalni strateški dokument za južni Kavkaz, ki bo predvideval večjo strateško vlogo EU v tej regiji in zadevnim državam nudil ambiciozen institucionalni in finančni okvir, ki jim bo v pomoč pri njihovem prizadevanju za vzpostavitev tesnejših političnih in gospodarskih vezi z EU;

11.  poziva k uvedbi novega režima za poenostavitev vizumskih postopkov med Gruzijo in EU ter k reviziji obstoječega vizumskega režima z Rusijo;

12.  predlaga, da Svet razmisli o imenovanju pomembnega posebnega odposlanca EU za Gruzijo, da bi pospešili iskanje rešitve spora ter okrepili vlogo in prepoznavnost Evropske unije v tej regiji;

13.  poziva Rusijo, naj sledi zgledu Gruzije in mednarodnim medijem, organizacijam za spremljanje človekovih pravic in preiskovalcem za humanitarno pravo v celoti zagotovi dostop do območij, ki jih nadzoruje, in območij, ki jih nadzorujejo njene zaveznice; poziva k neodvisni mednarodni preiskavi, da bi ugotovili, ali so bili storjeni vojni zločini, zločini proti človečnosti ali druge kršitve mednarodnega humanitarnega prava ali mednarodnega prava človekovih pravic in kdo jih je storil; poziva, naj bodo vsi, ki so osumljeni takšnih kršitev, pripeljani pred roko pravice, bodisi prek pravega kazenskega pregona s strani ustreznih nacionalnih sodišč ali prek Mednarodnega kazenskega sodišča;

14.  izraža globoko zaskrbljenost zaradi poslabšanja odnosov med EU in Rusijo, ki so ga povzročili ukrepi Rusije v Gruziji; ponovno poudarja zavezanost k tesnemu sodelovanju med Evropsko Unijo in Rusijo, vendar opozarja, da je treba razglašeno „strateško partnerstvo“ nadomestiti z bolj pragmatičnimi in realističnimi odnosi z Rusijo; poudarja, da bosta nadaljevanje pogajanj o novem sporazumu med EU in Rusijo ter izvajanje sporazuma o vizumskih olajšavah odvisna od zavezanosti Rusije k sprejetju konstruktivnih korakov za omilitev sedanje krize ter od njene pripravljenosti, da v mednarodnem in evropskem okviru sprejme resno, odgovorno in konstruktivno vlogo;

15.  izraža upanje, da se bo v Gruziji in Rusiji zdaj začela resna notranja razprava o dogodkih, ki so povzročili spor; prav tako izraža upanje, da bo tovrstna razprava v obeh državah prispevala k iskanju trajne rešitve, okrepila demokracijo in politično odgovornost ter olajšala premik Gruzije in Rusije k bolj predvidljivim zunanjepolitičnim rešitvam, ki izključujejo uporabo vojaških sredstev;

16.  poziva Mednarodni olimpijski komite, naj resno preuči, ali je odločitev o dodelitvi zimskih olimpijskih iger leta 2014 Sočiju še vedno veljavna v luči nedavnih dogodkov v neposredni bližini prihodnjega prizorišča olimpijskih iger;

17.  poziva Komisijo, naj predstavi oceno o tem, kakšne so posledice nedavnega spora za dobavo energije v EU, ter naj poveča prizadevanje za večjo raznovrstnost virov in vrst energije; ponovno poudarja, da podpira plinovod Nabucco; izraža mnenje, da bi moral biti ta projekt prednostna naloga Evropske unije z ustrezno posebno podporo iz proračuna EU;

18.  ponovno poudarja svojo zavezanost k ratifikaciji lizbonske pogodbe, ki bo prispevala k skupni zunanji politiki EU in okrepila varnostno in obrambno razsežnost Unije;

19.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, državam članicam, predsedniku in parlamentu Gruzije, Združenim narodom, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi, Svetu Evrope ter predsedniku in parlamentu Ruske federacije.

(1) UL L 157, 17.6.2008, str. 110.