Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sklepov predsedstva, objavljenih po Evropskem svetu 19. in 20. junija 2003 v Solunu, glede možnosti pridružitve držav zahodnega Balkana k Evropski uniji,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije "Strategija širitve in glavni izzivi za obdobje 2009–2010" (KOM(2009)0533) in poročila za leto 2009 o napredku Albanije (SEC(2009)1337) z dne 14. oktobra 2009, ki mu je bilo priloženo,

–    ob upoštevanju Sklepa Sveta 2008/210/ES z dne 18. februarja 2008 o načelih, prednostnih nalogah in pogojih Evropskega partnerstva z Albanijo ter razveljavitve Odločbe 2006/54/ES(1),

–    ob upoštevanju prve seje stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora EU-Albanija, ki je potekala 3. in 4. maja 2010,

–    ob upoštevanju sklepov seje stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med Albanijo in Evropsko unijo z dne 18. maja 2009,

–    ob upoštevanju Sklepa Sveta 2007/821/ES z dne 8. novembra 2007 o sklenitvi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Republiko Albanijo o poenostavitvi izdajanja vizumov(2),

–    ob upoštevanju priporočil 16. medparlamentarne seje med Evropskim parlamentom in Albanijo, ki je potekala 19. in 20. marca 2009,

–    ob upoštevanju svojega sklepa o bolj pogostem političnem dialogu z Albanijo na parlamentarni ravni, da se odrazi začetek veljave stabilizacijsko-pridružitvenega sporazuma,

–    ob upoštevanju resolucije 1709(2010) Sveta Evrope o delovanju demokratičnih institucij v Albaniji,

–    ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A.  ker je v obnovljenem soglasju o širitvi, kot je navedeno v sklepih Evropskega sveta z zasedanja 14. in 15. decembra 2006, ponovno poudarjeno, da je prihodnost zahodnega Balkana v Evropski uniji,

B.   ker je možnost pridružitve Evropski uniji povod za številne reforme na območju zahodnega Balkana in kar mora imeti konstruktivno vlogo pri izboljšanju zmogljivosti regije za mir, stabilnost in preprečevanje konfliktov z okrepitvijo dobrih sosedskih odnosov in obravnavo gospodarskih in socialnih potreb s trajnostnim razvojem; ker vsi realistični obeti za članstvo zajemajo več kot le izpolnitev upravnega ali tehničnega postopka, saj od zadevnih nosilcev odločanja v državah članicah zahtevajo tudi resnično politično zavezanost,

C.  ker je stabilizacijsko-pridružitveni sporazum z Albanijo začel veljati 1. aprila 2009; ker je država 28. aprila 2009 zaprosila za članstvo EU, 14. aprila pa je predložila svoje odgovore na predpristopni vprašalnik Komisije; ker Komisija o tem pripravlja svoje mnenje,

D.  ker je napredek vsake države na poti k članstvu EU odvisen od njenih prizadevanj za izpolnitev københavnskih meril in pogojev iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa,

1.   v skladu s sklepi Evropskega sveta v Solunu z dne 19. in 20. junija 2003, s salzburško deklaracijo z dne 11. marca 2006 in zadevnimi kasnejšimi sklepi Sveta ponovno poudarja svojo popolno podporo albanski prošnji za članstvo EU (in prihodnjemu članstvu EU vseh ostalih držav zahodnega Balkana), ko bo dosegla določeno stopnjo politične stabilnosti in zanesljivosti ter bo v celoti uresničila københavnska merila;

2.   priznava napredek v reformnem procesu, ki ga je dosegla Albanija, vendar poudarja potrebo po dodatnih pomembnih prizadevanjih, potrebnih za utrditev demokracije in pravne države ter za zagotovitev trajnostnega razvoja države;

3.   je zadovoljen, ker je Albanija 14. aprila 2010 odgovorila na vprašalnik Komisije o pripravi mnenja o vlogi Albanije za članstvo v EU, in hkrati poudarja, da je napredek države kandidatke na poti k članstvu EU odvisen od njene sposobnosti za izpolnitev københavnskih meril, vključno s stabilnimi institucijami, ki zagotavljajo demokracijo;

4.   obžaluje politično krizo po parlamentarnih volitvah v Albaniji junija 2009 ter poudarja, da so v celoti delujoče predstavniške institucije, zlasti Parlament, glavna opora konsolidiranega demokratičnega sistema ter pomembno politično merilo za vključevanje v EU, saj so glavna prednostna naloga za evropsko partnerstvo; pozdravlja odločitev opozicije glede sodelovanja pri delu albanskega parlamenta, a obžaluje, da kljub nedavnim pogovorom, ki jih je omogočila EU, še vedno ni bilo doseženo soglasje glede volitev 2009; poziva vse politične strani, naj prevzamejo svojo odgovornost in sodelujejo v konstruktivnem političnem dialogu, vključno z razpravami o novi volitveni zakonodaji za zagotovitev popolno preglednega volilnega postopka za prihodnje volitve; poudarja, da se zastoj lahko reši le s polnim spoštovanjem ustave in načel preglednosti;

5.   v primeru, da rešitev ni možna brez zunanje pomoči, poziva vlado in opozicijo, naj se sporazumeta o posredovanju, na primer s skupnim povabilom predstavnikov Sveta Evrope in/ali Evropskega parlamenta;

6.   meni, da od volitev trajajoča odsotnost opozicije v parlamentu odlaša sprejetje zakonov, za katere je potrebna 3/5 večina; poudarja, da večji del kazenske zakonodaje potrebuje podobno večino glasov, pa tudi dolgo pričakovan zakon za upravna sodišča; zato poziva opozicijo, naj resno razmisli o svojih političnih dejanjih;

7.   pozdravlja izboljšave v pravnem in upravnem okviru volilnega procesa in je seznanjen z na splošno pozitivno oceno Beneške komisije v njenem skupnem mnenju o volilnem zakoniku Republike Albanije; poleg tega ugotavlja, da so po ocenah OVSE/Urada za demokratične institucije in človekove pravice (ODIHR) parlamentarne volitve junija 2009 izpolnile večino mednarodnih standardov, a spodletele pri povečanju zaupanja v volilni postopek; opozarja na potrebno po doslednem izvajanju priporočil iz končnega poročila OVSE/ODIHR o parlamentarnih volitvah leta 2009 in poziva obe strani, večino in opozicijo v albanskem parlamentu, naj takoj začneta delo za njihovo popolno izvajanje;

8.   obžaluje, da večina in opozicija na sejah parlamentarnega odbora za pravo pred plenarnim zasedanjem albanskega parlamenta 18. marca nista dosegli sporazuma o predlogih glede preiskovalnega odbora o volitvah leta 2009;

9.   poudarja, da je treba nujno vzpostaviti medstrankarsko soglasje o gospodarskih, političnih in socialnih reformah, da se izboljša blaginja državljanov Albanije in se državi omogoči napredek na poti k članstvu EU;

10. pozdravlja sprejetje zakonodajnega predloga Komisije 27. maja 2010 o liberalizaciji vizumskega režima in Komisijo poziva, naj preveri, ali bodo v prihodnjih mesecih izpolnjeni še preostali pogoji, da bosta lahko Svet in Parlament do konca leta 2010 odobrila odpravo vizumov za albanske državljane;

11. poudarja, da je spoštovanje in zaščita človekovih pravic in pravic manjšin najbolj pomembna prednostna naloga;

12. opozarja, da je treba vedno zagotoviti varstvo osebnih podatkov in ga nikoli samovoljno izločiti, ter poziva vse organe, naj sprejemajo zakonodajo in ukrepajo v skladu s tem pravilom;

13. pozdravlja napredek na področju pravosodnega sistema, vendar poudarja, da so reforme še vedno v začetni fazi izvajanja; meni, da je pravosodna reforma, vključno z izvrševanjem sodnih odločb, bistveni pogoj pristopnega procesa Albanije za članstvo EU, in poudarja pomembnost delitve oblasti v demokratični družbi; poudarja, da je pregledno, nepristransko in učinkovito sodstvo, neodvisno od kakršnih koli političnih ali drugih pritiskov ali nadzora, temeljnega pomena za pravno državo, in poziva k nujnemu sprejetju celostne dolgoročne strategije na tem področju, vključno s časovnim načrtom za sprejetje potrebne zakonodaje in izvedbenih ukrepov; poziva opozicijo, naj sodeluje pri procesu priprave in v celoti podpre pravosodno reformo; poleg tega poudarja, da je sodstvu treba nameniti zadosti sredstev, da bo lahko učinkovito delovalo v vsej državi; z veseljem pričakuje nove pobude Komisije za pomoč in glede tega pozdravlja nedavno odprtje sodišča za hujša kazniva dejanja v Tirani;

14. pozdravlja, da je ustavno sodišče razveljavilo izvajanje zakona o lustraciji in da se trenutno zakon revidira; v primeru priprave novega osnutka zakona zahteva obširnejše posvetovanje in soglasje, zlasti z Beneško komisijo, ter poudarja pomen varovanja neodvisnosti ustavnih institucij;

15. pozdravlja ukrepe za boj proti korupciji manjšega obsega in zlasti sprejetje celostnega akcijskega načrta za boj proti korupciji za leto 2010; ugotavlja, da je boj proti korupciji še vedno pomemben politični izziv, da je kazenski pregon še vedno pomanjkljiv in da je treba še dodatno učinkovito ukrepati, da se ukine nekaznovanje oseb, krivih korupcije; poudarja, da je treba vzpostaviti evidenco preiskav in obsodb, tudi za primere korupcije na visoki ravni, ter nadaljevati izvajanje zadnjih priporočil skupine držav Sveta Evrope proti korupciji (GRECO), zlasti glede zmanjšanja števila uradnikov, ki imajo imuniteto; pozdravlja objavo strateških dokumentov, da se omogoči spremljanje napredka pri njihovem izvajanju; poleg tega poziva k sprejetju zakonodajnega okvira o popolni preglednosti financiranja političnih strank;

16. pozdravlja načrte za ustanovitev inštituta za javno upravo in poziva k dodatnim ukrepom za izvajanje strategije za reformo javne uprave ter za zagotavljanje popolnega izvrševanja zakona o javnih uslužbencih, vključno s primernim sistemom upravljanja človeških virov; opozarja na nevarnost politiziranja javne uprave z uporabo nepreglednih postopkov zaposlovanja in na prakso zaposlovanja začasnega osebja zunaj področja uporabe zakona ter poziva organe, naj prenehajo te prakse in vzpostavijo javno upravo, ki bo temeljila na sposobnostih, kar bi tudi prispevalo k izboljšanju zaupanja državljanov vanjo;

17. kot temelj demokracije poudarja izreden pomen strokovnih, neodvisnih in raznolikih medijev, tako javnih kot zasebnih; je zaskrbljen zaradi neznatnega napredka pri zaključitvi pravnega okvira za medije; poziva organe, naj si na vse načine prizadevajo za sprejetje in izvajanje pravnega okvira v skladu s standardi EU in zagotovijo neodvisnost medijev od političnih ali drugih vmešavanj, tudi od vmešavanj izvršnih organov); je zaskrbljen zaradi političnih pritiskov na nacionalni odbor za radio in televizijo ter poziva zadevne organe, naj zagotovijo njegovo neodvisnost; poziva k sprejetju ukrepov za zagotovitev preglednosti lastništva in financiranja medijev; obžaluje pomanjkanje uveljavljenih delovnih pravic za novinarje, kar škodi njihovi sposobnosti za objektivno in neodvisno delo, ter poziva organe, naj ustrezno ukrepajo za rešitev tega položaja; predvsem poziva k sprejetju zakonodaje o elektronski radiodifuziji in o prilagoditvi civilnega zakonika za dekriminacijo obrekovanja in žaljive obdolžitve; pozdravlja, da ni vladnih omejitev glede dostopa do interneta, in poziva vlado, naj zagotovi še širši dostop za vse državljane;

18. pozdravlja pripravo pravnega okvira za boj proti oblikam organiziranega kriminala in njegovemu preprečevanju, vključno s pranjem denarja, trgovino mamil in ljudi; je seznanjen s prizadevanji za boj proti organiziranemu kriminalu, a opaža, da so potrebni nadaljnji ukrepi glede izvajanja, za doseg konkretnih rezultatov pa morajo biti zagotovljeni vsi potrebni človeški in finančni viri; poudarja pomen učinkovitih preiskav, pregona in kaznovanja prestopnikov; pozdravlja sklep o vzpostavitvi medinstitucionalnega odbora za ukrepe proti organiziranemu kriminalu in nezakoniti trgovini, ki naj bi ga vodil predsednik vlade; poudarja, da so zaradi regionalne razvejenosti organiziranega kriminala potrebna večja prizadevanja za okrepitev policijskega in pravosodnega sodelovanja s sosednjimi državami, vključno s skupnim nadzorovanjem meja;

19. poudarja pomen, ki ga pripisuje organizacijam civilne družbe, in priznava majhne korake vlade za posvetovanje z njimi glede okvirnih zakonov in reform, ki so v teku; poziva k nadaljnjim korakom za formalizacijo in povečanje udeležbe civilne družbe pri oblikovanju politik ter spremljanju izvajanja in učinkovitosti na vseh ravneh, vključno s preglednostjo organizacij civilne družbe in njihovega financiranja;

20. poudarja pomen programov mobilnosti, zlasti tistih, namenjenih mladim, učiteljem in raziskovalcem, ter meni, da je treba povečati število udeležencev v teh programih; glede tega pozdravlja pobude, s katerimi bi albanski študentje dobili možnost študija v državah EU;

21. priznava, da so dejavnosti sindikatov večkrat blokirane, čeprav so temeljne sindikalne pravice priznane v ustavi, omejitve stavk v javni upravi in javnih podjetjih pa so preširoke glede na mednarodne standarde; obžaluje, da je albanska vlada nedavno prevzela premoženje sindikatov; pozdravlja odločbo ustavnega sodišča z dne 22. aprila 2010 o razsodbi tega zakona kot neustavnega in poziva vlado, naj takoj vrne premoženje; poziva vlado, naj v celoti spoštuje pravice sindikatov in sprejme vse potrebne pravne ukrepe za zagotovitev, da je udeležba v sindikatih pravica vseh delavcev, tako v javnem kot zasebnem sektorju;

22. pozdravlja ukrepe, ki so bili sprejeti za okrepitev udeležbe žensk v političnem življenju; vendar meni, da je državni odbor za enake možnosti še vedno brez moči, zakon o enakosti spolov pa se v veliki meri ne izvaja; zaradi tega meni, da so potrebni dodatni ukrepi za omogočanje vključevanja žensk na trg dela in njihove udeležbe v postopkih odločanja;

23. pozdravlja pravne reforme zadnjih let glede zaščite žrtev nasilja v družini in nezakonite trgovine; vendar priznava, da te niso primerne in da je treba dodatno ukrepati, in je še vedno resno zaskrbljen zaradi razširjenega družinskega nasilja in trgovine z ženskami in otroci za spolno izkoriščanje in prisilno delo; je zaskrbljen, ker vse večjemu številu poročanj o incidentih na tem področju ne sledijo vedno primerne policijske preiskave ali sodne odredbe o zaščiti; poziva k polnemu izvajanju veljavne zakonodaje o zaščiti žensk in otrok pred vsemi oblikami nasilja ter k sprejetju in izvajanju celostnega sistema za njihovo zaščito in ponovno integracijo, vključno z obvezno in učinkovito registracijo vseh otrok in novorojenčkov, celostnim nudenjem brezplačne pravne, socialne in psihološke pomoči žrtvam, kampanjami za dviganje javne osveščenosti, primernimi usposabljanji za agencije, ki izvajajo zakonodajo, in oblikovanjem mreže zavetišč (ki naj bo dovolj obsežna in kakovostna ter bo lahko pokrila različne potrebe žrtev nasilja v družini in nezakonite trgovine); poziva Komisijo, naj v zvezi s tem okrepi svojo podporo albanskim oblastem;

24. priznava napredek, dosežen na področju zaščite manjšin, in da se pripravlja ustrezen institucionalen in zakonodajen okvir za zaščito manjšin; vendar ugotavlja, da je v Albaniji diskriminacija še vedno problem, zlasti v povezavi s skupinami, izpostavljenimi diskriminaciji, ter spoštovanjem spolne identitete in usmerjenosti; zato so potrebna dodatna prizadevanja za odpravo diskriminacije, vključno z dviganjem osveščenosti; glede tega je zaskrbljen zaradi nedavnih demonstracij v Albaniji proti homoseksualcem; poudarja, da so potrebna dodatna prizadevanja za izpolnitev prednostnih nalog Evropskega partnerstva glede manjšin, še posebej z uporabo manjšinskih jezikov, izobraževanjem v manjšinskih jezikih in nediskriminatornim obravnavanjem članov vseh manjšin;

25. pozdravlja spremembe kazenskega zakonika, namenjene obravnavi rasističnih zločinov; pozdravlja nedavno sprejetje protidiskriminacijskega zakona, pripravljenega v sodelovanju z organizacijami civilne družbe, in poziva k njegovi takojšnji in učinkoviti izvedbi; zlasti pozdravlja vzpostavitev mesta neodvisnega komisarja za zaščito pred diskriminacijo, ki bo pristojen za spremljanje izvajanja zakona in preiskavo pritožb; poleg tega poudarja, da so nujno potrebni natančni in zanesljivi statistični podatki za učinkovito izvajanje protidiskriminacijskih ukrepov, in zato poudarja pomen izvedbe nacionalnega popisa, načrtovanega za leto 2011, v skladu z mednarodno priznanimi standardi, ki zagotavljajo polno spoštovanje načela svobodne samoopredelitve;

26. poziva k nadaljnjim prizadevanjem za izboljšanje razmer Romov, ki se še vedno soočajo s težkimi življenjskimi pogoji in so žrtve diskriminacije na področju dostopa do izobrazbe, socialne zaščite, zdravstvenega varstva, zaposlovanja in primerne nastanitve; zato pozdravlja vladni akcijski načrt za "Desetletje vključevanja Romov", vendar ugotavlja, da bi morale imeti lokalne oblasti in skupnosti bistveno vlogo pri izvajanju tega načrta in bi morale v ta namen imeti na razpolago primerna sredstva; spodbuja zadevne organe, naj izvajajo akcijski načrt in redno objavljajo poročila o napredku;

27. priznava bistveno zmanjšanje revščine v zadnjih letih zaradi visoke rasti realnega BDP; vendar poudarja, da precejšnji del prebivalstva kljub gospodarskemu napredku še vedno živi v revščini, in zato poziva k nadaljnjim ukrepom za dodatno zmanjšanje revščine, zlasti na podeželju in v gorskih območjih;

28. pozdravlja napredek, ki je bil dosežen pri preprečevanju mučenja in slabega ravnanja, tudi v zaporih; poziva k izboljšanju življenjskih pogojev v zaporih, da dosežejo raven standardov, ki so primerni za človeško dostojanstvo, ter poziva k boju proti korupciji na visoki ravni v službah zaporov; poudarja, da je treba po priporočilih Evropskega odbora za preprečevanje mučenja in nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja iz leta 2008 napredovati pri izboljšanju pogojev prostorov za pridržanje, in spominja na sklepe varuha človekovih pravic, da so razmere nižje od nacionalnih in mednarodnih standardov o človekovih pravicah za pridržanje ujetnikov, potrebna pa so tudi prizadevanja za boj proti korupciji na visoki ravni v službah zaporov;

29. poudarja, da večina sodišč ne izvaja sodnih presoj po uradni dolžnosti za psihiatrične bolnike, s čimer preprečujejo, da bi te bolnike v prisilni hospitalizaciji obiskal sodnik; opominja na sodbo Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Dybeku proti Albaniji in zahteva zagotovila, da zaporniki z duševnimi boleznimi ne bodo nameščeni v istih ustanovah kot zdravi zaporniki;

30. je zaskrbljen zaradi nepotrebne namestitve otrok v sirotišnicah zaradi revščine ter dolgoročnih posledic in neenake obravnave odraslih sirot glede enakopravnega dostopa do socialnih storitev, kot je nastanitev;

31. priznava dobre odnose, ki jih ima Albanija s svojimi sosedami, saj s tem bistveno prispeva k regionalni stabilnosti, in pozdravlja nedavne pozitivne odnose med Albanijo in Srbijo, pa tudi aktivno sodelovanje države pri regionalnih pobudah, kot so proces sodelovanja v jugovzhodni Evropi, Svet za regionalno sodelovanje, skupnost za energijo ter Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini (CEFTA), prometni observatorij za jugovzhodno Evropo in pogajanja za pripravo pogodbe o prometni skupnosti; poudarja, da je regionalno čezmejno sodelovanje bistveno pri obravnavi vprašanj, kot je trgovina z ljudmi;

32. je zadovoljen glede albanskih pobud za opustitev vizumskih obveznosti za sosedske države, kar je pozitiven korak, ki bo omogočil stike med ljudmi in okrepil regionalno spravo; meni, da je treba take pobude izvajati skupaj s procesom liberalizacije vizumskih režimov med schengenskimi državami in državami zahodnega Balkana;

33. Albaniji čestita za gospodarsko rast celo v času svetovne gospodarske recesije; vendar poudarja njeno obsežno neformalno gospodarstvo, visoko brezposelnost in neurejen trg dela, kar pomeni negotova delovna mesta in znatno škodi pravicam delavcev; je seznanjen z vse večjim fiskalnim in javnim dolgom;

34. pričakuje, da bo instrument za predpristopno pomoč (IPA) pomagal izboljšati albanske gospodarske razmere; vendar mora programe financiranja tega instrumenta spremljati učinkovit sistem ocenjevanja;

35. meni, da si mora Albanija še naprej prizadevati za izvajanje potrebnih gospodarskih politik za zagotovitev trajnostne gospodarske rasti, okoljske zaščite in ustvarjanja delovnih mest; poudarja pomembnost ohranitve makroekonomske stabilnosti;

36. opaža omejen napredek pri konsolidaciji lastniških pravic, kar omejuje razvoj delujočega trga zemljišč; poudarja, da postopek popisa nepremičnin, inventarja državnih zemljišč in morebitnih odškodnin še vedno ni pregleden in dokončan na pravičen način, brez diskriminiranja prebivalcev manjšin; poziva k nadaljnjim prizadevanjem za popis nepremičnin, vračanje premoženja, uzakonitev neuradnih gradenj in odškodnine;

37. pozdravlja prizadevanja albanskih organov za izboljšanje poslovnih razmer s poenostavitvijo postopkov za registracijo podjetij ter za pridobitev dovoljenj in pooblastil; a poudarja, da je potrebno dodatno izboljšanje, saj poslovne razmere v Albaniji še vedno veljajo za ene izmed najtežavnejših na zahodnem Balkanu; organe poziva k reševanju številnih pomanjkljivosti, kot so postopki za pridobitev lastništva zemljišča, izvrševanje pogodb, slaba javna uprava in visoke stopnje korupcije;

38. ob upoštevanju dejstva, da pomemben del gospodarstva Albanije temelji na nakazilih denarja preseljencev, ki živijo v sosednjih državah, poudarja, da so potrebna nadaljnja prizadevanja na področju javnih politik in naložb za izboljšanje infrastrukture v sektorjih, ki so bistvenega pomena za trajnostni gospodarski razvoj in socialno kohezijo, vključno z izobraževanjem, zdravstvom, pravnim varstvom, prometom in kmetijstvom;

39. poudarja, da je treba posebno pozornost nameniti zagotavljanju zanesljive oskrbe z energijo in diverzifikaciji virov energije ter istočasno izboljšati energetsko učinkovitost; ponovno poudarja, da je potreben dodaten napredek pri izvajanju zakona o energetski učinkovitosti iz leta 2005; zlasti poudarja velik potencial Albanije na področju obnovljivih virov energije in poziva k večjim prizadevanjem za njihov nadaljnji razvoj ob upoštevanju, da je večina albanskega okvira za energetsko oskrbo v teku priprave; glede tega pozdravlja nove projekte v sektorju vodne energije in poziva k večjim prizadevanjem za razvoj projektov sončne in vetrne energije; poudarja, da naložbe v energijo iz obnovljivih virov ustvarjajo priložnosti za rast in zaposlovanje na lokalni in regionalni ravni;

40. v povezavi z leta 2007 napovedanim projektom za gradnjo jedrske elektrarne v Albaniji poudarja bistven pomen jedrske varnosti in zaščite pred sevanjem; glede tega opaža, da Albanija še ni podpisala Konvencije o jedrski varnosti ter Skupne konvencije o varnosti ravnanja z izrabljenim jedrskim gorivom in o varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki;

41. poziva albanske organe, naj razvijejo obnovljive vire energije, izboljšajo izvajanje politike ravnanja z odpadki, še izboljšajo okoljsko trajnostni turizem za ohranitev čudovite naravne in arhitekturne dediščine države;

42. je zaskrbljen zaradi slabih razmer v javnem prevozu, zlasti železnicah; poziva albansko vlado, naj v celoti uporabi sredstva instrumenta predpristopne pomoči za razvoj, izboljšanje in posodobitev železniškega omrežja in izboljšanje povezav s sosednjimi državami za prevoz ljudi in blaga;

43. poziva k dodatnemu napredku na področju okoljske zaščite, tako v mestnih območjih kot na podeželju, k popolnemu izvajanju okoljske zakonodaje ter h krepitvi regionalnega sodelovanja za spodbujanje okoljske trajnosti; zato pozdravlja sporazum o zaščiti in trajnostnem razvoju Prespanskega parka, ki so ga podpisale Albanija, Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija, Grčija in Komisija;

44. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje podpredsednici Komisije/visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi in parlamentu Albanije.

(1) UL L 80, 19.3.2008, str. 1. (2) UL L 334, 19.12.2007, str. 84.