Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2005 z naslovom Balkan: 10 let po Srebrenici,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Bosno in Hercegovino, podpisanega 16. junija 2008, ter obetov za članstvo v EU, ki so bili vsem državam Zahodnega Balkana dani na vrhu EU v Solunu leta 2003,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je bilo julija 1995 v bosanskem mestu Srebrenica, takrat ločeni enklavi, ki je vojaško ni bilo mogoče obraniti, Združeni narodi pa so jo razglasili za varno območje, pobitih na tisoče ljudi, skoraj 25.000 žensk, otrok in starejših pa je bilo prisilno deportiranih; ker je to bil največji pokol in vojni zločin v Evropi od konca druge svetovne vojne,

B.  ker je do tega tragičnega dogodka prišlo zaradi razpada Jugoslavije, ki so mu sledila nacionalistična grozodejstva, vojna in tuje posredovanje v regiji Zahodnega Balkana; ker so dogodki na Zahodnem Balkanu v tem času odražali tudi nezmožnost Evropske unije, njenih držav članic in mednarodne skupnosti kot celote, da bi oblikovale politiko za preprečevanje kriz,

C.  ker ne more biti miru brez pravice in je nadvse pomembno, da odkrijemo resnico, odgovorne privedemo pred sodišče ter rešimo problem beguncev in razseljenih oseb,

D.  ker kljub izredno velikim prizadevanjem, da bi odkrili in izkopali množična grobišča in posamezne grobove ter identificirali žrtve, na podlagi doslej opravljenega iskanja ni mogoče opraviti popolne rekonstrukcije dogodkov v Srebrenici in okoli nje,

E.  ker je Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije generala Radislava Krstića iz bosanskosrbske vojske kot prvega spoznalo za krivega sodelovanja v srebreniškem genocidu, najpomembnejši obtoženec, Ratko Mladić, pa je dvanajst let po tragičnih dogodkih še vedno na prostosti,

F.  ker je nujno treba povečati ozaveščenost o teh tragičnih dogodkih po vsej Evropi ter na Zahodnem Balkanu doseči javno priznanje odgovornosti, zato da bi ponovno vzpostavili medsebojno zaupanje ter obnovili trajen dialog med državami v tej regiji,

1.  meni, da je pokol izpred desetih let v Srebrenici še vedno odprta rana v zgodovini Evrope in se ga je treba primerno spominjati ter preprečiti, da bi se še kdaj ponovil,

2.  se spominja žrtev grozodejstev in se jim poklanja; izraža sožalje in solidarnost družinam žrtev, od katerih jih veliko ni dobilo dokončne potrditve glede usode svojih očetov, sinov, mož ali bratov; ugotavlja, da je ta nenehna bolečina še večja, ker se odgovornim zanjo še ni sodilo;

3.  poziva Svet in Komisijo k primerni počastitvi spomina ob obletnici genocida v Srebrenici in Potočarih s potrditvijo predloga Evropskega parlamenta, da bi po vsej Evropski uniji ter v državah Zahodnega Balkana 11. julij razglasili za dan spomina na genocid v Srebrenici;

4.  poudarja, da je sojenje odgovornim za poboje v Srebrenici in okoli nje pomemben korak k miru in stabilnosti v tej regiji;

5.  poudarja potrebo po začetku pravega spravnega procesa kot dela procesa evropskega vključevanja; poziva vse države, naj si še bolj prizadevajo, da bi se pomirile s težko in težavno preteklostjo;

6.  glede na neuspeh mednarodne skupnosti v Srebrenici ugotavlja, da je nujno treba okrepiti vlogo Združenih narodov pri preprečevanju kriz in kriznem upravljanju;

7.  ugotavlja, da več kot desetletje po podpisu daytonskega sporazuma bistveni politični problemi še vedno niso rešeni; meni, da je nujno potrebna nova politična pobuda, da bi dokončno ustavili konflikte ter boj za prevlado ene skupine nad drugo, in sicer z miroljubnimi, uresničljivimi in trajnimi rešitvami, ki bi jih podprle vse različne skupine v Bosni in Hercegovini; meni, da je skrajni čas, da tuja vojska zapusti Bosno in Hercegovino;

8.  izraža resno zaskrbljenost zaradi ekonomskih in socialnih razmer; poudarja, da je rešitev tega bistvenega vprašanja ključna za stabilen razvoj v tej regiji; poziva vlade in Evropsko unijo, naj priznajo, da je ekonomski in socialni razvoj glavna prednostna naloga za ljudi v tej regiji, in naj temu primerno ukrepajo; poudarja pomen krepitve regionalnega in čezmejnega sodelovanja ter sprave med narodi držav Zahodnega Balkana ter z njihovimi sosedi;

9.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladi in parlamentu Bosne in Hercegovine in njenih entitet, ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.