Evropski parlament,

–   ob upoštevanju Pogodbe o Evropski uniji, Pogodbe o delovanju Evropske unije, Listine Unije o temeljnih pravicah ter njihovih določb, ki so začele veljati 1. decembra 2009,

–   ob upoštevanju vprašanj Komisiji in Svetu z dne 9. novembra 2009 o potrebnem izboljšanju pravnega okvira o dostopu do dokumentov po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, uredba (ES) št. 1049/2001 (O–0123/2009 – B7–0231/2009, O–0122/2009 – B7–0230/2009), ter razprave na plenarnem zasedanju,

–   ob upoštevanju člena 115(5) svojega poslovnika,

A. ker Unija „posameznika postavlja v središče svojih dejavnosti z vzpostavitvijo državljanstva Unije in oblikovanjem območja svobode, varnosti in pravice“ (preambula Listine o temeljnih pravicah) in ker ima „vsak državljan Unije in vsaka fizična ali pravna oseba s prebivališčem ali statutarnim sedežem v eni od držav članic [...] pravico dostopa do dokumentov institucij, organov, uradov in agencij Unije, ne glede na nosilec dokumenta“ (člen 42 Listine o temeljnih pravicah),

B.  ker Lizbonska pogodba spreminja pravno podlago Uredbe o dostopu do dokumentov, hkrati pa tudi pravni okvir, v katerem se bo uredba uporabljala, zlasti kar zadeva odnos med institucijami Unije in njenimi državljani(1),

C. ker bi moral ta odnos odslej temeljiti na demokratičnih načelih, očrtanih v novem naslovu II Pogodbe EU, kjer je navedeno, da „Unija [...] spoštuje načelo enakosti svojih državljanov, ki so deležni enake obravnave s strani njenih institucij“ (člen 9), ter da ima „vsak državljan [...] pravico sodelovati v demokratičnem življenju Unije. Odločitve se sprejemajo kar najbolj odprto in v kar najtesnejši povezavi z državljani.“ (člen 10(3)),

D. ker je gonilo popolne integracije Evropske skupnosti v Evropsko unijo ter odprave medvladne ureditve, ki je vse doslej veljala na področju pravosodnega in policijskega sodelovanja v kazenskih zadevah, pripravljenost držav članic „okrepiti demokratično in učinkovito delovanje institucij“,

E.  ker bi morale vse institucije, organi, uradi in agencije EU, in ne le Evropski parlament, Svet in Komisija (ki jih že zavezuje člen 255 predhodne Pogodbe ES), v skladu s tem novim pravnim okvirom odslej „pri svojem delu kar najbolj upoštevati načelo javnosti delovanja“ (člen 15(1) Pogodbe o delovanju EU),

F.  ker sta v skladu z novo Pogodbo EU in sodno prakso Sodišča Evropske unije(2) javnost delovanja in udeležba civilne družbe nujna pogoja za spodbujanje dobrega upravljanja institucij EU ter posledično „učinkovitosti postopka odločanja“,

G. ker imajo državljani v skladu s temeljnimi načeli demokracije pravico poznati in spremljati postopek odločanja, ter ker bi morale institucije EU in predstavniki držav članic, kadar nastopajo kot člani Sveta pred zakonodajnim in nezakonodajnim postopkom odločanja, med njim in po njem, zagotoviti večjo preglednost, da bi državljanom EU in nacionalnim parlamentom omogočili celostno razumevanje, kdo kaj počne in zakaj, ter spremljanje dejavnosti svojih predstavnikov,

H. ker institucije EU „dajejo državljanom in predstavniškim združenjem [...] možnost izražanja in javne izmenjave mnenj glede vseh področij delovanja Unije“ ter „vzdržujejo odprt, pregleden in reden dialog s predstavniškimi združenji in civilno družbo“ (člen 11(1) in (2) Pogodbe EU),

I.   ker Lizbonska pogodba zahteva nadaljnje izboljšave v preglednosti in javnem dostopu do dokumentov in ker so s sodno prakso Sodišča Evropske unije že razjasnjene nekatere določbe Uredbe (ES) št. 1049/2001, ki jih je tako treba sedaj razlagati v smeri lažjega dostopa, kakor jih je razlagal tudi Parlament, ko je bila omenjena uredba sprejeta; ker Parlament ne bo sprejel nobenih zakonodajnih predlogov Komisije ali Sveta o zmanjšanju dostopa javnosti do dokumentov ali o krnjenju pravice državljanov do informiranosti,

J.   ker bi morali biti načeli javnosti in preglednosti delovanja vodilni načeli ne le v postopku odločanja, temveč tudi pri načinu priprave besedila in vključevanja vseh potrebnih informacij za izpolnjevanje načel sorazmernosti in subsidiarnosti, kar je v interesu državljanov EU in nacionalnih parlamentov, in ker bi to moralo veljati tudi za sodstvo; ker bi bilo treba zagotoviti preglednost in dostop do dokumentov tudi v zvezi z izvajanjem politik EU na vseh ravneh in v zvezi s porabo sredstev EU,

K. ker je Sodišče Evropske unije potrdilo, da preglednost in dostop do informacij omogočata „javno razpravo o razhajanjih med različnimi mnenji ter daje institucijam večjo legitimnost v očeh evropskih državljanov in povečuje njihovo zaupanje. Pomanjkanje informacij in razprav lahko namreč pri državljanih vzbudi dvome o zakonitosti posameznega akta in legitimnosti celotnega postopka odločanja“ (združeni zadevi C-39/05 P in C-52/05 P, odstavek 59),

L.  ker bi bilo treba sprejeti dolgo pričakovane pravne, finančne in operativne ukrepe, da bi zagotovili jasen in pravočasen dostop do vseh dokumentov, povezanih s posameznim zakonodajnim postopkom, najsi pripadajo notranjim službam ali zunanjim interesnim skupinam, dostop do teh informacij pa bi bilo treba omogočiti na medinstitucionalnem spletnem mestu z medsebojnimi povezavami notranjih baz podatkov institucij (kot je nedavno prenovljeno spletno mesto EUR-LEX, ki ga upravlja OPOCE); ker bi bilo treba ustrezno spremeniti notranje predpise, kmalu pa bi bilo treba skleniti zavezujoče medinstitucionalne sporazume na podlagi člena 295 Pogodbe o delovanju EU,

M. ker nove odgovornosti Evropske unije, zlasti Evropskega parlamenta, na področjih, kot so mednarodni sporazumi o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah, zahtevajo revizijo pravnega okvira v zvezi s členoma 4 in 9 Uredbe (ES) št. 1049/2001, pri čemer mora imeti Evropski parlament kot predstavnik evropskih državljanov popoln nadzor,

1.  meni, da bi bilo treba, potem ko je začela veljati Lizbonska pogodba, nujno posodobiti Uredbo (ES) št. 1049/2001, da bo postala evropski zakon o prostem dostopu do informacij; zlasti bi bilo treba:

(a)  razširiti njeno področje uporabe, da bo zajela vse institucije, organe, urade in agencije EU, ki še niso zajete, kot so Evropski svet, Evropska centralna banka, Sodišče Evropske unije, Europol in Eurojust;

(b)  spremeniti določbe, ki se nanašajo na zakonodajne in nezakonodajne postopke, na podlagi novih opredelitev v pogodbah;

(c)  na podlagi nedavne sodne prakse Sodišča Evropske unije posodobiti pravila, ki urejajo ravnanje z notranjimi dokumenti, informacijami in podatki, da bi zagotovili širši dostop do mnenj pravnih služb, podanih v okviru postopka odločanja, dokumenti in informacijami, ki se nanašajo na države članice v vlogi članic Sveta – vključno z vloženimi zakoni, predlogi in spremembami, zapisniki njihovih sej, njihovimi stališči in glasovanji v Svetu, tudi v delovnih skupinah in strokovnih skupinah – , varstvom osebnih podatkov in tržnih interesov, vsebino baz podatkov institucij itd.;

(d)  odobriti zadosten dostop do razpoložljivih informacij v institucijah EU, ki bo omogočil objektivno oceno izvajanja pravil, zakonov, ukrepov in programov EU v državah članicah; zagotoviti večjo finančno preglednost v zvezi s podrobnimi informacijami o proračunu EU, njegovem izvajanju ter upravičencev do skladov in subvencij EU;

(e)  s preglednim postopkom ter ob doslednem upoštevanju načel demokracije in pravne države ter javnega in zasebnega interesa določiti splošna načela in omejitve v zvezi z dostopom do tajnih dokumentov z oznako „strogo tajno“, „tajno“ ali „zaupno“ („Top Secret“, „Secret“ ali „Confidential“), da bi zaščitili najpomembnejše interese EU (zlasti javno varnost, obrambo in vojaške zadeve);

(f)  opredeliti načela, ki bi jih lahko oblikovali z medinstitucionalnimi sporazumi v skladu s členom 295 Pogodbe o delovanju EU z namenom usklajenega izvajanja nove uredbe o boljši pripravi zakonodaje;

2. obžaluje, da kljub jasnim pozivom z dne 11. marca 2009:

    –    Komisija ni pripravila spremenjene različice svojega zakonodajnega predloga KOM(2008)0090 in je 2. decembra 2009, dan po začetku veljavnosti Lizbonske pogodbe, odobrila sporočilo (KOM(2009)0665), s katerim je zgolj posodobila pravno podlago prvotnega predloga brez vsebinskih sprememb;

    –    Svet ni začel nobene politične razprave ali sprejel konkretnih ukrepov v skladu s predlogi EP (med katerimi nekateri temeljijo na določbah nove pogodbe) ter se je omejil zgolj na minimalno prilagoditev svojih notranjih pravil;

3.  poziva sedanje in prihodnje predsedstvo Sveta, naj nemudoma začne medinstitucionalni dialog na politični ravni z namenom kar najhitreje pripraviti novo ureditev v zvezi z dostopom do dokumentov;

4.  naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropskemu svetu, Svetu, Komisiji in parlamentom držav članic.

(1) Mnenje pravne službe EP z dne 10. oktobra 2009, odstavek 3. (2) Kot je zapisano v sodbi v zadevi „Turco“ (združeni zadevi C-39/05 P in C-52/05 P), pomeni preglednost tesnejše sodelovanje državljanov v postopku odločanja in večjo zakonitost v upravi ter njeno učinkovitejše in odgovornejše ravnanje v razmerju do državljanov v demokratičnem sistemu.