Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0617/2010

Predložena besedila :

B7-0617/2010

Razprave :

Glasovanja :

PV 24/11/2010 - 8.6
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :


PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 145kDOC 102k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0617/2010
16. 11. 2010
PE450.447v01-00
 
B7-0617/2010

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 110(2) poslovnika


o pripravah na postopek odobritve trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA)


Carl Schlyter, Eva Lichtenberger, Sandrine Bélier, Malika Benarab‑Attou, Judith Sargentini, Franziska Keller, Jan Philip Albrecht, Mihailis Tremopulos (Michail Tremopoulos), Christian Engström, Margrete Auken v imenu skupine Verts/ALE

Resolucija Evropskega parlamenta o pripravah na postopek odobritve trgovinskega sporazuma za boj proti ponarejanju (ACTA)  
B7‑0617/2010

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju prečiščenega besedila o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju z dne 15. novembra 2010,

–   ob upoštevanju Strategije za učinkovito izvajanje Listine o temeljnih pravicah v Evropski uniji,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 10. marca 2010 o preglednosti in stanju pogajanj o trgovinskem sporazumu proti ponarejanju (ACTA),

–   ob upoštevanju svoje pisne izjave 0012/2010 o premajhni preglednosti postopka, povezanega s trgovinskim sporazumom proti ponarejanju (ACTA), in morebitni sporni vsebini,

–   – ob upoštevanju razprave na plenarnem zasedanju 20. oktobra 2010 o trgovinskem sporazumu za boj proti ponarejanju (ACTA),

–   ob upoštevanju odločbe Evropskega varuha človekovih pravic o pritožbi št. 90/2009(JD)OV glede dostopa do dokumentov v zvezi s sporazumom ACTA,

–   ob upoštevanju izjav švedske ministrice za pravosodje o sporazumu ACTA dne 21. oktobra 2010,

–   ob upoštevanju mnenja Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o trenutnih pogajanjih Evropske unije o trgovinskem sporazumu o boju proti ponarejanju (Anti-Counterfeiting Trade Agreement – ACTA) in pisma delovne skupine za varstvo podatkov Evropski komisiji,

–   ob upoštevanju Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju, Direktive 2001/29/ES o informacijski družbi in sporočila Komisije o evropskem programu za digitalne tehnologije,

–   ob upoštevanju poročila odbora Sveta Evrope za kulturo, znanost in izobraževanje z naslovom Premislek o ustvarjalnih pravicah v internetni dobi (Rethinking creative rights for the Internet age (dokument 12101 z dne 7. januarja 2010)),

–   ob upoštevanju sklepa Evropskega parlamenta z dne 20. oktobra 2010 o reviziji okvirnega sporazuma o odnosih med Evropskim parlamentom in Evropsko komisijo,

–   ob upoštevanju Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje med Evropskim parlamentom, Svetom in Komisijo (2003/C 321/01),

–   ob upoštevanju sklepov Sveta o usklajenosti politik za razvoj,

–   ob upoštevanju Uredbe Sveta (ES) št. 1383/2003,

–   ob upoštevanju sporazuma Svetovne trgovinske organizacije o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS),

–   ob upoštevanju Deklaracije iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju, ki jo je Svetovna trgovinska organizacija sprejela 4. novembra 2001,

–   ob upoštevanju spora Svetovne trgovinske organizacije DS409, Evropska unija in država članica – zaseg generičnih zdravil v tranzitu,

–   ob upoštevanju spora Svetovne trgovinske organizacije DS362, Kitajska – ukrepi, ki zadevajo varstvo in uveljavljanje pravic intelektualne lastnine,

–   ob upoštevanju izjav članic Svetovne trgovinske organizacije o sporazumu ACTA na srečanju sveta Svetovne trgovinske organizacije 26. in 27. oktobra 2010,

–   ob upoštevanju novic Svetovne trgovinske organizacije o svetu TRIPS 8. in 9. junija 2010,

–   ob upoštevanju Dunajske konvencije o pogodbenem pravu, sprejete na Dunaju 23. maja 1969,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker pogajalci o sporazumu ACTA poudarjajo, da bo učinkovito uveljavljanje pravic intelektualne lastnine odločilno za ohranitev gospodarske rasti v vseh panogah in na svetovni ravni; ker so 6. oktobra pogajalci objavili v glavnem dorečeno besedilo sporazuma ACTA in ker je Komisija nato o njem poročala Parlamentu in njegovemu pristojnemu odboru; ker so preostale pogodbenice sprejele končni skupni dogovor, v katerem so se rešili pridržki glede besedila sporazuma ACTA, ki so ostali po pogajalskem krogu iz Tokia, nato pa je bilo besedilo 15. novembra 2010 objavljeno,

B.  ker je Komisija večkrat poudarila, da je treba izvajati zaščito geografskih oznak; ker so se pogodbenice dogovorile, da se bodo geografske oznake uveljavljale v splošnih oddelkih sporazuma ACTA ter v oddelkih o civilnih zadevah, o carinah in o digitalnem okolju,

C.  ker se Komisija ob utemeljitvi, da je pogajanje za sporazum ACTA enako pogajanju za trgovinski sporazum, ne pa za izvršilno pogodbo, sklicuje na odločbo Evropskega varuha človekovih pravic; ker je evropski varuh ocenil, da bo Evropska unija s podpisom sporazuma ACTA morda dejansko morala predlagati in sprejeti zakonodajo; v tem primeru bi bil sporazum ACTA edini ali glavni dejavnik na katerem bi slonela zakonodaja, torej bi bilo obveščanje o tem sporazumu v očitnem interesu državljanov; ker nekatere vlade menijo, da bodo zaradi sporazuma ACTA potrebne spremembe nacionalne zakonodaje, s katerimi se bodo okrepile pristojnosti policije, da na lastno pobudo uveljavlja pravice intelektualne lastnine,

D.  ker je odbor ACTA v skladu z institucionalno ureditvijo iz sporazuma ACTA med drugim pristojen za uveljavljanje, izvajanje in spreminjanje sporazuma ter za nevladno sodelovanje in odločitve o poslovniku odbora; ker Unijo v skladu s členom 21 Pogodbe o Evropski uniji vodi tudi spodbujanje demokracije,

E.  ker Dunajska konvencija o pogodbenem pravu določa, da je priprava pogodbe pomembna za njeno razlago; ker so izjave Komisije o delih sporazuma ACTA, zlasti o ukrepih treh opominov, v nasprotju z javno dostopnimi pripravljalnimi besedili,

F.  ker je Komisija v svojem sporočilu z dne 19. oktobra 2010 izjavila, da „[mora Unija] na področju temeljnih pravic [...] delovati brezhibno“, in da „mora [Unija] na tem področju biti za zgled“; ker je Komisija na plenarnem zasedanju 20. oktobra 2010 izjavila, da sporazum ACTA še ni parafiran in da ima Komisija kot pogajalec pristojnost, da določi, na kateri stopnji so pogajanja tehnično zaključena in se sporazum lahko parafira,

G.  ker je cilj Direktive 2001/29/ES zagotavljati usklajen pravni okvir o avtorski in sorodnih pravicah; ker so v členu 5 direktive izčrpno naštete vse izjeme in omejitve, kar omejuje možnost, da bi države članice uvajale nove izjeme in omejitve, Svet Evrope pa je ta pristop opisal kot neuspeh; ker sporazum ACTA ne obravnava možnosti širjenja obstoječih izjem in omejitev ter lahko omeji diskrecijsko pravico nacionalnih sodišč do prožne razlage obstoječih izjem; ker so se s tehnološkim napredkom povečale možnosti za ustvarjanje, izdelavo in izkoriščanje ustvarjalnih del ter postale bolj raznolike, za vzpostavitev poštenega ravnovesja med interesi nosilcev pravic in uporabnikov pa so potrebni novi pristopi za prožnejši dostop do teh del z uporabo digitalne tehnologije; ker Komisija pripravlja zakonodajni predlog o delih, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, da bi se olajšala digitalizacija in širjenje kulturnih del v Evropi,

H.  ker so se pogodbenice sporazuma ACTA dogovorile, da bo za patente področje uporabe iz oddelka o uveljavljanju v civilnih zadevah neobvezno; ker po mnenju pogajalcev sporazum ACTA ne bo oviral čezmejnega tranzita zakonitih generičnih zdravil; ker je Parlament v svoji resoluciji in pisni izjavi izrazil, da noben ukrep za krepitev pristojnosti čezmejnega nadzora in zaseg blaga ne sme ogrožati globalnega dostopa do zakonitih, cenovno dostopnih in varnih zdravil; ker Uredba Sveta (ES) št. 1383/2003 določa ukrepe za obmejni nadzor blaga v tranzitu, določbe te uredbe pa se obravnavajo v sporu Svetovne trgovinske organizacije; ker so podjetja, proizvajalci generičnih zdravil in zagovorniki svetovnega zdravja svarili pred vključitvijo patentov v sporazum ACTA in opozarjali, da bi to lahko imelo škodljive učinke na tehnološke inovacije, dostop do zdravil in konkurenco generičnih zdravil,

I.   ker Parlament v pisni izjavi meni, da ponudniki internetnih storitev za podatke, ki jih prenašajo ali gostijo s pomočjo svojih storitev, ne bi smeli nositi take odgovornosti, da bi morali te podatke pred prenosom nadzirati ali filtrirati; ker Evropski nadzornik za varstvo podatkov v svojem mnenju opozarja, da utegnejo ponudniki internetnih storitev v pogodbe s svojimi strankami vključiti klavzule o spremljanju njihovih podatkov in ukinitvi njihovih naročnin,

J.   ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 10. marca 2010 izrazil globoko zaskrbljenost, ker pred začetkom pogajanj o sporazumu ACTA ni bilo vzpostavljene pravne podlage; ker poglavje sporazuma ACTA o kazenskopravnem pregonu obravnava določbe o kazenskih postopkih, kazenski odgovornosti, kaznivih dejanjih, kazenskopravnem pregonu in kaznih; ker se je o določbah v zvezi s kazenskopravnim pregonom v sporazumu ACTA pogajalo predsedstvo Sveta; ker je opredelitev trgovinsko pomembnega obsega pri kazenskih ukrepih v sporazumu ACTA širša od razlage Svetovne trgovinske organizacije v primeru ukrepov proti Kitajski,

K.  ker so se stranke sporazuma ACTA zavezale k ohranitvi obveznosti iz člena 7 sporazuma TRIPS, da bi prispevale k spodbujanju tehnoloških inovacij; ker se temeljne politike EU v zvezi z medobratovalnostjo opirajo na določbe pravnega reda Skupnosti, ki podpirajo obratno inženirstvo,

L.  ker so bila v zadnje različice sporazuma ACTA (v preambulo in v vsebinske določbe) vključena pomembna varovala; ker lahko določbe sporazuma ACTA še vedno omejijo uporabo obveznih izjem v nacionalnih zakonodajah, zahtevajo spremembe zakonodaje, da bi se uskladila z višjimi standardi za odškodnine in druge kazni, ali izključijo uvedbo pravila o odgovornosti za omejitev pravnih sredstev za kršitve; ker člen 1.2 sporazuma določa, da vsaka pogodbenica svobodno določi ustrezno metodo za izvajanje določb tega sporazuma v skladu s svojim pravnim sistemom in prakso; ker splošne določbe pogodbenicam ne omogočajo neupoštevanja posebnih obvez iz sporazuma ACTA,

M.  ker je cilj pogajalskih strani razširiti sporazum ACTA na države v razvoju in države v vzponu, ki so njihove trgovinske partnerice ; ker so nekatere pomembne trgovinske partnerice v svetu Svetovne trgovinske organizacije za TRIPS izjavile, da bi lahko bil sporazum ACTA v navzkrižju s sporazumom TRIPS in drugimi sporazumi Svetovne trgovinske organizacije ter bi lahko predstavljal tveganje za zakonodajo in proces Svetovne trgovinske organizacije, saj deluje izven njenega pravnega okvira, spodkopal ravnovesje pravic, dolžnosti in prožnosti, ki so bile natančno dogovorjene v različnih sporazumih Svetovne trgovinske organizacije, izkrivljal trgovino ali ustvaril trgovinske ovire ter spodkopal prožnosti, vključene v sporazum TRIPS ter Deklaracijo iz Dohe o sporazumu TRIPS in javnem zdravju za področja, kot je javno zdravje in trgovina generičnih zdravil,

1.  pozdravlja dejstvo, da si Komisija prizadeva za boljšo preglednost pogajanj o sporazumu ACTA in da se je zavezala zaščiti inovacij EU in konkurenčnosti; priznava, da je za zagotovitev vodilne vloge EU v gospodarstvu, ki temelji na znanju, nujno potrebno pravo ravnotežje med interesi imetnikov pravic in širše družbe; pozdravlja konstruktivno sodelovanje Komisije in Parlamenta v duhu pregledanega okvirnega sporazuma;

2.  podpira ambicije Komisije, da bi zagotovila popolno uveljavitev pravnega reda EU glede geografskih označb, a obžaluje, da na področju uveljavljanja geografskih označb ni velikega napredka; poziva Komisijo, naj si z učinkovitim uveljavljanjem geografskih označb v sporazumu ACTA in obravnavo teh označb, ki bo enaka obravnavi drugih pravic intelektualne lastnine, dejavno prizadeva za uspeh evropskih proizvodov v svetovnem gospodarstvu;

3.  je seznanjen z odločitvijo evropskega varuha človekovih pravic in meni, da imajo državljani jasen interes za to, da se jih obvešča, in za spremljanje, ali gre za delovanje v javnem interesu, zlasti če sporazum ACTA zahteva zakonodajo; priznava javne kritike glede tajnosti pogajanj kot jasen znak, da je sprejeti pogajalski postopek politično neustrezen; opozarja Komisijo, da je v skladu s členom 15 PDEU dolžna „spodbuja[ti] dobr[o] upravljan[e] in zagotovit[i] sodelovanj[e] civilne družbe“ in „pri svojem delu kar najbolj upošteva[ti] načelo javnosti delovanja“; naroča Komisiji, naj si pred parafiranjem besedila sporazuma vzame čas za mnenja državljanov EU o tem besedilu in o teh mnenjih temeljito razmisli;

4.  meni, da bi moral odbor ACTA delovati na odprt, vključevalen in pregleden način; naroča Komisiji, naj pred parafiranjem sporazuma pripravi priporočila za demokratično vodenje odbora ACTA, zlasti glede sodelovanja zainteresiranih strani, ter naredi osnutek posebnih postopkov za spremembo sporazuma, vključno s procesi, ki zagotavljajo preglednost, omogočajo sodelovanje javnosti v skladu z obveznostmi EU po členu 15 PDEU in podrobno določajo vlogo Parlamenta;

5.  poziva Komisijo, naj objavi vse pripravljalno gradivo, da bi Parlamentu omogočila, da na podlagi informacij sprejme politično odločitev o pomenu besedil sporazuma;

6.  vztraja, da Komisija ne parafira sporazuma ACTA pred sklenitvijo in objavo ocene učinka tega sporazuma na temeljne pravice v skladu z njenim sporočilom z dne 19. oktobra 2010;

7.  poziva Komisijo, naj pristojnemu odboru pravočasno pred parafiranjem sporazuma pisno predloži dokaz, da sporazum ACTA ne bo oviral usklajevanja izjem in omejitev za avtorske in s tem povezane pravice v EU; ne bo omejeval možnosti za prihodnjo razširitev obsega izjem in omejitev čez obseg tistih, ki so navedene v Direktivi 2001/29/ES; ne bo preprečil prihodnjih političnih možnosti in sodnih ukrepov za razširitev dostopa do ustvarjalnih del glede na tehnološki napredek z uporabo izjem; ne bo omejeval zakonodajnih možnosti, o katerih razmišlja Komisija, in sicer za dela, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, oziroma državam članicam ne bo preprečeval uvedbe zakonodaje o povečanju dostopa do avtorsko zaščitenih del, za katera imetniki avtorskih pravic niso znani, ki omejuje pravna sredstva za kršitve v zvezi s temi deli;

8.  ugotavlja, da patenti nedvomno ostajajo v okviru več oddelkov sporazuma ACTA; ugotavlja, da bi uporaba ukrepov za uveljavljanje v civilnih zadevah iz sporazuma ACTA pri patentih lahko resno ogrozila dostop do zakonitih cenovno dostopnih zdravil, ki rešujejo življenja, ter delovala kot sredstvo za upočasnitev prihoda generičnih zdravil na trg in izkrivljala konkurenco; trdi, da bodo izrazita povišanja odškodnin in strogih kazni za morebitne kršitve intelektualne lastnine povečala pravno negotovost ter odvrnila proizvajalce in tretje osebe, ki sodelujejo pri proizvodnji, prodaji ali distribuciji generičnih zdravil, kot so proizvajalci aktivnih farmacevtskih sestavin, humanitarne organizacije, ustanovitelji programov v zvezi z zdravjem in organi za nadzor nad drogami, zlasti če bodo te določbe veljale za blago v tranzitu;

9.  ugotavlja, da gre pri izzivih, povezanih s patenti, pogosto za trgovinske spore, in je zaskrbljen, ker bi lahko uporaba določb o uveljavljanju v civilnih zadevah iz sporazuma ACTA pri patentih povečala naložbeno tveganje in negotovost na trgu, ogrozila tehnološke inovacije, zlasti v sektorjih, kjer je kršitve težko ugotoviti, upočasnila širjenje zelene tehnologije, pomembne pri svetovnih prizadevanjih za boj proti podnebnim spremembam, ogrozila učinkovito izmenjavo znanja, razvoj gospodarstva, ki temelji na vsem dostopnih javnih nematerialnih dobrinah, in življenjsko moč javne sfere ter spremenila ravnotežje, ki ne bo v prid javnosti, glede uveljavljanja patentov na živih bitjih, domačih proizvodih in tradicionalnih zdravilih; poziva Komisijo, naj pred parafiranjem sporazuma obravnava širok spekter pomislekov, navedenih v tem predlogu, o možnosti uporabe civilnopravnih določb na patentih in nato o tem poroča Parlamentu;

10. naroča Komisiji, naj Parlamentu pred parafiranjem sporazuma predloži pravno analizo pomena, zakonitosti in izvršljivosti želenih politik iz sporazuma ACTA v zvezi s sodelovanjem med ponudniki storitev in imetniki pravic, zlasti glede tega, v kakšni meri prizadevanja za sodelovanje v poslovnem svetu ne bodo omejevala temeljnih pravic državljanov, vključno s pravico do zasebnosti, pravico do svobode izražanja in pravico do zakonitega pravnega postopka; opozarja Komisijo, da v skladu z medinstitucionalnim sporazumom iz leta 2003 ne sme podpirati samoregulativnih ali koregulativnih mehanizmov, ko gre za temeljne pravice, kot je pravica do svobode izražanja; poziva Komisijo, naj oceni, ali lahko sporazum ACTA na splošno spremeni sedanje ravnotežje v pravu EU med pravnimi obveznostmi ponudnikov internetnih storitev o varovanju osebnih podatkov končnih uporabnikov in razkrivanju teh podatkov imetnikom pravic intelektualne lastnine ali upravnim in sodnim organom;

11. ponovno izraža resen pomislek z dne 10. marca glede pomanjkanja trdne pravne podlage; naroča Komisiji, naj pojasni razdelitev pristojnosti med Svetom in Komisijo glede oddelka sporazuma ACTA o kazenskopravnem pregonu, med drugim tudi glede parafiranja tega sporazuma; vztraja, da se Parlamentu pred parafiranjem sporazuma predloži dokaze, da je pravna podlaga za pogajanja o sporazumu ACTA v celoti skladna z Lizbonsko pogodbo; naroča Svetu in Komisiji, naj pred parafiranjem sporazuma pravno ocenita, ali je opredelitev trgovinskega obsega iz sporazuma ACTA v skladu z odločitvijo Svetovne trgovinske organizacije glede Kitajske, v skladu z načeli EU o sorazmernosti in subsidiarnosti ter ne bo omejevala držav članic pri uporabi nacionalnih izjem za ukrepe kazenskopravnega pregona;

12. poziva Komisijo, naj pravočasno pred parafiranjem sporazuma izrecno potrdi, da določbe sporazuma ACTA ne posegajo v določbe pravnega reda EU, kot so določbe Direktive 91/250/EGS o programski opremi in Direktive 2001/29/ES o informacijski družbi, ter v izvajanje teh določb s strani držav članic, ki v nekaterih primerih omogočajo obratno inženirstvo programske opreme in izogibanje varovalnim tehničnim ukrepom, da bi zagotovili medobratovalnost in tako spodbudili konkurenco in inovacije;

13. pozdravlja tiste izboljšave v osnutku besedila sporazuma ACTA, ki zagotavljajo več varoval za zasebnost, javno zdravje in nekatere zaščitne ukrepe iz sporazuma TRIPS; naroča Komisiji, naj oceni, ali je mogoče zaščitne določbe sporazuma ACTA uveljaviti v enaki meri kot določbe o uveljavljanju; poziva Komisijo, naj dokaže, da sporazum ACTA državam članicam ali Uniji ne bo preprečeval uporabe prožnosti v okviru sporazuma TRIPS, da se zagotovi celoten spekter možnosti prihodnje politike; poziva Komisijo, naj oceni, ali bo sporazum ACTA dejansko zavezujoč sporazum in ali njegov člen 1.2 zagotavlja splošno prožnost za vsak element iz nacionalne zakonodaje, ki bi bil lahko v nasprotju s tem sporazumom; poziva Komisijo, naj predstavi mehanizme, ki pogodbenicam omogočajo prožnost pri sprejemanju upravičenih odstopanj od obveznosti sporazuma, ki so na voljo v besedilu sporazuma ali v postopkih odbora ACTA;

14. meni, da bi se morala Komisija zavzemati za ustrezno prožnost postopkov in pogojev za pristop k sporazumu ACTA in v skladu s sklepi Sveta o usklajenosti politik za razvoj upoštevati stopnjo razvoja, potrebe in cilje držav pristopnic; poziva Komisijo, naj obvesti Parlament o morebitnem vplivu sporazuma ACTA na zunanjo in razvojno politiko EU, zlasti glede njene vloge v Svetovni trgovinski organizaciji in Svetovni organizaciji za intelektualno lastnino, ter o določbah sporazuma TRIPS plus v sporazumu ACTA;

15. ponovno poziva Komisijo, kot je storil 10. marca, naj pred parafiranjem sporazuma oceni učinek izvajanja sporazuma ACTA na področju temeljnih pravic in varstva podatkov, na področju sedanjih prizadevanj EU za uskladitev ukrepov za uveljavljanje pravic intelektualne lastnine in na področju elektronskega poslovanja; poleg tega prosi za oceno morebitnih stroškov zaradi dodelitve virov za preganjanje civilnopravnih kršitev preko mednarodnega okvira ACTA glede na glavni cilj sporazuma – boj proti širjenju ponarejanja in piratstva;

16. opozarja Komisijo in Svet, da bo odobritev sporazuma ACTA v Parlamentu odvisna od polnega in enakopravnega sodelovanja s Parlamentom in izpolnitve te resolucije v celoti, zlasti glede parafiranja sporazuma, ter delovanja ob upoštevanju mnenj Parlamenta;

17. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Komisiji, Svetu ter vladam in parlamentom držav, udeleženih pri pogajanjih o sporazumu ACTA.

 

Zadnja posodobitev: 19. november 2010Pravno obvestilo