PREDLOG RESOLUCIJE o zanesljivi oskrbi z energijo
14.9.2009
v skladu s členom 110(2) poslovnika
Michał Tomasz Kamiński, Charles Tannock, Roberts Zīle, Adam Bielan, Tomasz Piotr Poręba, Ryszard Antoni Legutko v imenu skupine ECR
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0040/2009
B7‑0058/2009
Resolucija Evropskega parlamenta o zanesljivi oskrbi z energijo
Evropski parlament,
– ob upoštevanju svoje resolucije z dne 26. septembra 2007 o skupni zunanji politiki na področju energetike,
– ob upoštevanju medvladnega sporazuma med Avstrijo, Bolgarijo, Madžarsko, Romunijo in Turčijo o projektu plinovoda Nabucco, ki je bil podpisan 13. julija 2009 v Ankari,
– ob upoštevanju, da je ruska naftna in plinska družba Surgutneftegaz kupila velik manjšinski delež (21,2 %) v madžarski petrokemični družbi MOL, ki je članica konzorcija Nabucco,
– ob upoštevanju protokola o sodelovanju na področju plina med Rusijo in Turčijo, ki je bil podpisan 6. avgusta 2009 v Ankari in s katerim je Turčija dala predhodno soglasje za gradnjo plinovoda Južni tok, Rusiji pa omogočila opravljanje raziskovalnih del za plinovod v turških ozemeljskih vodah,
– ob upoštevanju memoranduma o soglasju, ki ga je 13. julija 2009 podpisalo 12 družb iz EU, o ustanovitvi industrijske pobude DESERTEC, katere cilj je razvijanje velikega potenciala sončne energije na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki,
– ob upoštevanju drugega strateškega pregleda energetske politike,
– ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Evropskega parlamenta in Sveta o ukrepih za zagotavljanje zanesljivosti oskrbe z zemeljskim plinom in o razveljavitvi Direktive 2004/67/ES (KOM(2009)363 končno),
– ob upoštevanju predloga Komisije za uredbo Sveta o obveščanju Komisije o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti in o razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 736/96 (KOM(2009)361 končno),
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je zanesljiva oskrba z energijo bistven del splošne varnosti, stabilnosti in blaginje v Evropski uniji ter ključnega pomena za doseganje gospodarskega in socialnega razvoja v Evropi, ki pa še vedno nima podlage v ustanovnih Pogodbah,
B. ker je sedanja odvisnost EU od uvoza energije velika, kot sedaj kaže, pa naj bi se še povečala,
C. ker kljub temu, da so zaradi svetovne finančne krize cene nafte in plina padle, bodo počasen napredek pri prehodu na bolj trajnostna goriva, upadajoča proizvodnja na svetovnih naftnih in plinskih poljih ter nenehna rast povpraševanja neizbežno pomenili ponovno zaostritev na trgih fosilnih goriv in vedno večjo odvisnost držav porabnic od uvoza, ko bo kriza minila,
D. ker je več držav članic močno odvisnih od enega samega dobavitelja zemeljskega plina in ker lahko vsaka neupravičena prekinitev dobave povzroči hudo krizo, kar je pokazala rusko-ukrajinska plinska kriza na začetku tega leta,
E. ker številne države članice nimajo dovolj naravnih zalog, da bi premagale krizo,
F. ker so se – zaradi sedanje in vse večje odvisnosti oskrbe z energijo od politično nestabilnih regij – prizadevanja za zagotovitev zanesljive oskrbe izključno na nacionalni ravni izkazala kot nezadostna in ne varujejo dolgoročnih interesov vseh držav članic EU,
G. ker so se obstoječi instrumenti za zgodnje opozarjanje izkazali kot neprimerni, da bi napovedali plinsko krizo januarja 2009,
H. ker se bodo predvidljive grožnje za zanesljivo oskrbo z energijo nadaljevale, dokler države proizvajalke energije in tranzitne države ne bodo spoštovale enotnih in preglednih pravil, ki so opredeljena v pogodbi o energetski listini in protokolu o tranzitu,
I. ker je tesno sodelovanje pri oskrbi z energijo eden najučinkovitejših in nepogrešljivih ukrepov za krepitev zaupanja v odnosih med Evropsko unijo in sosednjimi državami,
J. ker kljub nekaterim že sprejetim ukrepom še ni bila vzpostavljena zares skupna energetska politika glede ureditve notranjega trga, razen mešanice energetskih virov, ki ostaja v pristojnosti držav članic, pa tudi glede zunanjih vidikov, v kateri bi upoštevali politične in gospodarske interese vseh držav članic,
K. ker bi skupna zunanja energetska politika, temelječa na solidarnosti, raznovrstnosti, enotnosti pri zaščiti skupnih interesov in okrepljenem sodelovanju z glavnimi državami proizvajalkami energije, tranzitnimi državami in državami porabnicami, ustvarila sinergije, ki bi zagotovile zanesljivost oskrbe za Evropsko unijo in povečale njeno moč, sposobnost ukrepanja na področju zunanje politike in verodostojnost v vlogi svetovnega akterja,
1. poziva Komisijo in države članice, naj odločneje prevzamejo strateško vodstvo pri oblikovanju prave skupne evropske zunanje energetske politike, k čemur je Parlament pozval v svoji resoluciji z dne 26. septembra 2007 o skupni zunanji politiki na področju energetike;
2. pozdravlja ukrepe za povečanje raznovrstnosti in izboljšanje zanesljivosti oskrbe z energijo v EU, ki jih je predlagala Komisija v drugem strateškem pregledu energetske politike; vendar meni, da so potrebne jasno opredeljene prednostne naloge in hitro ukrepanje za njihovo izvedbo, o čemer mora biti Parlament v celoti obveščen;
3. ponovno opozarja, da je pravilno delujoč notranji energetski trg bistvenega pomena za preprečevanje prekinitev oskrbe s plinom in kriz v prihodnosti; kot je bistvena tudi diverzifikacija energetskih virov, zato poudarja potrebo po večjih naložbah v obnovljive vire energije in energijo z nizkimi emisijami ogljika ter energetsko učinkovitost, ki bi morali biti osrednji del energetskega akcijskega načrta za obdobje 2010–2014;
4. pozdravlja nove predloge uredb o ukrepih za zagotovitev zanesljivosti oskrbe s plinom in o investicijskih projektih na področju energetske infrastrukture v Evropski skupnosti, kar bo prispevalo k zanesljivejši oskrbi s plinom v Evropski uniji, saj bodo tako države članice sprejele preventivne ukrepe in izboljšale mehanizme za krizno upravljanje, povečala se bo preglednost in zmanjšala birokracija;
5. poudarja, da je nujno uresničiti strateške projekte, namenjene diverzifikaciji oskrbe z energijo, zlasti v južnem koridorju; ob tem čestita avstrijski, bolgarski, madžarski, romunski in turški vladi za medvladni sporazum o pravnem okviru projekta plinovoda Nabucco, ki je bil podpisan 13. julija 2009 in je velik korak k uresničitvi tega projekta, a hkrati poudarja pomen splošnega režima za razvoj koridorja, preko katerega bi se EU povezala z novimi viri plina na Bližnjem vzhodu in v kaspijski regiji, neodvisno od posameznih družb ali plinovodov, njegov namen pa je čim prejšnja uresničitev te povezave; poziva in družbe države članice, ki sodelujejo pri tem projektu, naj v tesnem sodelovanju s Komisijo utrdijo začetne sporazume z možnimi dobavitelji za polnjenje plinovodov;
6. poziva Komisijo, naj poveča prizadevanja za večjo raznovrstnost virov in vrst energije; pričakuje močno zavezo EU in ponovno poudarja, da podpira plinovod Nabucco, ter meni, da bi moral biti ta projekt prednostna naloga Evropske unije z ustrezno posebno podporo iz proračuna EU; poziva Komisijo, naj si še naprej prizadeva za oblikovanje resnične skupne zunanje politike o zanesljivi oskrbi z energijo in pri tem upošteva načelo subsidiarnosti;
7. poziva Komisijo, naj poveča prizadevanja za gradnjo plinovoda Nabucco kot najresnejše alternative projektom, ki se jih je lotila v sodelovanju z Rusijo in ki lahko privedejo do vse večje gospodarske in politične odvisnosti držav članic EU od Rusije, ki je nedavno uradno preklicala sodelovanje v pogodbi o energetski listini;
8. poudarja, da projekt plinovoda Južni tok, ki ga upravljata podjetji Gazprom in ENI, ogroža projekt plinovoda Nabucco, ki bi moral biti za EU strateška prednostna naloga;
9. poudarja, da se Rusija zaradi ponavljajočih se prekinitev oskrbe s plinom Evropi ne more šteti za zanesljivo dobaviteljico energije Evropi; poudarja, da sta zanesljivost trgovinskih partnerjev in solidarnost med državami članicami EU bistveni za prihodnjo zanesljivo oskrbo s plinom v Evropi;
10. poziva Komisijo, naj zagotovi politično, pravno in finančno pomoč družbam, ki bodisi sodelujejo pri uresničevanju strateških projektov ali se vanje poskušajo vključiti, ter naj prevzame vodilno vlogo pri standardizaciji sporazumov, ki so podlaga za razvoj plinovodov;
11. meni, da je izboljšanje medsebojnih povezav v Evropi bistvenega pomena, saj je zapolnjevanje obstoječih vrzeli osrednjega pomena za učinkovito delovanje notranjega trga in energetsko solidarnost; v zvezi s tem pozdravlja sporazum o financiranju infrastrukturnih projektov kot del evropskega načrta za oživitev gospodarstva, vendar vztraja, da je nujno treba precej povečati javno financiranje na področju zanesljivosti oskrbe z energijo;
12. poziva države članice, naj se medsebojno obveščajo in naj obveščajo Komisijo o strateških odločitvah in sporazumih, ki se nanašajo na projekte energetske infrastrukture; ugotavlja, da po nedavno sprejetem sporazumu o tretjem liberalizacijskem svežnju še vedno velja postopek glede izjem za novo infrastrukturo, sporazum pa določa tudi pravni okvir za potrjevanje upravljavcev prenosnih omrežij za tretje države;
13. poziva Komisijo, naj takoj ukrepa proti sovražnim prevzemom, ki jih na energetskem trgu EU izvajajo nepregledni tuji subjekti, in naj strogo izvaja pravila EU o konkurenci; je zaskrbljen, ker je družba Surgutneftegaz nedavno pridobila delež v madžarski energetski družbi MOL in ker ni mogla razkriti svoje lastniške strukture in identitete svojih končnih upravičenih lastnikov, kot je upravičeno zahteval madžarski regulator energetskega trga;
14. poziva Svet in Komisijo k sodelovanju z državami sredozemske regije in severne Afrike glede na velik potencial energetskih virov v teh državah in zaradi pomembnih možnosti za njihov lastni razvoj; spodbuja zlasti uporabo sončne in vetrne energije v teh regijah; pozdravlja napredek, ki je bil nedavno dosežen z industrijsko pobudo DESERTEC, katere namen je razvijanje velikanskega potenciala sončne energije na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki;
15. poudarja strateški pomen Arktike za EU v zvezi z energetskimi viri, okoljskimi in prometnimi vprašanji; poudarja, da je treba razviti celovito strategijo sodelovanja na daljnem severu, saj so viri zaradi podnebnih sprememb čedalje dostopnejši; zato je prepričan, da bi morala EU za zaščito svojih dolgoročnih interesov v takšno strategijo dejavno vključiti svoje partnerje v tej regiji, kot sta Norveška in Islandija; meni, da bi bilo treba znova posvetiti pozornost pragmatični dolgoročni politiki EU o zanesljivi oskrbi z energijo, prometu in okolju, ki bi vključevala tudi druge zainteresirane strani, kot so Rusija, ZDA in Kanada, da bi se izognili morebitnim konfliktom v tej občutljivi regiji;
16. poudarja, da je napredek pri oblikovanju skupne evropske energetske politike odvisen od skupne politične volje vseh 27 držav članic; poziva EU in države članice, da si prizadevajo v pogodbo vključiti pravno podlago za skupno evropsko zanesljivo oskrbo z energijo in energetsko varnost;
17. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.