Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B6-0561/2008

Predložena besedila :

B6-0561/2008

Razprave :

PV 21/10/2008 - 7
CRE 21/10/2008 - 7

Glasovanja :

PV 22/10/2008 - 4.2
CRE 22/10/2008 - 4.2

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 132kDOC 86k
20. oktober 2008
PE413.373
 
B6‑0561/2008
k izjavi Evropskega sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Francis Wurtz, Umberto Guidoni, Roberto Musacchio, Esko Seppänen, Eva-Britt Svensson in Sahra Wagenknecht
v imenu skupine GUE/NGL
o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008

Resolucija Evropskega parlamenta    o zasedanju Evropskega sveta 15. in 16. oktobra 2008 
B6‑0561/2008

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju sklepov predsedstva Evropskega sveta v Bruslju z dne15. in 16. oktobra 2008,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker se je sedanja finančna kriza, ki jo je sprožil pok nepremičninskega balona v Združenih državah, hipotekarni in iz njih izpeljani proizvodi, zaradi čedalje tesneje povezanih finančnih trgov in tudi njihove neregulirane narave, razširila po vsem svetu in ker se zato lahko pričakuje več finančnih pretresov zaradi zamenjave neplačil in pritiskov na družbe, ki izdajajo kreditne kartice,

B.  ker se je med političnimi in poslovnimi voditelji ter glavnimi ekonomisti ustaljeno prepričanje, da 'prosti trg najbolje ve' ter da prosto delovanje tržnih sil zagotavlja učinkovito in uspešno razdelitev virov, prepričljivo izpodbilo z zadnjimi dogodki; ker so samo ZDA odpisale okrog 760 milijard EUR bankam, zavarovalniškim družbam, hedge skladom in drugim dolžnikom; ker Mednarodni denarni sklad v osnovnem primeru ("base-case" scenarij) glede finančne krize ocenjuje, da bodo ameriške in evropske banke porabile okrog 10 bilijonov USD premoženja;

C.  ker izredno neenaka razdelitev dohodkov, globalizacija, liberalizacija in deregulacija finančnih trgov tlakuje pot finančnim inovacijam (izpeljani proizvodi, hedge skladi, zasebni skladi, listinjenje, strukturirani investicijski instrumenti itd), ki v zameno prispevajo k pretiranemu in procikličnemu finančnemu vzvodu, kratkoročnemu obnašanju, postavljanju nevzdržnih zahtev za visoke stopnje donosa v proizvodnih in storitvenih podjetjih ("usmeritev v vrednost delnic") in tudi v hiter in razširjen globalni negativni vpliv tveganj,

D.  ker so bila ta gibanja pomembna gonilna sila za ustvarjanje balonov (nov gospodarski balon v letu 2001, kasneje pa stanovanjski in blagovni balon) ter rast cen premoženja; ker takoj po poku teh balonov postane negativen vpliv tveganja očiten, pojavlja se izpad kreditov in poruši se tržna likvidnost; ker so neoliberalne politike liberalizacije finančnih trgov ter kratkoročna usmeritev povečevanja vrednosti delnic za vsako ceno dokazale, da so v celoti zbankrotirane,

E.  ker se zato v sedanji krizi ne more obsojati le "lakomnih" upravljavcev in delničarjev v finančni industriji, ampak tudi vlade ZDA in držav članic EU, evropske institucije, ki so odgovorne za spodbujanje liberalizma finančnih trgov; ker finančna kriza in recesija 'dejanskega gospodarstva', povezani z drugimi strukturnimi dejavniki (podnebne spremembe in onesnaževanje okolja, kriza zaradi pomanjkanja hrane in energetska kriza, trgovina itd.) kažeta, da je to sistemska kriza sodobnega kapitalizma,

F.  ker sta akcijski načrt EU v zvezi s finančnimi trgi in prostovoljno sodelovanje pri nadzoru finančnega trga v EU (Lamfalussijeva struktura nadzora) temeljila zlasti na samoregulativnem pristopu do finančnega sektorja, z zasebnimi bankami kot del strukture, kar je pokazalo, da ta pristop ni primeren za preprečevanje nastajanja premoženjskih in stanovanjskih balonov, brzdanje finančnih tveganj, kljubovanje finančni krizi in za ohranjanje finančne stabilnosti,

G.  ker je Komisija vztrajno zavračala obravnavo zahtev Evropskega parlamenta za sprejetje zakonodajnih ukrepov, ki bi izboljšali ureditev finančnih trgov; ker je Evropski parlament že leta 2002 opozoril, da kompenzacijske sheme za menedžerje finančnih institucij prispevajo k osredotočanju na tveganje in kratkoročne dobičke; ker je Evropski parlament v svoji resoluciji z dne 21. novembra 2002 (poročilo Ieke Van den Burg) ugotovil, da so bili skladi hedge v razmahu, ter pozval k vnovičnemu razmisleku o njihovem vplivu na sistemsko stabilnost v luči primera sklada LTCM in pretresa na finančnih trgih leta 2002;

H.  ker trenutno finančno krizo spremlja znaten padec gospodarske rasti v globalni ekonomiji, kar je že vidno pri nekaterih večjih državah članicah Evropske unije (v Veliki Britaniji, Nemčiji, Franciji, Italiji in Španiji); ker je v drugem četrtletju BDP euroobmočja že padel na letno stopnjo 0,8 %; ker MDS že opozarja, da se trenutna dezinflacija spreminja v deflacijske pritiske in da obstaja možnost depresije ali daljšega obdobja gospodarske stagnacije,

1.  možno kritizira Evropsko unijo, nedejavnost Komisije, slabo zgodnje upravljanje finančne krize s strani Sveta, politiko ECB in sebičnost držav članic, ki so najbolj prizadete, ker nobena od njih ni dala pobude za brzdanje pretirane rasti cen stanovanj, osnovnih proizvodov in premoženja, kar je bilo že vidno v sredini leta 2007;

2.  poudarja, da bo posledica krize huda gospodarska recesija, ki bo zajela cel svet, s precej višjimi stopnjami brezposelnosti in več revščine;

3.  poudarja, da sta zrušenje finančnega sistema ter počasen odziv nanj v Evropi kruto opozorila na institucionalne in politične omejitve integracijskega projekta Evropske unije ter na pomanjkanje solidarnosti, ki bi omogočila uporabo resnično skupnega pristopa;

4.  odločno kritizira dejstvo, da so voditelji Evropske unije kljub pogostemu omenjanju skupnega evropskega delovanja in solidarnosti na eni strani ter svoji nesposobnosti, da bi se na začetku oktobra 2008 dogovorili o skupni evropski reševalni akciji, na drugi strani, namesto tega začeli politiko „prosjači svojega soseda“ s konkurenčnimi nacionalnimi sistemi za jamčenje vlog in pomoč bankam, da bi preprečili odtekanje prihrankov v druge države članice Evropske unije;

5.  kritizira zlasti nedavne poteze nekaterih držav članic, da bi konkurenčni položaj svojih glavnih nacionalnih bančnih paradnih konjev okrepile na račun drugih s kupovanjem nekaterih delov bank v težavah (npr. Fortis, Dexia), ko so bile te razbite in razdeljene za prodajo; meni, da te strategije močnejših bank (ob podpori nacionalnih vlad), da bi povečale svoj tržni delež z odrekanjem kreditov drugim bankam, zato da bi laže pogoltnile in prevzele šibkejše banke, močno ovira obnovitev stanja zadostne likvidnosti pri medbančnih posojilih; opozarja na posledice na države članice, da preprečijo in blokirajo te strategije;

6.  ugotavlja, da je Svet večinoma potrdil sveženj ukrepov, predlaganih v akcijskem načrtu članic evroobmočja z dne 12. oktobra 2008 v Parizu; meni, da se je Svet s tem strinjal zgolj o osnovnih pravilih za nacionalne načrte za dokapitalizacijo bančnih sistemov ter zagotovitev zavarovanja za oživitev medbančnih posojil, ni pa jasno opredelil, kako je treba reševati številna čezmejna vprašanja, ki so se pojavila; meni, da bi sistem dokapitalizacije v Združenem kraljestvu z delno nacionalizacijo bank lahko bil začetek bolj sistematičnega pristopa;

7.  poudarja, da je treba čim prej zagotoviti absolutno jamstvo za vloge malih in srednjih varčevalcev po vsej Evropski uniji; zaradi tega pozdravlja predlog Komisije o spremembi direktive EU o sistemih zajamčenih vlog, čeprav je prišel nekoliko pozno; se strinja s Komisijo, da je treba vloge jamčiti do ravni 100 % ter da je treba obdobje izplačil zmanjšati na 3 dni po propadu banke; vendar vztraja, da je treba raven jamstva 100 000 EUR enotno uporabljati po celotni Evropski uniji;

8.  podpira ukrepe za dokapitalizacijo bank z nakupom želenega bančnega premoženja namesto, da država kupuje premoženje od njih ter tako 'socializira izgube špekulantov'; podpira tudi ukrepe za zagotavljanje državnega jamstva za zavarovanje dolga, usmerjanje likvidnosti in ustvarjanje kreditov preko Evropske centralne banke in centralnih bank z namenom pravilnega delovanja medbančnega posojanja in za zaostritev nadzora nad celotnim finančnim sektorjem;

9.  podpira pobudo Evropske konfederacije sindikatov (ETUC) v korist evropskega sodelovanja, kot ga sedaj predvideva Svet; poudarja, da mora ta pobuda skladno obravnavati skupno delovanje za reševanje čezmejnih večnacionalnih bančnih skupin in opustiti sedanje 'protekcionistične' politike;

10.  meni, da so 'načela', ki jih je predvidel Svet za reševanje finančnega sektorja, preveč nejasna in neskladna ter puščajo širok manevrski prostor za različna tolmačenja; vztraja, da mora sistem jamstva EU temeljiti na strogih pogojih, ki jih mora izpolnjevati bančni sektor, ko prejema javno pomoč; s tem v zvezi poudarja, da mora finančni sektor zopet delovati v javnem interesu ter sprejeti nižje donose in nagrajevanje pri plačilnih sistemih, da bi se izognili tveganju in dosegali dolgoročne namesto kratkoročne dobičke;

11.  poudarja, da mora biti pristop z dokapitalizacijo usmerjen k trajnostni nacionalizaciji bančnega zdravega premoženja, z namenom podružbljanja celotnega bančnega sektorja ter vzpostavitve finančnega težišča v javni lasti, ki bo usmerjalo kredite v družbeno in okoljsko koristne naložbe, ki bodo ustvarjale kakovostna delovna mesta; meni, da mora sprejemanje odločitev o kreditni politiki bančnega sektorja priti pod demokratičen javni nadzor z demokratičnim sodelovanjem zaposlenih in potrošnikov;

12.  podpira zahtevo Sveta po dosledni uporabi (s strani finančnih institucij) priporočil glede preglednosti njihovih zavezanosti in tveganj; poudarja tudi, da so same zahteve po preglednosti nezadostne ter da je potrebna strožja zakonska ureditev finančnega trga;

13.  podpira poziv Sveta k okrepitvi pravil za bonitetne agencija in njihov nadzor na evropski ravni; predlaga ustanovitev evropske javne bonitetne agencije za reševanje navzkrižja interesov, ki ovirajo postopek ocenjevanja bonitete;

14.  pozdravlja namero Sveta, da vzpostavi neformalno opozarjanje, izmenjavo informacij in mehanizem ocenjevanja; podpira tudi načrt Sveta s tem v zvezi za skupino na visoki ravni, ki naj jo ustanovi Komisija; poudarja pa, da je potrebna strožja zakonska ureditev finančnih trgov, da se prepreči sistemsko tveganje, ki ga povzročajo novi in tvegani proizvodi, ki morajo biti prepovedani ali pa je treba njihovo trženje strogo omejiti in nadzirati; poudarja tudi, da stroge omejitve za finančne vzvode za vse regulirane finančne institucije in da je treba nujno uvesti strožja pravila o kapitalski ustreznosti bank; poziva Komisijo in države članice, naj razširijo okvir zaupanja in ureditve EU ter usklajevanje, da bo odražalo vse vire sistemskega tveganja, zlasti z vključitvijo subjektov finančnih vzvodov, ki nosijo sistemsko tveganje v teh okvirih ne glede na njihovo pravno obliko ali sedež;

15.  poudarja, da pokojninskim skladom, zlasti poklicnim pokojninskim skladom ne bi smeli dovoliti naložb v finančne proizvode, kot so hedge skladi ali zasebne delniške sklade, ki imajo za posledico sistemsko tveganje, ker bi imel neuspeh teh skladov negativen vpliv na pokojninske pravice; meni, da je treba ustrezno revidirati Direktivo 2003/41/ES o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje;

16.  poziva Komisijo in države članice, naj sprejmejo ukrepe za končanje davčnih oaz in obravnavajo probleme, nastale z offshore finančnimi središči, da uvedejo davke na devizne transakcije (Tobinov davek) ter na borzne transakcije (vključno s transakcijami na prostem trgu), da ustavijo privatizacijo pokojnin ter okrepijo javni pokojninski in bančni sistem;

17.  poudarja, da mora Evropska unija združiti svoje reševalno delovanje, namenjeno stabilizaciji bančnega in kreditnega sistema z ukrepi za oživitev in stabilizacijo 'pravega gospodarstva' na poti k okoljsko in socialno trajnostnemu razvoju; pozdravlja sklep Evropske investicijske banke, da uporabi 30 milijard EUR za podporo evropskih malih in srednjih podjetij ter njeno zavezanost, da poveča svojo sposobnost posredovanja pri infrastrukturnih projektih kot prvi pozitivni korak, vendar poudarja, da je znesek 30 milijard EUR nezadosten; poziva Komisijo in Svet, naj nadaljujeta v tej smeri in pripravita evropski investicijski program za trajnostni razvoj, zaposlovanje in socialno vključenost, ki bo znašal vsaj 1 % BDP EU in ki bi ga dopolnili s podobnimi javnimi investicijskimi programi na strani držav članic, da bi utrdili gospodarstvo in ukrepali proti podnebnim spremembam ter spodbujali polno zaposlenost s kakovostnimi delovnimi mesti in socialnimi pravicami;

18.  poudarja, da je treba Evropski investicijski banki ter Evropski banki za obnovo in razvoj zagotoviti potrebna sredstva za učinkovito povečanje kreditnih linij po zelo nizki obrestni meri za mala in srednja podjetja, ekološko proizvodnjo in storitve, socialne in zdravstvene službe itd., pod pogojem, da ti ustvarjajo kakovostna delovna mesta s socialnimi pravicami, primerno plačilo in delovne pogoje;

19.  poudarja, da mora sedaj Evropa sprejeti realno rast plač, ki nadomešča povečanje produktivnosti in inflacije ter tudi začne s prerazporejanjem, ki temelji na deležu plač v bruto nacionalnem dohodku; opozarja Evropsko centralno banko, Komisijo in Svet, da je velika depresija iz leta 1930 dobila dobro podlago le zato, ker so delodajalci začeli zniževati plače in kriza je preskočila iz finančnega trga na trg blaga in storitev;

20.  predlaga, da bi poleg tega države članice uvedle ukrepe za stabilizacijo in izboljšanje kupne moči, zlasti tistih z nizkimi dohodki (naraščanje cen hrane, energije, prevoza), na primer z uvedbo socialnih tarif za plin, elektriko, telekomunikacije, javni prevoz itd.;

21.  pozdravlja nedavno znižanje obrestne mere s strani Evropske centralne banke za nadaljnjo sprostitev monetarne politike, da bi kljubovala pričakovani gospodarski recesiji; kritizira dejstvo, da je znižanje obrestne mere prišlo prepozno, da bi imelo večje pozitivne učinke; poudarja, da se hkrati že zmanjšuje nevarnost inflacije v vseh industrializiranih državah ter da je treba preprečiti deflacijske pritiske;

22.  poudarja, da se pojavlja soglasje o tem, da se v razmerah finančne krize pakt stabilnosti in rasti ne bo uporabljal, kar je pravilno; vseeno meni, da je treba pakt stabilnosti in rasti razveljaviti; kritizira, da se Svet ne zmeni za nove razmere, saj zahteva, da se nadaljuje s proračunskimi politikami, da bi bili v skladu z revidiranim paktom o stabilnosti in rasti;

23.  poudarja dejstvo, da se bo sedanja lizbonska strategija Evropske unije iztekla leta 2010 ter da je treba kmalu pripraviti prihodnjo strategijo Evropske unije; poudarja, da je treba opustiti osredotočenost na liberalizacijo trga in konkurenčnost in jo nadomestiti z novo celovito evropsko strategijo za solidarnost in trajnostni razvoj, ki bo temeljila na štirih enako pomembnih stebrih (gospodarstvo, okolje, zaposlovanje ter socialno varstvo in vključenost);

Lizbonska pogodba

24.  obžaluje dejstvo, da je Svet ponovno zavrnil upoštevanje demokratičnega glasovanja Ircev ter je vztrajal na nadaljevanju ratifikacije lizbonske pogodbe; poziva Svet, naj se kaj nauči iz izidov referendumov o osnutku ustavne pogodbe v Franciji in na Nizozemskem ter zavrnitve lizbonske pogodbe na Irskem, ki so jasno pokazali na odpor evropskih državljanov do neoliberalnih politik in militarizacije Evropske unije; meni, da bo neuspeh evropskih institucij, da bi izpolnile pričakovanja evropskih državljanov, močno poglobil krizo legitimnosti Evropske unije; vztraja, da Svet ustavi postopek ratifikacije ter začne s poglobljeno revizijo pogodb, da bi utrli pot demokratični, socialni in miroljubni Evropi;

Energetika in podnebne spremembe

25.  poudarja, da se finančna kriza ne sme uporabiti kot izgovor za zanemarjanje zavezanosti podnebnim spremembam ter poudarja, da je pomembno ohranjati raven ciljev energetsko-podnebnega svežnja; ponovno poudarja zavezanost sklenitvi sporazuma o energetsko-podnebnem svežnju do konca letošnjega leta ter zahteva, naj v tem prizadevanju Svet in Komisija sodelujeta z Evropskim parlamentom;

26.  ponovno potrjuje, da je pomembno najpozneje do decembra 2009 v Köbenhavnu skleniti nov celovit mednarodni sporazum o podnebnih spremembah pod okriljem okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja, in meni, da je v zvezi s tem izjemnega pomena skleniti dogovor z ambicioznimi cilji energetsko-podnebnega svežnja, ki bo Evropski uniji tudi omogočal, da bo ohranjala vodilno vlogo v pogajanjih o globalnih podnebnih spremembah; zato obžaluje, da si nekatere države članice prizadevajo podnebni sveženj Evropske unije spremeniti tako, da bi lahko bila ogrožena sposobnost Evropske unije, da doseže svoje cilje, kot so bili dogovorjeni marca 2007;

27.  pozdravlja štiri zakonodajne predloge Komisije, ki tvorijo podnebni in energetski sveženj in katerega revizija dovoljenj za sisteme trgovanja z emisijami predstavlja glavni vidik doseganja cilja Evropske unije za znižanje toplogrednih plinov; poziva Svet in države članice, naj jamčijo okoljsko celovitost sistema, tako da ne dovolijo povečevanj kreditov v okviru lastnega razvojnega mehanizma in mehanizmov skupnega izvajanja ter da upoštevajo načelo, po katerem onesnaževalec plača, da energetskemu sektorju ne dajejo brezplačnih dodelitev ter da namenijo prihodke od dražb blaženju podnebnih sprememb in ukrepom prilagajanja.

28.  poudarja, da so energetska učinkovitost in obnovljivi viri energije najboljša podlaga evropske strategije o energetski varnosti; poziva Svet, Komisijo in države članice, naj določijo cilj Evropske unije za obvezno zmanjšanje izgube energije za 20% do leta 2020 ter s tem sprožijo prihranke pri stroških ter okoljske in ekonomske koristi po vsej Evropi;

29.  meni, da je zajemanje in shranjevanje ogljika le eden od ukrepov, ki se razvija za boj proti podnebnim spremembam, eden drugih, ki uporabljajo obnovljivih virov energije in vedno večjega varčevanja z energijo ter njene učinkovitosti. Države članice zato ne zanemarjajo finančnih mehanizmov za podporo tehnologijam obnovljivih virov energije;.s tem v zvezi meni, da razvoj zajemanja in shranjevanja ogljika nikakor ne sme voditi k zmanjševanju teh prizadevanj v smislu raziskovanju ali financiranja;

Energetska politika

30.  ugotavlja, da je glavno orodje pri liberalizaciji in usklajevanju energetskih trgov oblikovanje veleprodajnih cen električne energije in plina; ugotavlja, da se bo največ trgovanja z električno energijo odvijalo na borzah energije ter da je pri takšnih izmenjavah cena električne energije neodvisna od splošnih ali povprečnih stroškov proizvodnje ter je odvisna od ponudbe in povpraševanja z mnogimi špekulativnimi dejavniki; poziva Komisijo, naj uvede nova pravila za tržne zlorabe;

31.  ugotavlja, da je cilj usklajevanja doseči podoben način oblikovanja cen električne energije in plina v vseh državah EU; ugotavlja, da to ne prinaša nižjih cen v vseh državah članicah, temveč prinaša povečanje cen v tistih državah, kjer je energija zaenkrat cenejša od povprečja EU; zahteva, naj Komisija predlaga ukrepe za ublažitev tovrstnega stranskega učinka usklajevanja;

32.  ugotavlja, da ta sistem oblikovanja cen, ki je glavni dejavnik usklajenega trga z električno energijo, daje neupravičeno prednost hidroelektrarnam in jedrskim elektrarnam z nizkimi spremenljivimi stroški, saj prejemajo električno energijo po isti ceni kot elektrarne, ki jo proizvajajo z dražjima nafto in premogom; poziva, naj se ti nepričakovani dobički obdavčijo v vseh državah članicah;

33.  poudarja, da tekoči proces liberalizacije trgov in privatizacije javnih služb, med drugim v energetskem sektorju, ni obrodil vidnih sadov, kar zadeva cene, kakovost storitev ali zmanjšanje javne porabe; nasprotno ugotavlja, da potrošniške organizacije in organizacije uporabnikov javnih storitev poročajo o povišanju cen, znižanju kakovosti storitev in povečanju stroškov oskrbe; poleg tega ugotavlja, da je liberalizacija prispevala k zmanjšanju števila delovnih mest in k ustvarjanju zasebnih monopolov, ki ogrožajo pravice delavcev, uporabnikov javnih storitev in potrošnikov; zahteva upoštevanje teh učinkov v vseh vidikih energetskih svežnjev;

34.  poudarja, da je treba zavrniti politiko liberalizacije energetskega sektorja in poudarja pomen javnih storitev za spodbujanje družbene, gospodarske in ozemeljske kohezije v Evropski uniji; poudarja, da javni strukturni sektorji, kot je energetski, ne bi smeli biti izpostavljeni konkurenci, temveč bi morali biti v lasti in upravljanju javnih organov, saj je to edini način za zagotavljanje kakovosti, razpoložljivosti in dostopnosti storitve ter s tem pravic uporabnikov;

Evropski pakt o priseljevanju in azilu

35.  meni, da Evropski pakt o priseljevanju in azilu, ki ga je sprejel Evropski svet, ne uvaja novih elementov glede odpiranja novih poti zakonitemu priseljevanju ter nudi le možnosti "izbranega priseljevanja", ki povzroča beg možganov in krepi represiven pristop in kriminalizacijo priseljencev;

36.  obsoja doslej premalo kritičen pristop v paktu ter potrjuje, da bi "priseljevanje na ničli" po eni strani škodovalo našim gospodarskim in družbenim sistemom ter po drugi strani, vse se stori, da se priseljencem prepreči prihod na zakonit način ter s tem spodbuja nezakonitost;

37.  poudarja, da ustavitev zakonskih ureditev za delavce v neurejenih razmerah, h katerim so se zavezali podpisniki pakta, lahko le povečuje nezakonitost, na kar so obsojeni priseljenci, saj zakonska ureditev lahko predstavlja vsaj začasni instrument, ki bi dovoljeval nastajanje nezakonitega dela in zmanjšanje socialnega dampinga;

38.  obsoja nadaljnje izvajanje načrtov za okrepitev agencije Frontex pred revizijo njenega mandata, da bi vključili reševanje na morju;

Nadaljnji ukrepi na podlagi sklepov Evropskega sveta z dne 1. septembra 2008

39.  z zadovoljstvom ugotavlja, da so se ruske sile po napotitvi civilne opazovalne misije Evropske unije v Gruziji, umaknile iz območij ob Južni Osetiji in Abhaziji; pozdravlja začetek pogajanj v Ženevi, ki se osredotočajo predvsem na humanitarna vprašanja; izraža upanje, da se bodo kmalu začele razprave o ureditvi varnosti in stabilnosti v Abhaziji in Južni Osetiji; meni, da bi morali organizaciji Ovse in ZN, katerih članici sta Rusija in Gruzija, prevzeti vodilno vlogo v političnem procesu; poudarja, da bo dosežena stabilna rešitev le, če bodo sodelovale vse zadevne strani;

40.  pozdravlja sklep Sveta, da odpravi nekatere sankcije proti Belorusiji in sprejme ukrepe za normalizacijo odnosov; ponavlja, da sta dialog in sodelovanje najboljši način za razvoj dobrih medsosedskih odnosov in vzajemnega razumevanja, vključno s človekovimi in demokratičnimi pravicami;

41. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

Zadnja posodobitev: 21. oktober 2008Pravno obvestilo