Evropski parlament,

–  ob upoštevanju mednarodnega polarnega leta (od marca 2007 do marca 2009),

–  ob pričakovanju napovedanega sporočila Komisije o politiki za arktična območja,

–  ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Celostna pomorska politika za Evropsko unijo (t. i. modra knjiga), objavljenega 10. oktobra 2007,

–  ob upoštevanju poročila z naslovom Podnebne spremembe in mednarodna varnost, ki sta ga za Evropski svet objavila visoki predstavnik in Komisija,

–  ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij (2003, 2005 in 2006) o severni dimenziji,

–  ob upoštevanju konvencije Združenih narodov o pomorskem pravu (UNCLOS), ki je senat Združenih držav še vedno ni ratificiral,

–  ob upoštevanju sklepov poročila o oceni vpliva podnebnih sprememb Arktike,

–  ob upoštevanju dela osme parlamentarne konference arktične regije, ki je potekala od 12. do 14. avgusta 2008 v Fairbanksu na Aljaski,

–  ob upoštevanju ilulissatske izjave, ki so jo maja 2008 sprejele „države A5“ (Danska, Kanada, Norveška, Rusija in Združene države),

–  ob upoštevanju sklepov predsednika konference, ki jo je 9. in 10. septembra 2008 v Ilulissatu (Grenlandiji) organiziral Nordijski ministrski svet na temo Arktika, naša skupna skrb, ki se jo je Komisija udeležila v celoti,

–  ob upoštevanju člena 108(5) svojega poslovnika,

A.  ker ima arktična regija vedno večji geopolitični in strateški pomen, ki ga simbolizira postavitev ruske zastave na morskem dnu pod severnim tečajem avgusta 2007,

B.  ker so se na nedavni parlamentarni konferenci arktične regije zbrali izvoljeni predstavniki Evropskega parlamenta, Kanade, Danske, Grenlandije, Islandije, Finske, Norveške, Švedske, Rusije in Združenih držav, da bi obravnavali vprašanja v zvezi s pomorsko varnostjo, zdravstvo, varstvom okolja in trajnostnim razvojem;

C.  ker arktične regije še vedno ne urejajo nobeni večstranski standardi ali predpisi, saj nihče ni pričakoval, da bo po njej potekala plovna vodna pot ali da bo postala območje gospodarskega izkoriščanja;

D.  ker se je v zadnjih letih pomorski promet v arktičnih vodah bistveno povečal zaradi večjega interesa za naftne ploščadi na morju ter interesa za vse pogostejši promet trgovskih plovil in potniških ladij skozi Severozahodni prehod;

E.  ker bi arktična regija lahko vsebovala približno 20 % neodkritih svetovnih zalog plina in nafte;

F.  ker so med članicami Evropske unije tri države, ki se nahajajo v arktični regiji, ter sta med sosednjimi državami, ki so tesno povezane z Unijo in sodelujejo na notranjem trgu v okviru sporazuma EGP, dve drugi arktični državi, kar pomeni, da Evropska unija in pridružene države štejejo več kot polovico članov Arktičnega sveta;

G.  ker je Arktični svet na svoji konferenci že izrazil zaskrbljenost zaradi podnebnih sprememb v tej regiji, njihovega vpliva na avtohtono prebivalstvo in morebitnih potrebnih prilagoditev;

H.  ker je stopnja globalnega segrevanja v arktični regiji veliko višja kot drugod po svetu, in sicer za dodatni 2° C v zadnjem stoletju, v primerjavi s povprečne 0,6 ° C povsod drugod;

I.  ker so podnebne spremembe v arktični regiji že tolikšne, da na primer Inuiti kmalu ne bodo več mogli loviti na tradicionalen način ter da obstaja nevarnost, da bodo prostoživeče živali, kot so polarni medved, mrož in lisica, izgubile življenjski prostor;

1.  izraža veliko zaskrbljenost zaradi vpliva podnebnih sprememb na življenje avtohtonega prebivalstva v tej regiji na področju okolja na splošno (taljenje ledenih plošč in permafrosta, dvig morske gladine, poplave) in biotske raznovrstnosti, saj taljenje ledenih plošč ogroža prehranjevanje polarnih medvedov, ter poudarja, da je treba pri odločitvah za reševanje teh vprašanj, sprejetih na mednarodni ravni, upoštevati vsa ljudstva in narode v arktični regiji;

2.  pozdravlja sklepno poročilo, ki so ga sprejeli na parlamentarni konferenci arktične regije 14. avgusta 2008 v Fairbanksu;

3.  pozdravlja vključitev daljnega severa v politiko EU za severno dimenzijo, vendar je prepričan, da je treba storiti še več pri ozaveščanju o pomembnosti arktične regije v svetovnem kontekstu, ter poziva k samostojni evropski politiki za Arktiko;

4.  poudarja pomen arktične regije za svetovno podnebje ter upa, da se bo podpora, ki se zdaj namenja raziskavam v tej regiji, ohranila tudi po mednarodnem polarnem letu;

5.  z velikim zanimanjem pričakuje prihodnje sporočilo Komisije o politiki za Arktiko in upa, da bo položilo temeljni kamen pomembne politike za Arktiko v EU; poziva Komisijo, naj v svojem sporočilu obravnava vsaj:

6.  poziva Komisijo, naj energetsko in varnostno politiko v arktični regiji uvrsti med prednostne naloge ter predlaga teme in postopke za nujno potrebno sodelovanje med Evropsko unijo in arktičnimi državami, zlasti na področju podnebnih sprememb, trajnostnega razvoja in pomorske varnosti;

7.  meni, da bi bilo treba komercialni in turistični pomorski promet ter pomorski promet v zvezi z naftnimi ploščadmi na morju v tej regiji urediti z minimalnimi mednarodnimi predpisi (po zgledu tistih, ki veljajo v drugih mednarodnih vodah), ter svetuje Komisiji, naj čim prej pripravi in podpre predloge sprememb predpisov Mednarodne pomorske organizacije;

8.  poudarja zunanje vidike energetske politike in vlogo arktične regije pri oblikovanju energetske politike za Evropo, kot je predlagal Evropski svet marca 2007;

9.  podpira Arktični svet pri ohranjanju arktične regije kot regije z manj napetosti, odprte mednarodnemu sodelovanju na področju raziskav;

10.  poziva Komisijo, naj v arktični regiji prevzame dejavno vlogo, zlasti s „statusom opazovalke“ v Arktičnem svetu ter ustanovitvijo službe za arktično regijo;

11.  poziva Komisijo, naj pripravi mednarodna pogajanja za oblikovanje in sprejetje mednarodnega sporazuma za zaščito Arktike po zgledu tistega za Antarktiko (madridski sporazum iz leta 1993);

12.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam držav članic, Norveške, Islandije, Rusije, Kanade in Združenih držav ter akterjem regionalnega sodelovanja.