Predlog resolucije - B7-0539/2010Predlog resolucije
B7-0539/2010

PREDLOG RESOLUCIJE o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013

29 .9. 2010

k vprašanju za ustni odgovor B7 - 0000/2010
v skladu s členom 115(5) poslovnika

Danuta Maria Hübner v imenu Odbora za regionalni razvoj

Postopek : 2010/2835(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument :  
B7-0539/2010
Predložena besedila :
B7-0539/2010
Sprejeta besedila :

B7‑0539/2010

Resolucija Evropskega parlamenta o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020 – Strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast” KOM(2010)2020,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 25. in 26. marca 2010,

–   ob upoštevanju sklepov Evropskega sveta z dne 17. junija 2010, EU CO13/10, zlasti sprejetja strategije Evropa 2020,

–   ob upoštevanju stališča, ki ga je Odbor za regionalni razvoj odobril na svoji seji 13. julija 2010,

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o strateškem poročilu Komisije za 2010 o izvajanju programov kohezijske politike, sprejetih na 3023. seji Sveta za zunanjo politiko 14. junija 2010 v Luksemburgu,

–   ob upoštevanju vprašanja, naslovljenega na Komisijo 14. julija 2010, o kohezijski in regionalni politiki EU po letu 2013 (O-0110/2010 – B7‑0000/2010),

–   ob upoštevanju členov 115(5) in 110(2) poslovnika,

1.  vztraja, da se je pokazalo, da je kohezijska politika, ki je namenjena zmanjševanju razlik v razvoju med evropskimi regijami in spodbujanju rasti za doseganje ekonomske, socialne in območne kohezije, bistvenega pomena za proces evropske integracije, da je to politika z evropsko dodano vrednostjo, saj omogoča modernizacijo in trajnostno rast ter dokazuje evropsko solidarnost, in da je treba zaradi njenih značilnosti v skladu z duhom pogodb zagotoviti regionalno politiko na evropski ravni, ki se bo izvajala na celotnem ozemlju Unije in bo zajemala vse evropske regije;

2.  ugotavlja, da sedanje kopičenje kratko in dolgoročnih izzivov[1], s katerimi se sooča EU, zahteva sprejetje prilagojene strategije EU 2020, ki bo zmožna oblikovati okvir, ki bo ugoden za stabilno in trajno gospodarsko rast ter ustvarjanje delovnih mest v Evropi poudarja, da je za uspeh te strategije bistveno izvajanje kohezijske politike, ki pa bo hkrati ostala samostojna politika, ki bo nudila okvir za močno sinergijo med vsemi evropskimi politikami;

3.  zavrača vse poskuse za ponovno nacionalizacijo politike; nadalje meni, da je nujno, da se regionalna razsežnost v celoti upošteva v predlagani reviziji proračuna EU ter v prihodnjem finančnem okviru, saj sedanji finančni okvir močno vpliva na regionalni razvoj, in da je močna in dobro financirana regionalna politika EU nepogrešljiv pogoj za dosego socialne, ekonomske in teritorialne kohezije;

4.  opozarja na dejstvo, da v skladu z določbami Lizbonske pogodbe teritorialna kohezija zahteva ciljno usmerjen pristop k teritorialnemu razvoju, ki zagotavlja policentričen razvoj tako, da ustvarja sinergijo in se izogiba sektorski razpršenosti regionalnih političnih virov, zaradi česar je potrebna zadostna prožnost, da bi se lahko zadovoljile regionalne posebnosti in podprle regije, ki zaostajajo v prizadevanjih za prebroditev socialnoekonomskih težav; meni, da morajo oddaljene regije, obmejne regije, regije s posebnimi geografskimi značilnostmi in druge regije, ki se soočajo s posebnimi razvojnimi izzivi, še naprej koristiti postavke iz posebnih določb;

5.  poudarja, da je treba uporabljati pretekle izkušnje, primere najboljše prakse in uspešne pobude Unije, da bi se sprejel bolj usmerjen pristop k urbani dimenziji kohezijske politike; nadalje poudarja, da imajo mesta dinamično vlogo v regionalnem ekonomskem razvoju, saj pozitivno spodbujajo podeželje okoli njih, zato meni, da je treba v naslednjem programskem obdobju nameniti sredstva za naložbe v mestne in obmestne projekte ter da je treba preučiti uporabo ustreznega instrumenta za dosego teh ciljev;

6.  poudarja, da sodi upravljanje na več ravneh med glavna načela kohezijske politike in je bistveno za zagotovitev kakovosti postopka odločanja, strateškega načrtovanja in izvajanja ciljev; zato meni, da mora biti integriran pristop do izvajanja politike v prihodnje obvezen; meni tudi, da sta načelo subsidiarnosti v svoji okrepljeni in razširjeni obliki, kot jo opredeljuje PDEU, ter bolje opredeljeno načelo partnerstva in preglednosti bistvena elementa za pravilno izvajanje vseh politik EU in ju je treba temu primerno okrepiti;

7.  meni, da mora osnovna zasnova sedanjih ciljev ostati ista in da je treba okrepiti območno sodelovanje, ki ima jasno evropsko dodano vrednost, hkrati pa je treba oceniti druge ukrepe, med drugimi v zvezi z namembnostjo sredstev in dobro prakso, ter opredeliti skupne težave in njihove rešitve; meni, da med te ukrepe sodijo oblikovanje skupnih ciljev in razumna uporaba skupnih virov ter da je treba porabo osredotočiti na glavne prednostne cilje, ki predstavljajo evropsko dodano vrednost;

8.  poziva, naj kohezijska politika za obdobje po letu 2013 ponudi preprost, pravičen in pregleden prehodni režim, ki bo upošteval pretekle izkušnje in najnovejše smernice v socialnem in ekonomskem razvoju v zadevnih regijah, prav tako pa naj omogoči, da bodo regije lahko nadaljevale lastno pot k rasti in razvoju;

9.  meni, da mora BDP ostati glavno merilo pri ugotavljanju, ali je regionalna pomoč potrebna, drugi merljivi kazalniki pa se lahko dodajo, če se izkaže, da so potrebni, pri čemer se nacionalnim organom omogoči, da na ustrezni ravni odločanja uvedejo še druge kazalnike, ki upoštevajo posebne značilnosti regij in mest;

10. vztraja, da mora evropski socialni sklad ostati v okviru uredbe o splošnih določbah v zvezi s skladi kohezijske politike, vendar pa mora imeti lastna pravila;

11. poziva, naj se razvoj podeželja v okviru drugega stebra skupne kmetijske politike usklajuje s cilji kohezijskega razvoja in upravlja na regionalni ravni, da bo prilagojen potrebam;

12. želi, da se kohezijska politika in njen sistem izvajanja bolj usmerita v rezultate in povečano učinkovitost, kar bi vzpostavilo pravo ravnovesje med kakovostjo izvedbe in finančnim nadzorom; poudarja, da so za to potrebne pomembne izboljšave pri sistemih spremljanja in ocenjevanja, izboljšana učinkovitost administracije in zmanjšanje obsega napak, kot tudi opredelitev ciljev in merljivih kazalnikov, ki bodo primerljivi po vsej EU;

13. se strinja, da je treba nadalje poenostaviti izvajanje politike, ob tem pa je potrebna tudi poenostavitev nacionalnih in regionalnih postopkov; v zvezi s tem poudarja, da je treba doseči pravo ravnovesje med preprostostjo postopkov in učinkovitostjo ter finančnim upravljanjem, da bo kohezijska politika postala uporabniku prijazna in bolj vidna;

14. spodbuja uporabo instrumentov finančnega inženiringa, uporabo obnovljivih skladov in globalnih nepovratnih sredstev ter poziva, naj se poenostavi dostop do tveganega kapitala in mikrofinanc; meni, da bi morale države članice bolj uporabljati tehnično pomoč, ki je na voljo, da bi okrepile zmožnosti lokalnih in regionalnih organov ter drugih udeležencev, zlasti nevladnih organizacij ter malih in srednjih podjetij;

15. meni, da je regionalna razvojna politika jedro ekonomskega, socialnega in območnega razvoja Unije in si zato zasluži formalno ministrsko strukturo, ki bo omogočila politični forum, ter nadalje meni, da je treba okrepiti vlogo Komisije pri upravljanju in oblikovanju politike;

16. naroči predsedniku, da to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.