Predlog resolucije - B6-0027/2009Predlog resolucije
B6-0027/2009

PREDLOG RESOLUCIJE

7.1.2009

k izjavi Sveta in Komisije
v skladu s členom 103(2) poslovnika,
ki ga predlagajo Daniel Cohn-Bendit, Gisela Kallenbach, Angelika Beer, Raül Romeva i Rueda, Cem Özdemir, Sepp Kusstatscher in Joost Lagendijk
v imenu skupine Verts/ALE
o razglasitvi 11. julija za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici 11. julija 1995

Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B6-0022/2009

Postopek : 2009/2502(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B6-0027/2009
Predložena besedila :
B6-0027/2009
Sprejeta besedila :

B6‑0027/2009

Resolucija Evropskega parlamenta o razglasitvi 11. julija za evropski dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici 11. julija 1995

Evropski parlament,

–  ob upoštevanju svoje resolucije z dne 7. julija 2005 z naslovom Balkan: 10 let po Srebrenici,

–  ob upoštevanju stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma med Evropsko unijo in Bosno in Hercegovino, podpisanega 16. junija 2008, ter obetov za članstvo v EU, ki so bili vsem državam Zahodnega Balkana dani na vrhu EU v Solunu leta 2003,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker je julija 1995 bosansko mesto Srebrenica, takrat ločena enklava, ki jo je varnostni svet Združeni narodov v svoji resoluciji z dne 16. aprila 1993 razglasil za varovano območje, padla v roke srbskih sil pod vodstvom generala Ratka Mladića, kot je zahteval takratni predsednik Republike Srbske Radovan Karadžić,

B.  ker je bilo 13., 14., 15., 16., 17. in 18. julija pobitih več kot 8000 moških, skoraj 25.000 žensk, otrok in starejših pa je bilo prisilno deportiranih,

C.  ker je ta tragedija, ki jo je Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije razglasilo za genocid, potekala na območju, ki so ga Združeni narodi razglasili za varno, ter je zato simbol za nezmožnost mednarodne skupnosti, da bi posredovala v konfliktu ter zaščitila civilno prebivalstvo,

D.  ob upoštevanju številnih kršitev ženevske konvencije, ki so jih zagrešile bosanskosrbske enote nad civilnim prebivalstvom v Srebrenici, vključno z deportacijo tisočev žensk, otrok in ostarelih ter posilstvi številnih žensk,

E.   ker kljub izredno velikim prizadevanjem, da bi odkrili in izkopali množična grobišča in posamezne grobove ter identificirali žrtve, na podlagi doslej opravljenega iskanja ni mogoče opraviti popolne rekonstrukcije dogodkov v Srebrenici in okoli nje,

F.   ker ne more biti pravega miru brez pravice in ker je polno ter neomejeno sodelovanje z Mednarodnim kazenskim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije osnovni pogoj za nadaljevanje postopka za vključitev držav Zahodnega Balkana v Evropsko unijo,

G.   ker je Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije generala Radislava Krstića iz bosanskosrbske vojske kot prvega spoznalo za krivega sodelovanja v srebreniškem genocidu, toda najpomembnejši obtoženec, Ratko Mladić, je dvanajst let po tragičnih dogodkih še vedno na prostosti,

H.   ker je do negativnega razvoja dogodkov prišlo tudi zaradi slabosti mehanizmov EU za odločanje ter pomanjkanja prave skupne zunanje in varnostne politike,

I.  ker sta bili neučinkovitost in nesposobnost mednarodnih organizacij usodni za prebivalce Srebrenice ter sta pokazali nujno potrebo po boljši pripravi in usklajevanju mednarodnih operacij za vzpostavljanje in ohranjanje miru ter zlasti potrebo po delitvi obveščevalnih podatkov in informacij, saj je ravno zaradi njihovega pomanjkanja nizozemskim vojakom popolnoma spodletelo, da bi zaščitil enklavo,

1.  meni, da je pokol leta 1995 v Srebrenici še vedno odprta rana v zgodovini Evrope in se ga je treba primerno spominjati in preprečiti, da bi se še kdaj ponovil,

2  se spominja žrtev grozodejstev in se jim poklanja; izraža sožalje in solidarnost družinam žrtev, od katerih jih veliko ni dobilo dokončne potrditve glede usode svojih očetov, sinov, mož ali bratov; ugotavlja, da je ta nenehna bolečina še večja, ker se odgovornim zanjo še ni sodilo;

3.  poziva Svet in Komisijo k primerni počastitvi spomina ob obletnici genocida v Srebrenici in Potočarih s potrditvijo predloga Evropskega parlamenta, da bi po vsej Evropski uniji ter v državah Zahodnega Balkana 11. julij razglasili za dan spomina na genocid v Srebrenici;

4.  izraža svojo polno podporo dragocenemu in težavnemu delu, ki ga opravlja Mednarodno kazensko sodišče za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, poudarja, da je sojenje odgovornim za poboje v Srebrenici in okoli nje pomemben korak k miru in stabilnosti v tej regiji, ter znova poudarja, da je polno sodelovanje s tem sodiščem osnovni pogoj za vse države v tej regiji, ki si želijo tesnejše odnose z Evropsko unijo ter začetek pristopnega procesa;

5.  poudarja pomen utrditve miru in stabilnosti na zahodnem Balkanu ter potrebo po začetku pravega spravnega procesa kot dela procesa evropskega vključevanja; poziva vse države, naj si še bolj prizadevajo, da bi se pomirile s težko in težavno preteklostjo;

6.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji, vladam držav članic, vladi in parlamentu Bosne in Hercegovine in njenih entitet, ter vladam in parlamentom držav Zahodnega Balkana.