Evropski parlament,

–   ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 3. decembra 2009 o evropski strategiji za Podonavje (O-0150/2009 – B7-0240/2009),

–   ob upoštevanju členov 192 in 265(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta 18. in 19. junija 2009, na katerem je pozval Komisijo, naj do konca leta 2010 pripravi evropsko strategijo za Podonavje,

–   ob upoštevanju programa Sveta, ki so ga pripravili špansko, belgijsko in madžarsko predsedstvo,

–   ob upoštevanju donavskega foruma pri Evropskem parlamentu in njegovega dela,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij „Strategija EU za Podonavje“ iz oktobra 2009,

–   ob upoštevanju konvencij iz Espooja, Aarhusa in Berna o varovanju okolja,

–   ob upoštevanju beograjske konvencije, ki ureja plovbo po Donavi,

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker Donava povezuje deset evropskih držav: Nemčijo, Avstrijo, Slovaško, Madžarsko, Hrvaško, Srbijo, Romunijo, Bolgarijo, Moldavijo in Ukrajino, od katerih jih je šest držav članic Evropske unije,

B.  ker države ob Donavi z več kot 200 milijoni prebivalcev predstavljajo pomemben družbeno-gospodarski potencial v Evropi,

C. ker je Podonavje pomembno stičišče med programi kohezijske politike EU, ukrepi za države kandidatke in možne kandidatke ter za programe držav, zajete v evropski sosedski politiki,

D. ker je treba strategijo EU za Podonavje razvijati na naslednjih področjih sodelovanja: družbeni razvoj in socialno varstvo, trajnostni gospodarski razvoj, promet in energetska infrastruktura, varstvo okolja, kultura in izobraževanje,

E.  ker bi ta strategija lahko pomembno prispevala k boljšemu usklajevanju med regionalnimi in lokalnimi organi ter organizacijami, ki delujejo v Podonavju, in bi zagotovila blaginjo, trajnostni razvoj, nova delovna mesta ter varnost na tem območju,

F.  ker ima strategija EU za Podonavje, ki sledi tako modelu strategije za Baltsko morje in stockholmski konferenci o makroregijski strategiji, ki je potekala v okviru švedskega predsedstva, potencial, da spodbuja regionalno in čezmejno sodelovanje za nadaljnjo gospodarsko rast in za vzpostavitev skupnih odzivov na skupne težave,

G. ker je Podonavje zgodovinsko pomembno prehodno območje, ki povezuje zahodni in vzhodni del EU,

H. ker je zgodovina sodelovanja v Podonavju bogata: Evropska komisija za Donavo, ustanovljena 30. marca 1856 s sedežem v Galatiju (Romunija), je bila ena prvih evropskih institucij, danes pa ima sedež v Budimpešti,

I.   ker je po širitvi leta 2007 Donava postala skoraj notranja plovna pot Evropske unije in bi lahko Podonavje znatno prispevalo k odražanju sprememb po širitvi,

J.   ker Donava skupaj s kanalom Majne in Renom povezuje Severno morje s Črnim morjem in ima potencial za povečanje pomembnosti geostrateškega položaja črnomorske regije,

K. ker bi obravnava Podonavja kot enotne makro regije pripomogla k premagovanju regionalnih razlik v gospodarski storilnosti in podkrepila integriran razvoj,

L.  ker je delta Donave od leta 1991 območje svetovne dediščine UNESCO in je v Podonavju več posebnih varstvenih območij ter posebnih ohranitvenih območij v okviru Nature 2000; ker sta Donava in njena delta edinstven in občutljiv ekosistem, v katerem domujejo redke rastlinske vrste, ki jih ogroža onesnaževanje,

1.  poziva Komisijo, naj čim prej začne široko zastavljeno posvetovanje z vsemi državami ob Donavi, vključno s tistimi, ki niso članice EU, za spodbuditev procesa evropskega povezovanja in za predstavitev strategije EU za Podonavje najkasneje do konca leta 2010;

2.  poziva Komisijo k oblikovanju predloga strategije EU za Podonavje, ki naj zajema različne vidike regionalnega sodelovanja na horizontalni podlagi, spodbudi sinergije ter prepreči podvajanje dela različnih regionalnih organov in organizacij;

3.  meni, da bi morali imeti regionalni in lokalni organi, ki so blizu prebivalcem in se zavedajo njihovih potreb, pomembno vlogo pri oblikovanju, izvajanju in nadaljnjem razvoju strategije EU;

4.  poziva vlade teh držav, da podprejo in olajšajo informiranje nevladnih organizacij, trgovinskih združenj in civilne družbe ter posvetovanje z njimi, tako pri vzpostavljanju strategije kot pri njenem nadaljnjem izvajanju;

5.  podpira gospodarski in družbeni razvoj Podonavja kot prednostnega območja EU ter spodbuja okrepljeno regionalno povezovanje v Podonavju kot dinamično sestavino širšega evropskega gospodarskega in političnega prostora;

6.  podpira vzpostavitev mrež za podjetniški razvoj in nevladnih organizacij za spodbujanje trgovine, ki lahko usklajujejo in spodbujajo prihodnje razvojne priložnosti posebej za majhna in srednja podjetja;

7.  meni, da je pomembno najboljše izkoristiti možnosti, ki jih nudijo gospodarstva v Podonavju, da bi to območje postalo eno od najprivlačnejših območij v EU in svetu;

8.  poziva k izboljšanju ekološkega stanja Donave, ki je trenutno onesnažena, da se zmanjša onesnaženost in preprečijo nadaljnji izpusti nafte ter drugih strupenih in škodljivih snovi;

9.  ugotavlja, da so za onesnaževanje Podonavja odgovorne tako države članice kot tudi druge obrežne države, skozi katere reče Donava; poudarja, da je varstvo okolja v porečju Donave zelo pomemben dejavnik, ki vpliva na razvoj kmetijstva in podeželja v regiji;

10. poziva obrežne države, naj dajo prednost ustanovitvi skupnih hidroloških obratov in obratov za testiranje kakovosti vode, brez katerih podjetniški razvoj ne more biti uspeti;

11. poudarja, da je treba varovati in povečati ribje staleže v Donavi; poziva Komisijo, naj pripravi celovit načrt za ohranjanje in obnovitev naravnega staleža jesetra v Donavi;

12.  poudarja, da je pomemben usklajen pristop, usmerjen k učinkovitejši in večji absorpciji vseh razpoložljivih sredstev EU v državah vzdolž Donave, da bi lahko izpolnili cilje strategije;

13. poudarja, da bi morala strategija za Podonavje vključevati ukrepe, ki naj jih izvajajo Evropska unija, države članice in vse obrežne države;

14. poudarja, da je treba zagotoviti raznolikost energetskih virov in poziva Komisijo in vse obrežne države, naj povečajo sodelovanje na energetskem področju;

15. poziva Komisijo, države članice in vse obrežne države, naj spodbujajo in izvajajo skupne projekte o energetski učinkovitosti ter obnovljivih virih energije, saj ima regija možnosti za proizvajanje bioenergije, ter naj spodbujajo uporabo sončne, vetrne in vodne energije in energije iz biomase;

16. poudarja, da mora biti ustrezna presoja vplivov na okolje pogoj za vse infrastrukturne projekte, povezane z energijo, da se zagotovi izpolnjevanje mednarodnih standardov o varstvu okolja, še prej pa se je treba posvetovati s partnerji, za katere bi te odločitve utegnile imeti posledice;

17. opozarja na vlogo Donave kot dejavnika združevanja v regiji; predlaga omogočanje enostavnega prečkanja meja v regiji;

18. predlaga povezovanje prometnih sistemov držav članic EU s sistemi sosednjih držav v Podonavju ter poudarja, kako pomembno je sprejeti določbe za projekte intermodalnosti;

19. meni, da je navigacijski sistem celinskih plovnih poti pomemben dejavnik za razvoj prometa v regiji, čeprav priznava, da je zaradi močne gospodarske recesije tega prometa manj; poudarja, da je za spodbujanje plovbe na plovni osi Ren-Meuse-Majna-Donava pomembno odstraniti ozka grla;

20. poudarja, da lahko ladje plovejo po 2411 kilometrih, kar je 78% skupne dolžine reke; poudarja, da je na reki potrebno opraviti nekatera dela, zlasti za stabilizacijo rečne struge in ohranitev njene globine, pa tudi za poglobitev vodnega toka s čiščenjem rečnega dna;

21. poudarja, da je treba obnoviti in posodobiti infrastrukturo celinskih pristanišč ob Donavi; meni, da je vzdrževanje in izboljšanje funkcionalnosti 78 pristanišč vzdolž reke je bistvenega pomena za pritegnitev tovornega prometa;

22. podpira smernice vseevropskega prometnega omrežja (TEN-T), v katerih je Donava označena kot "vseevropski prometni koridor VII" in je s tem postala ena glavnih vodnih poti za povezavo med vzhodom in zahodom; podpira prednostni projekt št. 18 omrežja TEN-T, ki se razteza na dolžini več kot 3000 km od Severnega morja do Črnega morja in prek dvanajstih držav članic, katerega namen je izboljšati zmogljivosti za plovbo po celinskih plovnih poteh, pa tudi zaščititi naravno rečno okolje; predlaga, naj se okrepi vseevropsko omrežje, da se izboljša intermodalnost v vsej regiji ter poveča povezanost s Črnim morjem prek cestnih in železniških poti (tovorni koridorji ter železniške proge za visoke hitrosti);

23. poziva vlade, naj vlagajo v sodoben in hiter rečni potniški in tovorni promet vzdolž delov Donave, pa tudi prečno čez njo, da se zmanjša onesnaženje, ki ga povzroča cestni promet;

24. meni, da je turizem, zlasti kulturni, pomemben način spodbujanja gospodarske rasti v regiji; spodbuja ustanovitev prepoznavne "podonavske znamke";

25. poudarja izjemno gospodarsko soodvisnost držav v Podonavju in pomen vlaganja v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo ter razvoj malih in srednjih podjetij in njihovih oddelkov za raziskave za zagotavljanje trajnostne in učinkovite rasti in spodbujanje rasti „zelenega gospodarstva“v celi makro regiji Donave;

26. podpira programe, katerih namen je izboljšanje medkulturnega okolja Podonavja s spodbujanjem večnacionalne mobilnosti in kulturnega dialoga, z ustvarjanjem različnih oblik umetnosti in komunikacije ter z usposabljanjem, s podjetniškimi inkubatorji v teh sektorjih in z varovanjem kulturne in zgodovinske dediščine, pa tudi s spodbujanjem novih kulturnih panog;

27. podpira na znanosti temelječe projekte in izmenjavo univerzitetnih programov v regiji in predlaga povezavo univerz v regiji v mreže, da se oblikujejo centri odličnosti, ki lahko konkurirajo na mednarodni ravni;

28. poziva Komisijo in države članice, naj z učinkovitejšim oblikovanjem in izvajanjem strategije EU za Podonavje izboljšajo upravno ureditev, da zmanjšajo obstoječe upravne obremenitve;

29. poziva Komisijo in države članice, naj določijo prednostne projekte za Podonavje;

30. meni, da je treba ustanoviti svet za usklajevanje strategije in za nadzor nad njenim izvajanjem, ki bo vključeval predstavnike podonavskih držav in Komisije;

31. podpira ustanovitev posebne podonavske banke s sodelovanjem zainteresiranih držav, da se zagotovijo naložbe za izpolnitev ciljev strategije;

32. poziva Komisijo, naj tesno sodeluje z Evropskim parlamentom pri določanju prednostnih nalog za razvoj strategije EU za Podonavje in ga redno obvešča o napredku pri izvajanju te strategije ter naj se z njim o tem redno posvetuje;

33. predlaga, naj se vsaki dve leti pripravi srečanje na vrhu EU za Podonavje, sklepi srečanja pa predstavijo Evropskemu svetu in Parlamentu;

34. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji in drugim pristojnim institucijam.