Predlog resolucije - B6-0550/2008Predlog resolucije
B6-0550/2008

PREDLOG RESOLUCIJE

20.10.2008

za zaključek razprave o poročilu Evropskega sveta in izjavi Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Mieczysław Edmund Janowski, Ewa Tomaszewska, Adam Bielan, Brian Crowley in Ryszard Czarnecki
v imenu skupine UEN
o srečanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0543/2008

Postopek : 2008/2523(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B6-0550/2008
Predložena besedila :
B6-0550/2008
Sprejeta besedila :

B6‑0550/2008

Resolucija Evropskega parlamenta o srečanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju poročila Evropskega sveta ter izjave Komisije o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker se zaradi svetovnih gospodarskih in finančnih razmer mala in srednje velika podjetja soočajo s številnimi težavami pri pridobivanju posojil, vedno več državljanov ostaja brez dela in vedno več jih je revnih,

B.  ker so udeleženci v tej krizi različni in številčni ter so zato potrebni usklajevanje in hitre rešitve,

C.  ker se nezaupanje državljanov do bančništva in finančnega sistema zlahka lahko prelevi v zagrenjenost in zamero do evropskega političnega sistema in njegovih institucij, ki niso bili sposobni predvideti stopnje krize,

D.  ker je boj proti podnebnim spremembam eno glavnih vprašanj in ciljev Evropske unije ter ga je treba obravnavati s celostnim in prilagodljivim pristopom na mednarodni ravni,

O gospodarski krizi

1.  pozdravlja hitro odzivnost predsedstva EU na krizo in sprejetje smernic EU s strani finančnih ministrstev kot prvi pomemben n usklajen korak za zavarovanje finančnih trgov; pozdravlja zaključke Evropskega sveta, ki je sprejel ukrepe, ki jih je predložil Eurogroup in poudarja, da je treba uskladiti prizadevanja držav članic na evropski ravni, da ne bi prišlo do izkrivljanja konkurence;

2.  meni, da vrh G7 ni ponudil ustvarjalnih rešitev, saj je pripravil seznam nalog brez dolgoročnega predloga; zato meni, da bi moralo usklajevanje na ravni EU imeti prednost;

3.  pozdravlja ukrepe, ki jih na področju zagotavljanja likvidnosti sprejemajo Evropska centralna banka in druge centralne banke zunaj evroobmočja;

4.  poudarja potrebo po vsestranski in usklajeni odgovornosti na svetovni, evropski in nacionalni ravni za ponovno vzpostavitev finančnih trgov na kratek rok ter po razvoju ustreznega mehanizma za preprečevanje kriznih razmer na dolgi rok;

5.  pozdravlja nedaven sklep Evropske centralne banke o zmanjšanju obrestne mere v evroobmočju;

6.  pozdravlja ukrep Komisije, ki je ustanovila skupino na visoki ravni, ki bo načrtovala ustrezno strukturo, ki bo zagotovila, da bodo finančni trgi prilagojeni dejanskim razmeram posameznega trga in da lahko nadzorniki delajo skupaj, da bi uresničili izzive čezmejnih bank;

7.  meni, da je bistveno, da je načrt, ki ga bodo pripravile države članice, namenjen družinam, malim in srednje velikim podjetjem in ne samo bankam, ter da bo zaščitil prihranke vseh varčevalcev;

8.  poziva Komisijo, naj uporabi svojo vlogo pobudnika in predlaga ukrepe za krepitev regulativnega in nadzornega okvira EU ter reševanja krize na evropski ravni;

O lizbonski pogodbi

9.  pozdravlja reakcijo Irske na vrhu, da se na temo ratifikacije lizbonske pogodbe vrne decembra, ob tem pa opredeli osnove rešitve in skupne poti; sprejema predstavitev analize izidov referenduma s stani irske vlade; meni, da ustanovitev posebnega pododbora irskega parlamenta (Oirechtas), ki bo novembra poročal o posebnih vprašanjih, ki jih je treba obravnavati, zelo pomemben korak k pridobitvi rešitve;

O energiji in podnebnih spremembah

10.  pozdravlja sklep o pripravi svežnja za domačo energijo do konca zakonodajnega obdobja;

11.  priznava, da je bil dosežen sporazum o učinkovitem ločevanju omrežij, a poudarja,da se gladko delovanje evropskega energetskega trga lahko zagotovi zgolj s sporazumom o pošteni konkurenci (enotni pogoji delovanja) in klavzulo za tretje države;

12.  poudarja tudi, da je potreben sporazum o energetskem svežnju, da bi se zagotovila kratkoročna energetska učinkovitost Evropske unije in zanesljivost oskrbe z energijo, upoštevajoč zaskrbljenost EU ob bližnjih pogovorih EU-Rusija;

13.  se obvezuje k tesnemu sodelovanju s Svetom in Komisijo, da bi dosegli učinkovit in delujoč sporazum o svežnju predlogov na področju podnebnih sprememb in energije; spodbuja Svet in Komisijo, naj resno upoštevata tveganje selitev emisij CO2, da bi se zavarovali evropski industrijski sektorji, kot tudi zaposleni in potrošniki, zlasti v obdobju krize finančnega trga, in opozarja, da za industrijo EU bistveno, da se sprejmejo potrebni prilagodljivi ukrepi za sektorje, ki so najbolj izpostavljeni selitvam obratov in izgubi konkurenčnosti;

14.  meni, da je za pridobitev potrebne kredibilnosti EU bistveno, da prevzeme vodilno vlogo na mednarodni ravni pred pogajanji o sporazumu za obdobje po letu 2012 na konferenci o spremembi podnebja v Københavnu (COP 15);

15.  meni, da je za dosego učinkovitega izida boja proti podnebnim spremembam v vsem svetu bistveno, da se dejavno vključijo mednarodni akterji, zlasti industrializirane države;

16.  poziva Komisijo, naj upošteva razmere v vsaki državi članici posebej, zlasti za tiste, katerih gospodarstvo in sektorji temeljijo na premogu, ter poudarja, da bi morala Komisija upoštevati različne stopnje razvoja posameznih držav članic;

O zanesljivi oskrbi z energijo

17.  poziva Svet in Komisijo, naj si še naprej prizadevata za oblikovanje skupne energetske politike, ki bo med drugim rešila potrebo po raznovrstnosti virov oskrbe in bo upoštevala, da nekatere države dobaviteljice energijo izrabljajo kot politično orožje v odnosu do držav članic EU;

18.  poziva Svet in Komisijo, naj zaradi tveganja vse večje odvisnosti od ruskega plina, ko se bo projekt začel izvajati, ter ob upoštevanju stroškov in nevarnosti za okolje ter sklepov poročila Libicki, ki ga je sprejel Parlament, iz seznama strateških projektov EU izključita gradnjo plinovoda Nordstream;

19.  poziva Komisijo, naj okrepi prizadevanja za gradnjo plinovoda Nabucco kot najresnejše alternative projektom, ki se jih je lotila v sodelovanju z Rusijo in ki lahko privedejo do vse večje gospodarske in politične odvisnosti držav članic EU od Rusije;

O priseljevanju in azilu

20.  pozdravlja sprejetje o evropskega pakta o priseljevanju in azilu, ki je pobuda francoskega predsedstva, saj se osredotoča na boljše upravljanje preseljevanja; pričakuje, da bo EU izvajala ta pakt, da bi se dosegla celostna evropska politika o priseljevanju in azilu;

O Rusiji, Gruziji in politiki do vzhoda

21.  poudarja, da mora biti Evropska unija pomemben udeleženec pri reševanju konflikta med Rusijo in Gruzijo s trdnim in odločnim stališčem;

22.  poudarja, da ima gruzijska kriza velik vpliv na celo regijo, na samo Evropsko unijo in na zanesljivo oskrbo energije v Evropi;

23.  poziva Komisijo, naj razmisli o možnosti, da bi odložili vrh EU-Rusija, dokler Rusija ne bo izpolnila obveznosti iz sporazuma o prekinitvi ognja in umiku sil na položaje, ki so jih zasedale pred 7. avgustom 2008;

24.  obnavlja poziv k odlogu pogajanj glede sporazuma o partnerstvu z Rusijo, dokler se ruske sile v celoti ne umaknejo z gruzijskega ozemlja;

25.  poziva Evropski svet in Komisijo, naj spremenita politiko do Rusije, zlasti ker je Ruska federacija napovedala načrte, da zadrži 7600 vojakov v Abhaziji in Južni Osetiji;

26.  poudarja, da opazovalna misija Evropske unije trenutno ne more zagotovit varnosti v Gruziji in da območja, ki so na meji z Abhazijo in Južno Osetijo ostajajo izven njenega nadzora; poudarja, da se tam nadaljuje sistematično nadlegovanje gruzijskih civilistov, kar pomeni sežiganje domov več kot polovici ducata gruzijskih vasi v in okoli Južne Osetije, incidenti, v katerih oborožene osebe plenijo, in psihološke grožnje, ki silijo Gruzijce, da zapuščajo svoje vasi;

27.  poudarja, da je edina možna politika tista, temelji na spremembi pristopa; zato meni, da je bila prepoved potovanj beloruskih vodij, tudi predsednika Aleksandra Lukašenka, po ozemlju EU, preuranjena, saj je temeljila zgolj na domnevah;

28.  poziva Svet in Komisijo, naj začneta z iskrenim dialogom z beloruskimi organi, ki bo temeljil na pogojnem in postopnem pristopu, z omejitvami, časovnimi razporedi, revizijskimi klavzulami in ustreznimi finančnimi sredstvi;

29.  poziva beloruske organe, naj spoštujejo človekove pravice in svoboščine tako, da:

  • zagotovijo svobodne in neodvisne medije,
  • odstranijo vse ovire, ki preprečujejo nevladnim organizacijam, da se pravilno registrirajo,
  • izboljšajo ravnanje z manjšinami in naj priznajo zakonito izvoljen organ Poljakov, ki ga vodi Angelika Boris;

30.  poudarja pomen krepitve odnosov EU z Balkanom in vzhodnimi sosedami ter poziva Svet in Komisijo, naj sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev tesnejšega sodelovanja, da bi se lahko ponudili jasnejši obeti za članstvo partneric na Balkanu in v vzhodni Evropi;

31.  pozdravlja sklepe Sveta o evropski sosedski politiki, njeni vzhodni dimenziji in prizadevanjem za dosego sodobnega gospodarstva in demokracije; poudarja, da je treba izdelati skupno mnenje EU glede Moldavije, Gruzije, Belorusije, Ukrajine in kavkaške regije kot celote;

32. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.