Postopek : 2009/2718(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0122/2009

Predložena besedila :

B7-0122/2009

Razprave :

PV 20/10/2009 - 13
CRE 20/10/2009 - 13

Glasovanja :

PV 22/10/2009 - 8.7

Sprejeta besedila :

P7_TA(2009)0056

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 132kDOC 92k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0118/2009
19.10.2009
PE428.730v01-00
 
B7-0122/2009

k vprašanju za ustni odgovor B7-0213/2009

v skladu s členom 115(5) poslovnika


o krepitvi demokracije v zunanjih odnosih


Ivo Vajgl v imenu skupine ALDE

Resolucija Evropskega parlamenta o krepitvi demokracije v zunanjih odnosih  
B7-0122/2009

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju splošne deklaracije o človekovih pravicah, zlasti njenega člena 21, ter mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah,

–    ob upoštevanju členov 3, 6, 11 in 19 Pogodbe o Evropski uniji ter členov 177, 300 in 310 Pogodbe o ES,

–    ob upoštevanju vseh sporazumov med Evropsko unijo in tretjimi državami ter klavzul o človekovih pravicah in demokraciji v teh sporazumih,

–    ob upoštevanju Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, ki je bila razglašena v Strasbourgu 12. decembra 2007,

–    ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov z naslovom Deklaracija tisočletja z dne 8. septembra 2000 (A/RES/55/2),

–    ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov o spodbujanju in utrjevanju demokracije z dne 4. decembra 2000, A/RES/55/96,

–    ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov o sklepih svetovnega vrha 2005 z dne 15. septembra 2005 (A/RES/60/1),

–    ob upoštevanju resolucije generalne skupščine Združenih narodov o krepitvi vloge regionalnih, podregionalnih in drugih organizacij ter ureditev pri uveljavljanju in utrjevanju demokracije z dne 23. marca 2005 (A/RES/59/201),

–    ob upoštevanju sporočila Komisije o pomoči in opazovanju EU na volitvah (KOM(2001) 191),

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. marca 2001 o sporočilu Komisije o pomoči in opazovanju EU na volitvah,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije o vlogi EU pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah (KOM(2001) 252,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. aprila 2002 o sporočilu Komisije o vlogi EU pri spodbujanju človekovih pravic in demokratizacije v tretjih državah,

–    ob upoštevanju evropske varnostne strategije, sprejete 12. decembra 2003,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije o upravljanju in razvoju (KOM(2003) 615),

–    ob upoštevanju svojega poročila A5-0219/2004 o sporočilu Komisije (KOM(2003) 615),

–    ob upoštevanju evropskega soglasja o razvoju iz leta 2005,

–    ob upoštevanju pariške deklaracije o učinkovitosti pomoči iz leta 2005 in programa za ukrepanje iz Akre iz leta 2008,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom Upravljanje v evropskem soglasju o razvojni politiki – usklajenemu pristopu v okviru Evropske unije naproti (KOM(2006) 421),

–    ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1889/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi instrumenta financiranja za spodbujanje demokracije in človekovih pravic po svetu (EIDHR),

–    ob upoštevanju sklepa svojega predsedstva z dne 18. junija 2007 o ustanovitvi urada za spodbujanje parlamentarne demokracije,

–    ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 8. maja 2008 o misiji EU za spremljanje volitev: cilji, postopki delovanja in prihodnji izzivi,

–    ob upoštevanju sklepov Sveta iz maja 2009 o podpori demokratičnemu upravljanju na poti k okrepljenemu okviru EU,

–    ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 30. septembra 2009 o krepitvi demokracije v zunanjih odnosih (O-0093/2009 – B7-0213/2009),

–    ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A.  ker so demokracija in človekove pravice temeljne vrednote Evropske unije in držav članic ter od samega začetka sestavni del procesa evropskega združevanja,

B.   ker je v temeljnih pogodbah Evropske unije poudarjena trdna zavezanost demokraciji in človekovim pravicah, köbenhavnska politična merila – stabilnost institucij za zagotavljanje demokracije, pravna država, človekove pravice ter spoštovanje in varstvo pravic manjšin – pa so odločilna sestavina širitvenega procesa,

C.  ker široko razumevanje demokracije spodbuja uspešno vključevanje političnih, socialnih in ekonomskih pravic v EU ter prinaša trdnost in blaginjo na način, kakršnega svetovna zgodovina doslej ni poznala,

D.  ker je v skladu s členom 11 Pogodbe o Evropski uniji eden osrednjih ciljev skupne zunanje in varnostne politike „razvijati in utrjevati demokracijo in načelo pravne države ter spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin“,

E.   ker imajo lahko demokratični sistemi različne oblike, kar velja tudi za EU, demokracija pa je univerzalna vrednota in njena temeljna načela oziroma elementi so zapisani v številnih mednarodnih deklaracijah in konvencijah; ker ti elementi, opredeljeni v dveh resolucijah generalne skupščine Združenih narodov iz let 2000 in 2005 (A/RES/55/96 in A/RES/59/201), zajemajo:

  spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin, med drugim svobode združevanja in mirnega zbiranja, svobode izražanja in svobode mnenja,

  pravico do sodelovanja pri vodenju javnih zadev, neposredno ali prek svobodno izvoljenih predstavnikov, ter pravico do glasovanja in izvolitve na poštenih in rednih svobodnih volitvah, ki potekajo na osnovi splošne in enake volilne pravice in tajno, kar zagotavlja svobodno izražanje volje volivcev,

  pluralistični sistem političnih strank in organizacij,

  spoštovanje pravne države,

  ločitev zakonodajne, izvršilne in sodne oblasti ter neodvisnost sodstva,

  preglednost in odgovornost javne uprave ter

  svobodne, neodvisne in pluralne medije,

F.   ker je v deklaraciji tisočletja zapisano, da lahko demokratično in participativno vodenje ob upoštevanju volje ljudi najbolje zagotovi pravico moških in žensk, da živijo in vzgajajo svoje otroke dostojno, ne pa v pomanjkanju ter strahu pred nasiljem, zatiranjem in krivico,

G.  ker je možnost, da moški in ženske enakopravno sodelujejo v političnem življenju in odločanju, pogoj resnične demokracije,

H.  ker so demokracija, razvoj in spoštovanje človekovih pravic, vključno z ekonomskimi, socialnimi in kulturnimi, soodvisni in se vzajemno krepijo,

I.    ker je demokracija nedvoumno povezana z varnostjo, kar potrjuje tudi evropska varnostna strategija, v kateri je zapisano, da so „širjenje dobrega vodenja, podpora družbenim in političnim reformam, boj proti korupciji in zlorabi moči, vzpostavitev pravne države in varstvo človekovih pravic (....) najboljša sredstva krepitve mednarodnega reda“,

J.    ker ima Evropska unija na voljo številne instrumente in orodja za podporo demokracije po vsem svetu, od političnega dialoga in diplomatskih pobud do posebnih instrumentov finančnega in tehničnega sodelovanja,

K.  ker vsi zunanji finančni instrumenti Evropske unije, na primer instrument za razvojno sodelovanje, evropski sosedski in partnerski instrument ter instrument za stabilnost, nudijo precejšnje možnosti za demokratično vodenje ter krepitev institucij in zmogljivosti,

L.   ker gre pri evropskem instrumentu za demokracijo in človekove pravice za enega ključnih instrumentov za finančno pomoč na področju človekovih pravic in demokracije, saj je svetovnega obsega in lahko brez privolitve države gostiteljice neposredno podpira organizacije civilne družbe, in ker so misije EU za opazovanje volitev, ki se financirajo iz tega instrumenta, bistven del prispevka EU h krepitvi demokratičnih institucij,

M.  ker ima lahko civilna družba pomembno vlogo pri prizadevanjih Evropske unije za krepitev zunanje demokracije, kakor dokazujejo prispevki prostovoljcev k programom za krepitev miru in demokracije,

N.  ker potrebujemo boljši pregled nad podporo demokraciji, ki jo trenutno ponuja EU, nad tem, kako učinkovita je množica orodij in instrumentov EU za podporo svetovni demokraciji v državah partnericah, ter nad delovanjem in povezovanjem različnih instrumentov in akterjev,

O.  ker je bilo v poročilu Evropskega parlamenta iz leta 2004, ki se nanaša na sporočilo Komisije o upravljanju in razvoju, poudarjeno, kako pomembno si je prizadevati za volilne in parlamentarne reforme, ki bi presegle zgolj vzpostavljanje večstrankarskih volilnih sistemov, da bi zagotovili obsežnejšo in učinkovitejšo politično dejavnost prebivalstva(1),

1.   se strinja, da nujno potrebujemo doslednejši in enotnejši okvir, s katerim bi zagotovili učinkovitejšo podporo Evropske unije krepitvi demokracije po vsem svetu, zlasti ko gre za spodbujanje demokratičnih vrednot in spoštovanje človekovih pravic;

2.   pozdravlja prizadevanja prejšnjega in sedanjega predsedstva EU v zvezi z večstebrno pobudo za krepitev demokracije v okviru zunanjega delovanja EU, katere cilj je natančneje opredeliti ustrezno politiko ter izboljšati njeno izvajanje in usklajevanje prizadevanj, in poudarja, da je treba v sklepe Sveta, ki naj bi jih sprejeli novembra 2009, vključiti trajno delovanje na tem področju;

3.   priporoča, naj sklepi Sveta vsebujejo konkretne in praktične predloge za boljše usklajevanje podpore demokraciji v instrumentih EU za zunanjo politiko, človekove pravice in razvoj;

4.   znova poudarja, da demokratizacija in dobro vodenje nista zgolj sama sebi namen, pač pa sta bistvenega pomena za zmanjšanje revščine, trajnostni razvoj, mir in stabilnost; demokracija, kakor dokazujejo notranji integracijski procesi EU, ne spodbuja zgolj širjenja političnih in civilnih, ampak tudi gospodarskih, kulturnih in socialnih pravic, med drugim solidarnosti;

5.   meni, da uveljavljanje demokracije in demokratičnih procesov v tretjih državah ponuja najboljše možnosti za oblikovanje učinkovitih politik v zvezi s svetovnimi vprašanji, ki zadevajo tudi državljane EU, in poudarja, da se lahko demokratični sistemi na primer uspešneje borijo proti mednarodnemu kriminalu, nezakonitemu priseljevanju in nezakoniti trgovini, varujejo okolje, ohranjajo odprt svetovni trgovinski sistem ter zagotavljajo trajnostno in konkurenčno oskrbo z energijo;

6.   priporoča EU, naj javno potrdi opredelitev demokracije, ki jo je oblikovala generalna skupščina Združenih narodov leta 2005, kot referenčno točko za lastno demokratizacijo, da bo lahko okrepila usklajene ukrepe za spodbujanje demokracije po vsem svetu;

7.   poudarja, da demokracije ni mogoče izvažati ali vsiljevati od zunaj in poudarja nadaljnjo zavezanost EU načelom odgovornosti glede razvojnih strategij in programov v partnerskih državah, hkrati pa priznava, da je mogoče te procese podpreti z vsemi instrumenti EU, prilagojenimi razmeram v posameznih državah;

8.   Svetu in Komisiji predlaga, naj opravita celovito in podrobno analizo vseh podpornih ukrepov EU v vzorcu partnerskih držav, s čimer bosta omogočila predložitev praktičnih priporočil;

9.   priporoča, da Svet in Komisija pri opravljanju podpornih dejavnosti izvajata pariško deklaracijo in program za ukrepanje iz Akre o učinkovitosti pomoči in zlasti predlaga uvedbo skupne ocene EU o demokratičnih razmerah, skupnih programov EU in porazdelitve bremen, da bosta učinek in prepoznavnost dejavnosti EU v podporo demokraciji večja;

 

10. predlaga Komisiji, naj strateškim dokumentom držav sistematično doda razdelek o demokratičnih razmerah, kjer je mogoče, pa naj podporo demokraciji vključi v programe sodelovanja s partnerskimi državami;

11. poudarja, da je treba dejavnosti, ki se izvajajo v okviru različnih zunanjih finančnih instrumentov, bolje usklajevati, da bo mogoče v celoti raziskati, kako se geografski in tematski instrumenti dopolnjujejo;

12. poziva Svet in Komisijo, naj organizirata obširno in izčrpno posvetovanje z vsemi interesnimi skupinami v EU in tretjih državah, vključno z institucionalnimi, regionalnimi in lokalnimi akterji, preden sprožita nove pobude za krepitev demokracije;

13. spodbuja Komisijo, naj k pripravi in izvajanju državam prilagojene dokumentacije, na primer sporazumov z EU in strateških dokumentov, bolj sistematično pritegne demokratične institucije, zlasti parlamente;

14. zahteva, naj Komisija preuči možnosti za oblikovanje prostovoljnih evropskih mirovnih enot, pri tem pa upošteva pozitivne izkušnje, pridobljene z evropsko prostovoljno službo;

15. poudarja, da mora biti podpora EU za krepitev demokracije vsestranska in mora zajeti vse teme iz resolucije generalne skupščine Združenih narodov iz leta 2005, k njenemu izvajanju pa je treba pristopiti dolgoročno;

16. pozdravlja koristen prispevek misij EU za opazovanje volitev h krepitvi demokratičnih procesov, večjemu spoštovanju človekovih pravic in temeljnih svoboščin, boljšemu upravljanju in pravni državi, zlasti pa k izboljšanju volilnih postopkov po svetu, toda poudarja, da je treba poskrbeti za jasno povolilno politiko, v kateri je razvojna podpora skladna z demokratičnimi načeli in vrednotami demokratičnega vodenja;

17. poudarja, da bi morala prizadevanja EU za krepitev demokracije bolj sistematično vključevati poseben poudarek na vlogi izvoljenih predstavnikov, političnih strank in neodvisnih medijev;

18. priporoča uvedbo posebne strategije za podporo novim in demokratično izvoljenim parlamentom, da bi se demokracija, pravna država in dobro upravljanje trajno utrdili;

19. potrjuje svojo odločenost, da bo prispeval h krepitvi demokratičnih procesov z večjo udeležbo pri opazovanju volitev, okrepljenim nadaljnjim ukrepanjem pri misijah EU za opazovanje volitev in boljšim vzpostavljanjem zmogljivosti prek svojega urada za spodbujanje parlamentarne demokracije;

20. spodbuja delegacije Komisije, naj se partnersko povežejo s tem uradom, kadar pripravljajo ali vpeljujejo programe za parlamentarno podporo;

21. poudarja, da je treba ob ustanovitvi evropske službe za zunanjepolitično delovanje in oblikovanju njene delovne strategije upoštevati, kako pomembno je spodbujati demokratične vrednote in spoštovanje človekovih pravic zunaj EU;

22. priporoča, da se med sklepe Sveta na novembrskem zasedanju uvrsti akcijski načrt ter da se določi rok za pregled napredka konec leta 2010;

23. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in državam članicam.

(1)

A5-0219/2004

Zadnja posodobitev: 19. maj 2010Pravno obvestilo