Evropski parlament,

–  ob upoštevanju členov 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji,

–  ob upoštevanju listine Evropske unije o temeljnih pravicah,

–  ob upoštevanju okvirnega sklepa 2008/913/PNZ z dne 28. novembra 2008 o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi,

–  ob upoštevanju člena 103(2) svojega poslovnika,

A.  ker se zgodovinarji strinjajo, da zgodovinskih dejstev ni mogoče razlagati povsem objektivno in ker ne obstajajo objektivna zgodovinska poročila; ker poklicni zgodovinarji vendar uporabljajo znanstvena orodja za preučevanje preteklosti in poskušajo biti pri tem čim bolj nepristranski,

B.  ker noben politični organ ali politična stranka nima izključne pravice do razlage zgodovine in ker ti organi in stranke ne morejo trditi, da so objektivni,

C.   ker se uradnih političnih razlag zgodovinskih dejstev ne bi smelo vsiljevati z večinskimi odločitvami v parlamentih; ker parlament ne more z zakonodajo določiti, kako se gleda na preteklost,

D.  ker je eden osrednjih ciljev procesa evropske integracije zagotoviti, da se spoštujejo temeljne pravice in načela pravne države in ker so bili s členoma 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji zagotovljeni primerni mehanizmi za uresničitev tega cilja,

E.  ker lahko napačne razlage zgodovine spodbujajo politike izključevanja in tako napeljujejo k sovraštvu in rasizmu,

F.  ker je bilo v totalitarnih in avtoritarnih režimih dvajsetega stoletja v Evropi pregnanih, zaprtih, mučenih in ubitih na milijone žrtev; ker je evropska zgodovina dvajsetega stoletja zelo zamotana in ambivalentna in jo imajo ljudje kot takšno tudi v spominu,

G.  ker kljub zelo velikemu napredku pri zedinjenju Vzhoda in Zahoda v institucionalnem in gospodarskem pogledu še ni prišlo do zedinjenja spomina,

H.  ker odločitve o slovesnostih v spomin na pretekle dogodke ne smejo postati predmet političnih sporov; ker bi morali politiki zgodovinarje vprašati za neodvisen nasvet in spodbujati odprto razpravo o različnih zgodovinskih razlagah posameznih dogodkov,

I.  ker je bil nacizem glavna zgodovinska izkušnja Zahodne Evrope, ker so srednjeevropske države poleg tega izkusile komunizem in ker je treba spodbujati razumevanje za dvojno diktatorsko dediščino teh držav,

J.  ker se večina zgodovinarjev strinja, da je bila med nacizmom in stalinizmom kljub nekaterim podobnostim bistvena razlika, čeprav je z vidika žrtev vseeno, kateri režim jih je iz kakršnega koli razloga prikrajšal za svobodo, mučil ali ubijal,

1.  poziva k razglasitvi vseevropskega dneva spomina na žrtve vseh totalitarnih režimov, zlasti nacizma in stalinizma, ki bi ga slavili dostojanstveno in nepristransko; poziva odbor strokovnjakov za Hišo evropske zgodovine, naj predlaga primeren dan, na katerega bi lahko evropske državljane spomnili na nevarnosti totalitarizma,

2.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter parlamentom in vladam držav članic.