Evropski parlament,

–   ob upoštevanju neformalnega zasedanja Evropskega sveta z dne 11. februarja 2010,

–   ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanjih Evropskega sveta marca 2000, 2001, 2005, 2006, 2007 in decembra 2009,

–   ob upoštevanju javnega posvetovanja na pobudo Komisije o EU 2020 ter njegovih rezultatov (SEK (2010)116),

–   ob upoštevanju ocene Komisije o lizbonski strategiji (SEK (2010)114),

–   ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju vprašanja Komisiji z dne 23. februarja 2010 o kmetijstvu in prihodnji strategiji EU 2020 (O-0023/2010 – B7-0000/2010),

–   ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) svojega poslovnika,

A.  ker morajo vsako dolgoročno strategijo spremljati tudi konkretni ukrepi za reševanje trenutnih pomislekov in skrbi evropskih državljanov in ker bi morala strategija EU 2020 pomagati pri doseganju našega glavnega cilja – zagotavljanja gospodarske rasti in delovnih mest,

B.  ker je bila lizbonska strategija le delno uspešna zaradi šibke strukture upravljanja in pomanjkanja odgovornosti držav članic,

C. ker je treba pozdraviti prizadevanja Komisije za doseganje trajnostnega socialnega tržnega gospodarstva, tj. gospodarstva, ki bo bolj vključujoče, pametnejše in vzdržljivejše,

D. ker je obžalovanja vredno, da Komisija svoje strategije ni osredotočila na spodbujanje ter podpiranje majhnih in srednjih podjetij; ker se v tem sektorju ustvari največ delovnih mest in ker so potrebni praktični ukrepi za poenostavljanje upravnih postopkov ter spodbujanje in udejanjanje inovativnih idej v teh panogah; ker financiranje ne sme biti osredotočeno zgolj na ustvarjanje „zelenih“ delovnih mest,

E.  ker pomembnih inovacij, kot so e-mobilnost, sončna tehnologija in številne druge, ne bo mogoče proizvajati v Evropi, če se ne vzpostavi okvir za zagotavljanje oskrbe s surovinami;

F.  ker na javnem posvetovanju Komisije o prihodnji strategiji EU 2020 sploh nista bila omenjena kmetijstvo ter kmetijsko-prehrambena industrija in ker je to treba nemudoma popraviti, saj kmetijski in prehrambeni sektor skupaj predstavljata ključni del gospodarstva EU, ki zajema 19,2 milijona delovnih mest (9 % vseh zaposlenih) in 4,3 % BDP sedemindvajseterice EU,

G. ker se je strategija EU 2020 začela med evropskim letom boja proti revščini in ker je treba nameniti pozornost izkoreninjenju revščine in socialnim vidikom lizbonske agende,

H.  ker nova Lizbonska pogodba zajema kohezijsko politiko, ki je tudi mehanizem za doseganje tam zastavljenih ciljev, zato mora biti sestavni del strategije 2020, če države članice želijo, da bi bila ta nova politika za gospodarsko rast in delovna mesta uspešna; ker bi strategija 2020 morala v splošnih in posebnih okoliščinah upoštevati ustreznost te politike ter tudi dejstvo, da je dobro financirana politika regionalnega razvoja po letu 2013 nujna za vse države članice EU, če te želijo zagotoviti trajnostno socialno tržno gospodarstvo in rast,

I.   ker bi ob pomanjkljivostih lizbonske strategije Komisija morala predlagati jasno strategijo, ki bo temeljila na ciljih in bo združena v enem samem dokumentu, ki bo vključeval in povezoval sklepe poročila Maria Montija za obnovitev enotnega trga ter ustrezne strategije EU, s čimer bi ta dokument postal osrednje besedilo za naslednjih 10 let,

1.  ob ugotavljanju, da sta Komisija in predsednik Barroso poudarila ključno vlogo Evropskega parlamenta v strategiji 2020, poziva Komisijo in Svet, naj v celoti spoštujeta pravice Parlamenta pri oblikovanju in izvajanju strategije, s čimer se bo okrepila njena demokratična legitimnost v očeh civilne družbe;

1. Odločno evropsko upravljanje za uspešno strategijo 2020

2.  poziva Komisijo, naj ob upoštevanju pomanjkljivosti lizbonske strategije predlaga jasno strategijo, ki bo združena v enem samem besedilu in ki mora temeljiti na pristopu, usmerjenem na doseganje ciljev;

3.  poudarja, da mora usklajena in konkretna evropska zakonodaja upoštevati raznolikost v EU, in zato oblikovati močno ter pregledno strukturo upravljanja, ki bo v celoti spoštovala načelo subsidiarnosti, kot ga določa Lizbonska pogodba;

4.  poudarja, da so potrebni močni mehanizmi za izvajanje in nadaljnje ukrepanje; poziva Komisijo, naj oblikuje natančen pregled ovir in predlaga usmerjene ukrepe za odpravljanje poglavitnih težav; meni, da je osrednje vprašanje za Evropo zagotoviti, da vsakršna bodoča strategija prinese učinkovite mehanizme za doseganje načrtovanih rezultatov;

5.  poudarja, da bo bolj trajnostno socialno tržno gospodarstvo mogoče doseči le, če cilje ter strategije podpirajo usmerjeni in ustrezno usklajeni vladni ukrepi;

6.  meni, da bi morala v tem procesu sodelovati tudi civilna družba, ki bi si morala zagotoviti tudi lastniški delež , s čimer bi se zagotovila uspešnost strategije 2020; zato bi bilo treba socialne partnerje povabiti, naj prispevajo k opredeljevanju strategije in njenemu izvajanju na evropski in nacionalni ravni;

7.  meni, da je za doseganje ambicioznega cilja strategije bistveno oblikovati pregleden sistem upravljanja na več ravneh ter usklajeno razdeliti cilje, naloge in odgovornosti strategije EU 2020 med Evropsko unijo, državami članicami ter lokalnimi in regionalnimi oblastmi, delovati pa je treba hitro, odločno in nujno; meni, da bi upravljanje in partnerstvo na več ravneh morala biti temelj dobrega upravljanja in doseganja ciljev strategije;

8.  meni, da mora biti oblikovanje enotnega trga za proizvode maloprodajnih finančnih storitev pomemben element strategije 2020;

9.  meni, da dogovor o preoblikovanju finančnega nadzora, ki ga je dosegel Svet, ni v skladu s cilji strategije 2020; zato poziva špansko predsedstvo, naj poda ambicioznejše predloge, ki bodo ukrepili pristojnosti bodočih organov;

10. ugotavlja, da bi koordinacija nacionalnih politik do malih in srednjih podjetij morala biti eden izmed glavnih vidikov evropskega gospodarskega upravljanja, s čimer bi se preprečilo, da bi se med odpravljanjem obstoječih ustvarjale nove ovire ali bremena v državah članicah; meni, da je za vključevanje novega evropskega testa za mala in srednja podjetja v nacionalno zakonodajo lahko pristojen tisti del evropskega gospodarskega upravljanja, ki pokriva taka podjetja;

11. poudarja, da bi morala močna, preoblikovana in prožna kohezijska politika, prilagojena trenutnim trendom, predstavljati ključni element strategije EU 2020; meni, da ima ta politika EU s svojim horizontalnim pristopom pomembno vlogo v odgovoru na osrednje izzive, s katerimi se spopada Unija, namreč: zmanjšanje strukturnih razlik med državami in regijami, izboljšanje konkurenčnosti regij EU v globaliziranem svetu, odpravljanje učinkov svetovne gospodarske krize z zagotavljanjem zaupanja in dinamike v evropskem gospodarstvu ter omejevanje vpliva demografskih in podnebnih sprememb;

12. meni, da bi se morali ukrepi strukturne politike in finančni ukrepi osredotočati na prednostne naloge EU, kot so konkurenčnost, učinkovitost virov in trajnost, ter da bi morali biti tudi sami v skladu s temi prednostnimi nalogami;

2. Trajnostni javni proračuni

13. poudarja, da bosta razprava in odločanje o dodelitvi prihodnjih proračunskih sredstev EU potekala v okviru vmesnega pregleda veljavnega večletnega finančnega okvira (MFF) za obdobje 2007–2013 ter priprav in postopka odločanja za naslednji večletni finančni okvir (MFF);

14. ključna vprašanja za prihodnjo fiskalno politiko bi morala biti pakt stabilnosti ter načela za usklajene izhodne strategije za odpravo učinkov gospodarske in finančne krize na javne proračune;

15. poudarja, da imajo protiinflacijska politika in zdrava proračunska pravila dolgoročen učinek na spodbujanje rasti in povečanje zaposlitvenih možnosti naših mladih; meni, da bo s tem država izpolnila svojo vlogo dobrega skrbnika, s čimer bo zagotovila, da so ustrezne javne storitve na voljo prihodnjih generacijam;

16. meni, da nedavni dogodki kažejo, da institucionalni okvir, ki ureja EMU, ni bil uspešen pri ohranjanju javnih primanjkljajev pod nadzorom; poziva Komisijo, naj predlaga pobude za reševanje teh pomanjkljivosti v EMU; opozarja na nevarnost Evrope dveh hitrosti;

3. Spodbujanje malih in srednjih podjetij ter delovnih mest

17. poudarja, da so mala in srednja podjetja motor našega sedanjega gospodarstva in ustvarjalec delovnih mest, da imajo glavno vlogo pri oživljanju gospodarske rasti in da bodo okrepila trajnostno socialno tržno gospodarstvo ter spodbujala ustvarjalnost in inovacije, ki so temelj gospodarske moči in tehnološkega napredka; meni, da je treba bolj ambiciozno slediti politični usmeritvi, ki jo je uvedel zakon za mala podjetja; meni, da bi bilo zato treba dati prednost nadaljnjim prizadevanjem na področju deregulacije, kot so nadaljnje uresničevanje ciljev deregulacije ter malim in srednjim podjetjem prijazne zakonodaje, ki ustvarja živahno okolje za novoustanovljena podjetja, spodbuja podjetništvo in izboljšuje dostop do finančnih sredstev;

18. poudarja, da se uspešna strategija 2020 ne bi smela osredotočiti le na spodbujanje malih in srednjih podjetij ter delovnih mest na področju trgovine in storitev, ampak tudi v industriji ter kmetijskem in zdravstvenem sektorju, saj so ta področja bistvena za prihodnost našega gospodarstva;

19. ponovno poziva k bolj vključujočemu in konkurenčnejšemu trgu dela; meni, da je prestrukturiranje sistemov socialne varnosti potrebno, da bi zagotovili, da sprememba poklica ne pomeni zmanjšanja socialnega varstva, da začasno preusposabljanje za drugo delo ne povzroči upada dohodka in da se pristop prožne varnosti ne osredotoča zgolj na prožnost trga dela;

20. meni, da je zaradi staranja evropskega prebivalstva potrebna politika vseživljenjskega učenja in da bi bilo treba spodbujati možnosti usposabljanja, ki bi posameznike spremljale skozi vse poklicno življenje; meni, da bo treba ohraniti število aktivnih oseb na trgu dela in okrepiti socialno vključenost; obžaluje, da je bilo ravno področje zaposlitvenega potenciala starejših in invalidnih delavcev tisto, ki je bilo zanemarjeno; zato pričakuje, da bodo podani predlogi za krepitev tega potenciala in spodbujanje prilagodljive upokojitve, tudi po trenutno veljavni upokojitveni starosti;

21. zagovarja spodbujanje samozaposlovanja, kot ga na primer zagotavlja Evropski sklad za prilagajanje na globalizacijo (ESPG);

22. poziva Komisijo, naj predstavi predloge za skupno konsolidirano osnovo za davek od dobička pravnih oseb; meni, da bi dokončni sistem DDV, ki temelji na načelu „države izvora“, povečal učinkovitost enotnega trga in prinesel dodatni prihodek javnim proračunom brez spreminjanja stopenj DDV;

4. Za trajnostno socialno tržno gospodarstvo

23. glede na to, da mora Evropska komisija okrepiti notranji trg in zagotoviti skladnost s pravili o konkurenci, zahteva, da se enotni trg na podlagi prihajajočega Montijevega poročila o obnovi enotnega trga vključi v strategijo EU 2020 kot splošno načelo blaginje; meni, da bo za vzpostavitev notranjega trga blaga, dela in storitev pomembno zagotoviti dobre predpise in boljši prenos evropskih predpisov v nacionalno zakonodajo, boljše izvajanje in evropski nadzor nad finančnimi trgi;

24. meni, da bi morala EU izkoristiti svojo vodilno vlogo na področjih trajnostnega gospodarstva in zelenih tehnologij mobilnosti ter okrepiti svojo konkurenčno prednost na teh področjih in izkoristiti izvozni potencial teh tehnoloških dosežkov; ugotavlja, da bodo trajnostni proizvodni procesi, učinkovita uporaba virov in nadaljnji razvoj obnovljive energije omogočili ohranjanje močne proizvodne baze v Evropi, kar bo povečalo konkurenčnost in zmanjšalo odvisnost od virov ter omogočilo doseganje ambicioznih ciljev glede podnebnih sprememb; poudarja potencial vodilnih evropskih industrij, da prispevajo inovativne rešitve na tem področju; poudarja, da za doseganje teh ciljev gospodarstvo EU potrebuje zadostne vire visokotehnoloških surovin;

25. meni, da je prometni sektor pomemben dejavnik pri uresničevanju „zelene rasti“, predvidene v strategiji 2020, in da ta sektor izjemno prispeva h gospodarski rasti, potrebni za izvajanje te strategije; meni, da je za to potrebna mešanica različnih ukrepov, kot so raznovrstnost nabora energetskih virov, ukrepi oblikovanja cen in internalizacija zunanjih stroškov, ter da morajo te ukrepe spremljati jasnejši in realnejši cilji, ki jih je treba redno pregledovati;

26. poudarja že pravno obvezujočo zavezo EU, da bo do leta 2020 zmanjšala emisije CO2 za vsaj 20 %, in meni, da bi morala EU bolje predstaviti svojo pripravljenost na 30-odstotno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, pod pogojem, da so se tudi druge države pripravljene zavezati k sprejetju ustreznih ukrepov; meni, da morajo obstajati jasni in objektivni kazalniki za merjenje napredka pri doseganju trajnostnega in energetsko učinkovitega socialnega tržnega gospodarstva in da je v tem kontekstu treba določiti realne in dosegljive cilje;

27. meni, da je hitro dokončanje popolnoma integriranega in medsebojno povezanega notranjega energetskega trga bistven element pri zagotavljanju gospodarske rasti, vključevanja obnovljivih virov energije in zmanjševanja ranljivosti Unije glede motenj v oskrbi; poudarja, da si je treba prizadevati za povečanje deleža avtohtonih virov energije z nizkimi izpusti ogljika v naboru energetskih virov EU;

28. ugotavlja, da bi morala EU s krepitvijo svoje vodilne vloge izkoristiti izvozne možnosti tehnološkega napredka;

29. poudarja , da je treba zagotovitvi pravilen prenos zakonodaje EU na splošno in zlasti direktive o medsebojnem priznavanju poklicnih kvalifikacij ter direktive o storitvah, s čimer bi bilo mogoče v celoti izkoristiti možnosti, ki jih ponuja trg storitev, največje področje gospodarske dejavnosti v EU; meni, da bi za dosego tega cilja strategija morala biti usmerjena k odpravljanju vseh preostalih ovir na področju storitev najkasneje do leta 2020;

30. poudarja, da je treba spodbujati pristop k enotnemu trgu, ki potrošnike spodbuja k čezmejnim nakupom blaga in storitev, zlasti prek spleta, mala in srednja podjetja pa spodbujati, naj v celoti izkoristijo priložnosti, ki jih ponuja enotni trg;

5. Trajnostna na znanju temelječa rast

31. poudarja, da so za na znanju temelječo rast potrebne učinkovite temeljne in uporabne raziskovalne dejavnosti; meni, da morajo biti inovacije motor evropske rasti in blaginje, da morajo osnovne raziskave usklajeno potekati na ravni EU in da morajo rezultati privesti do koristi za vse državljane EU; zlasti meni, da bodo raziskave na področju varnosti in dekarbonizacija v prometnem sektorju prispevale h krepitvi EU kot območja raziskav;

32. poziva Komisijo, naj tudi v novi strategiji ohrani cilj iz lizbonske strategije „3 % BDP za R&R“ za EU in nacionalne proračune; meni, da bi se morali raziskovalni in razvojni programi ter finančna sredstva osredotočati na strategijo EU 2020 in biti v skladu z njo; poziva države članice, naj bolje izkoristijo sinergijo potenciala sredstev kohezijske politike in sredstev za raziskave in razvoj;

33. poudarja, da je za povečanje učinkovitosti evropskih uporabnih raziskav ključno izboljšati racionalizacijo obstoječih struktur ter zagotoviti več naložb raziskavam in inovacijam prijaznih v javnem in zasebnem sektorju; poziva Komisijo, naj pripravi praktične ukrepe za izboljšanje dostopa do financiranja, zlasti z namenom zagotoviti boljši dostop do tveganega kapitala in do razvoja na področju predkomercialnih javnih naročil;

34. ugotavlja, da se inovacije začnejo z vlaganjem v izobraževanje in da bo zagotavljanje zaposljivosti prek vseživljenjskega učenja okrepilo socialno vključenost; poziva Komisijo, naj spodbuja in podpira nova partnerstva med gospodarskim sektorjem, znanostjo in univerzitetnimi raziskavami;

35. poziva k širšemu pristopu k prihodnji politiki inovacij EU; meni, da bi se ustrezno javno in zasebno financiranje moralo osredotočati na področja, na katerih je Evropa vodilna na svetu ali to lahko postane, in da je treba nameniti posebno pozornost razvoju ključnih tehnologij;

36. pozdravlja predlog Komisije, v katerem je mnenja, da je industrijska politika za obdobje globalizacije ena izmed glavnih tematskih prednostnih nalog; poudarja, da bodo obstoječe industrijske strukture še naprej znatno prispevale h gospodarski rasti v EU in da jih je zato treba podpirati;

37. meni, da razvoj tehnologije in poenostavitev multimodalnih verig za prevoz oseb in blaga imata pomembno vlogo, zlasti v prometu; zato meni, da mora promet temeljiti na učinkoviti somodalnosti, ki jo je mogoče vrednotiti z gospodarskimi in okoljevarstvenimi in varnostnimi merili ter socialnimi pogoji in pogoji zaposlovanja;

38. meni, da mora Evropa podpirati učinkovito varstvo intelektualne lastnine s spodbujanjem učinkovitega sistema za patente EU, z osredotočanjem zlasti na digitalno gospodarstvo, s čimer bi lahko Evropa odigrala vodilno vlogo na svetu; meni, da je pravilno delovanje digitalnega gospodarstva nujno za pravilno delovanje celotnega gospodarstva EU; vendar meni, da prosti pretok digitalnih storitev danes močno ovirajo razdrobljena pravila na nacionalni ravni; meni, da je za dosego tega digitalnega okolja enotnega trga najprej potrebno učinkovito izvajati novi regulativni okvir, nato je treba okrepiti trg digitalnih storitev, potem pa je treba razviti prosti pretok vsebin in znanja, t.i. „peto svoboščino“;

39. je prepričan, da lahko kmetijstvo in gozdarstvo s pravim političnim okvirom in ustreznimi proračunskimi sredstvi igrata pomembno vlogo v celoviti evropski strategiji za zagotavljanje varnega gospodarskega okrevanja, hkrati pa pomembno prispevata k zanesljivi preskrbi s hrano v EU in na splošno v svetu, ohranjanju podeželske krajine, ki zajema 90 % ozemlja EU, zagotavljanju koristi za okolje, in zlasti k iskanju alternativnih virov energije,

40. ugotavlja, da se infrastrukturne pomanjkljivosti po Evropi razlikujejo in so še vedno velike, kar ovira naš potencial za rast in nemoteno delovanje notranjega trga; zato poziva, naj se s pomočjo ustreznih javnih in zasebnih naložb na področju prometa, energetike, telekomunikacij in informacijske infrastrukture zagotovijo resnično enaki konkurenčni pogoji;

41. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu in Komisiji.