Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2005 z naslovom Balkan: 10 let po Srebrenici,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Bosno in Hercegovino, podpisanega 16. junija 2008, ter obetov za članstvo v EU, ki so bili vsem državam Zahodnega Balkana dani na vrhu EU v Solunu leta 2003,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je 11. julija 1995 Srebrenica, mesto v vzhodni Bosni, ki ga je varnostni svet Združenih narodov 16. aprila 1993 razglasil za varno območje, padlo v roke bosanskosrbskim silam pod vodstvom generala Ratka Mladića, kot je zahteval takratni predsednik Republike Srbske Radovan Karadžić,

B.  ker so bosanskosrbske sile pod poveljstvom generala Mladića in paravojaške enote, vključno s srbskimi neregularnimi policijskimi enotami, ki so na bosansko ozemlje vstopile iz Srbije, v več dneh pobijanja po padcu Srebrenice po hitrem postopku usmrtile več kot 8000 muslimanskih mož in fantov, ki so se zatekli na območje pod zaščito sil Združenih narodov (UNPROFOR-ja),

C.  ker je ta tragedija, ki jo je Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije razglasilo za genocid, potekala na območju, ki so ga Združeni narodi razglasili za varno, ter je zato simbol za nezmožnost mednarodne skupnosti, da bi posredovala v konfliktu ter zaščitila civilno prebivalstvo,

D.  ob upoštevanju številnih kršitev ženevske konvencije, ki so jih zagrešile bosanskosrbske enote nad civilnim prebivalstvom v Srebrenici, vključno z deportacijo tisočev žensk, otrok in ostarelih ter posilstvi številnih žensk,

E.  ker kljub izredno velikim prizadevanjem, da bi odkrili in izkopali množična grobišča in posamezne grobove ter identificirali žrtve, na podlagi doslej opravljenega iskanja ni mogoče opraviti popolne rekonstrukcije dogodkov v Srebrenici in okoli nje,

F.  ker ne more biti pravega miru brez pravice in ker je polno ter neomejeno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije osnovni pogoj za nadaljevanje postopka za vključitev držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo,

G.  ker je Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije generala Radislava Krstića iz bosanskosrbske vojske kot prvega spoznalo za krivega sodelovanja v srebreniškem genocidu, toda najpomembnejši obtoženec, Ratko Mladić, je dvanajst let po tragičnih dogodkih še vedno na prostosti; ker je bila izročitev Radovana Karadžića haaškemu sodišču zelo pozitiven korak,

H.  ker je do negativnega razvoja dogodkov prišlo tudi zaradi slabosti mehanizmov EU za odločanje ter pomanjkanja prave skupne zunanje in varnostne politike,

1.  se spominja vseh žrtev grozodejstev med vojnami v nekdanji Jugoslaviji in se jim poklanja; izraža sožalje in solidarnost družinam žrtev, od katerih jih veliko ni dobilo dokončne potrditve glede usode svojih očetov, sinov, mož ali bratov; ugotavlja, da je ta nenehna bolečina še večja, ker se odgovornim zanjo še ni sodilo;

2.  poziva Svet in Komisijo k primerni počastitvi spomina ob obletnici genocida v Srebrenici in Potočarih s potrditvijo predloga Evropskega parlamenta, da bi 11. julij razglasili za dan spomina na genocid v Srebrenici;

3.  poziva k dodatnim prizadevanjem, da bi ostale ubežnike privedli pred sodišče, ter izraža podporo delu Mednarodnega kazenskega sodišča za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije;

4.  poudarja pomen utrditve miru in stabilnosti na zahodnem Balkanu ter potrebo po začetku pravega spravnega procesa kot dela procesa evropskega vključevanja; poziva vse države, naj si še bolj prizadevajo, da bi se pomirile s težko in težavno preteklostjo;

5.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladi in parlamentu Bosne in Hercegovine in njenih entitet, ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.