Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svojih prejšnjih resolucij o Kirgizistanu in osrednji Aziji, zlasti resolucije z 12. maja 2005,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. februarja 2008 o strategiji EU za srednjo Azijo,

–   ob upoštevanju izjave podpredsednice/visoke predstavnice Catherine Ashton o razmerah v Kirgizistanu z 8. aprila 2010,

–   ob upoštevanju strategije Evropske unije za novo partnerstvo z osrednjo Azijo, ki je bila sprejeta na Evropskem svetu 21. in 22. junija 2007,

–   ob upoštevanju sporazuma o partnerstvu in sodelovanju med EU in Kirgizistanom, ki je začel veljati leta 1999,

–   ob upoštevanju regionalnega strateškega dokumenta Evropske skupnosti za pomoč osrednji Aziji v obdobju 2007–2013,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je napredek pri doseganju stabilnosti in dvigu ravni demokratičnega in človeškega razvoja, varnosti ljudi in trajnostne rasti v celotni regiji v interesu prebivalcev osrednje Azije in Evropske unije,

B.  ker je Kirgizistan član OVSE in je v njenem okviru zavezan spoštovanju temeljnih svoboščin, človekovih pravic in pravne države ter spoštovanju demokratičnih standardov OVSE;

C. ker je bil Kurmanbek Bakijev, ki je oblast prvič prevzel julija 2005 po t.im. revoluciji tulipanov, ponovno izvoljen za predsednika na lanskih volitvah , za katere so neodvisni opazovalci trdili, da je na njih prišlo do velikih nepravilnosti, ker se je način, kako je Kurmanbek Bakijev vodil državo, z začetnega demokratičnega načina sprevrgel v avtoritativnega in represivnega in je bilo splošno znano, da je režim povezan s korupcijo ter zaznamovan z zlorabo oblasti,

D. ker so 7. aprila kirgiške sile z uporabo streliva, solzivca in šok granat posredovale nad množico protestnikov, ki so se zbrali pred uradom predsednika v Biškeku in nato zavzeli vladno palačo, da bi protestirali proti visokim dvigom cen električne energije in ogrevanja, v katerih so številni ljudje umrli ali bili ranjeni,

E.  ker je moral predsednik Kurmanbek Bakijev pobegniti iz prestolnice, kjer ga je nadomestila začasna vlada pod vodstvom opozicijske voditeljice Roze Otunbajeve, ki je izdala odlok o nasledstvu oblasti ter ukaz o ravnanju v skladu s kirgiško ustavo in razpustila parlament,

F.  ker je potem, ko je skušal določiti pogoje za svoj odstop, Kurmanbek Bakijev teden dni po vstaji pobegnil iz države v Kazahstan po dogovoru, pri katerem so posredovale Rusija, Združene države Amerike in Kazahstan; ker je Bakijev javno razglasil, da je podpisal pismo od odstopu pod pritiskom nanj in njegovo družino in da je kljub izjavo o odstopu še vedno zakoniti predsednik Kirgizistana, dokler ga parlament ne razreši dolžnosti,

G. ker je 13. aprila 2010 moralo kirgiško ustavno sodišče zato, da bi zagotovilo stabilnost in preprečilo spopade med političnimi silami, sprejeti zahtevo začasne vlade države, da se sodišče razpusti,

H. ker so razmere v Kirgizistanu še vedno nestabilne, saj so 19. aprila 2010 na obrobju Biškeka izbruhnili novi etnični spopadi, v katerih so ljudje umrli in bili ranjeni, kar ogroža prizadevanja začasne vlade, da znova vzpostavi red; ker so Bakijevi privrženci v mestu Džalal-Abad potem, ko so zasedli regionalni vladni urad, na mesto guvernerja nasmetili njegovega privrženca; ker spopadi med privrženci obeh strani v nekaterih delih države še vedno potekajo;

I.   ker je vlada Ruske federacije sprejela sveženj gospodarske pomoči Kirgizistanu v višini 50 milijonov ameriških dolarjev skupaj s pošiljkami bencinskega in dizelskega goriva za spomladansko žetev,

J.   ker so za osrednjo Azijo v velikim meri značilni revščina in številčne resne grožnje varnosti ljudi, pa tudi slabo upravljanje, močan avtoritarizem in pomanjkanje pravnih poti za izražanje nezadovoljstva ter iskanje političnih sprememb; ker se lahko izkaže, da so to ugodne razmere za razvoj podtalnih radikalnih islamističnih gibanj in za njihovo hitro rast v najrevnejših državah,

K. ker mora Evropska unija vedno spoštovati svojo zavezo, da bo vključila človekove pravice, demokracijo in pravno državo v vse sporazume s tretjimi državami ter da bo spodbujala demokratične reforme s pomočjo usklajene politike, ki bo povečevala njeno verodostojnost regionalnega akterja;

1.  izraža najglobljo zaskrbljenost nad razmerami v Kirgizistanu in izreka sožalje družinam vseh žrtev tragičnih dogodkov;

2.  poziva vse strani, naj prenehajo z nasiljem in se odzivajo zadržano ter si karseda prizadevajo za začetek pristnega dialoga, ki bo prinesel stabilnost in zagotovil razmere za mirno ponovno vzpostavitev demokratičnega ustavnega redu;

3.  poziva k mednarodni preiskavi dogodkov, ki bi jo vodila OZN, da se ugotovijo odgovornost in pomanjkljivosti ter da se zagotovi pomoč kirgiškim sodnim organom, da bodo kaznovali povzročitelje ob zagotavljanju spoštovanja in poštenosti sodnih postopkov,

4.  pozdravlja prve ukrepe začasne vlade za ponovno vzpostavitev demokracije, zlasti v zvezi z načrti za pripravo nove ustave, s katero bodo razveljavili revizijo Bakijeva, s katero je preveč moči prešlo v roke predsedstva, ter poziva k novim volitvam takoj, ko bodo izpolnjeni pogoji za svobodne in poštene volitve in bo sprejeta in uveljavljena potrebna zakonodaja;

5.  v tej zvezi pozdravlja najavo začasne vlade, da bo referendum o novi ustavi 27. junija 2010, nove splošne volitve pa 10. oktobra 2010;

6.  poudarja, da so dinamična socialna politika in prizadevanja za reševanje kulturnih in izobrazbenih težav najboljša zaščita pred izgredi, po katerih so ljudje osiromašeni in se nanje zlahka vpliva, s tem pa postanejo žrtev gibanj, katerih cilj je izkoristiti njihovo revščino za teroristične namene;

7.  poudarja nevarnost, ki jo povzročata ustanavljanje in vodenje ljudskih milic;

8.  poudarja zlasti pomen tega, da se vsakomur omogoči dostop do električne energije, cena katere se je očitno v zelo kratkem času potrojila, od tega pa so imele korist družbe v lasti družine predsednika Bakijeva;

9.  poziva začasno vlado, naj stori vse, da bi ustvarila razmere za učinkovit in pregleden sistem, ki bo lahko ustavil prevlado klanovske politike in spodbudil politični, družbeni in gospodarski razvoj;

10. poudarja, da je revolucija tulipanov leta 2005 ustvarila visoka pričakovanja o demokratični reformi kirgiške družbe, ki pa se niso izpolnila, tudi zaradi premalo usklajene in odločne politike Evropske unije do te države; poziva Svet in Komisijo, naj ne zamudita še ene priložnosti in poiščeta poti za nudenje pomoči začasni vladi Kirgizistana in da pomagata oblastem pri izvajanju demokratičnih reform in izboljšanju življenja prebivalcev s pomočjo nacionalnega razvoja in krepitve vloge državljanov, v sodelovanju z vsemi udeleženimi stranmi in kirgiško civilno družbo;

11. ugotavlja, da je zaradi hudega pomanjkanja virov in ranljivosti Kirgizistan zelo odvisen od zunanje pomoči; ugotavlja tudi, da v njegovi soseščini primanjkuje primerov demokratičnega in dobro delujočega upravljanja ter pozitivnega družbenega razvoja; zato poudarja, da bo mednarodna pomoč ključnega pomena;

12. poziva posebnega predstavnika podpredsednice/visoke predstavnice za osrednjo Azijo, naj pozorno spremlja razmere, nudi pomoč in olajša ponovni začetek dialoga med vsemi predstavniki kirgiške družbe; obenem ga poziva, naj tesno sodeluje z OZN za sklic mednarodne donatorske konference, kjer bi obravnavali humanitarne težave in osnovne potrebe Kirgizistana in zagotovili potrebno pomoč za trajnostni razvoj države;

13. poziva Komisijo in Svet, naj nujno preučita, ali obstajajo pogoji za zasnovo mednarodno koordiniranega večjega novega programa pomoči za Kirgizistan, oziroma ali se lahko ti pogoji ustvarijo, nenazadnje ob upoštevanju, kako močne se zdijo sedanje zaveze začasne kirgiške vlade k demokratizaciji in jasnemu upravljanju;

14. poziva, da se posebna pozornost posveti tveganju razkola med severom in jugom države ter da se Kirgizistanu ponudi dejanska pomoč za razvoj njegove nacionalne identitete, ki bi nasprotovala plemenskim razmeram, zaradi katerih je sedaj razdeljen;

15. poziva k široki uporabi za instrumenta za stabilnost, Komisijo pa prosi, naj pripravi predloge o prerazporeditvi sredstev instrumenta za razvojno sodelovanje ter tako pripomore, da bosta kratkoročen in srednjeročen odziv Evropske unije na nove razmere v Kirgizistanu primerna;

16. nestrpno pričakuje pregled napredka, storjenega pri izvrševanju strategije EU za to regijo, in poziva k prizadevanjem za povečanje njene verodostojnosti ter za večjo konkretnost in skladnost, da se vzpostavi in podpre stabilnost v regiji ter da se pripomore k mirni in stabilni prihodnosti;

17. poudarja, da si je treba prizadevati, da Kirgizistan ne bo postal področje, kjer bi se spopadali močnejši regionalni akterji, in poziva podpredsednico/visoko predstavnico ter Komisijo, naj v dobro celotnega prebivalstva Kirgizistana poiščeta načine, da bi spremenili državo v področje sodelovanja med poglavitnim akterji;

18. poudarja, da je solidarnost s kirgiškimi državljani očitna skrb evropskih državljanov, ključne prednostne naloge pa so ustvarjanje stabilnosti in miru, boljše prihodnosti in demokratičnega razvoja ter preprečevanje nasilja in demonstracij ter pomoč vladi, da organizira demokratične volitve;

19. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu in Komisiji, Organizaciji za varnost in sodelovanje v Evropi ter parlamentom Ruske federacije, Združenih držav Amerike in Kazahstana.