Evropski parlament,

–   ob upoštevanju skupne strategije Afrike in EU (skupna strategija) in drugega akcijskega načrta (2011–2013) za izvajanje strateškega partnerstva Afrike in EU ter skupne deklaracije o podnebnih spremembah, ki so ju sprejeli voditelji držav ter vlad EU in Afrike na srečanju v Tripoliju 29. in 30. novembra 2010,

–   ob upoštevanju Sporazuma o partnerstvu med članicami skupine afriških, karibskih in pacifiških (AKP) držav na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi, podpisanega 23. junija 2000(3) v Cotonouju, in spremenjenega s sporazumom o spremembi Sporazuma o partnerstvu, podpisanim v Luxembourgu 25. junija 2005 (sporazum iz Cotonouja),

–   ob upoštevanju obvestila z dne 16. februarja 2009 ad hoc odbora vseafriškega parlamenta za odnose z Evropskim parlamentom in ad hoc delegacije Evropskega parlamenta za odnose z vseafriškim parlamentom predsedstvoma Afriške unije in EU, Evropski komisiji in komisiji AU o vlogi vseafriškega in Evropskega parlamenta pri izvajanju in spremljanju skupne strategije,

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta z dne 24. marca 2009 z naslovom Eno leto po Lizboni uresničevanje partnerstva med Afriko in EU,

–   ob upoštevanju skupnega sporočila o poročilu s 15. srečanja ministrske trojke Afrika-EU v Adis Abebi, v Etiopiji,

–   ob upoštevanju skupnem vmesnem pregledu skupne strategije Afrike in EU,

–   ob upoštevanju skupnega sporočila o poročilu s 12. srečanja ministrske trojke Afrika-EU dne 28. aprila 2009,

–   ob upoštevanju strateškega načrta AU za obdobje 2009–2012,

–   ob upoštevanju poročila Odbora za razvoj o drugem pregledu partnerskega sporazuma AKP-ES (2009/2165),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 25. oktobra 2007 o stanju odnosov EU-Afrika(1),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 17. novembra 2005 o razvojni strategiji za Afriko(2),

–   ob upoštevanju Uredbe (ES) št. 1905/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o vzpostavitvi instrumenta za financiranje razvojnega sodelovanja,

–   ob upoštevanju členov 177 do 181 Pogodbe ES,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker lahko skupna strategija Afrika-EU doseže ambiciozne cilje le, če se obravnavajo vprašanja, ki so ključna za razvoj Afrike,

B.  ker je partnerstvo zgrajeno na skupnih vrednotah in ciljih z namenom vzpostavitve dobrega vodenja, demokracije in pravne države,

C. ker sta se obe strani strinjali, da si bosta skupaj prizadevali za dosego skupnih in strateških interesov, kar bi preseglo tradicionalno razmerje med donatorjem in prejemnikom,

D. ker je cilj skupne strategije preseči razvoj, preseči Afriko in preseči institucije, da bi zajela več svetovnih vprašanj kot v preteklosti, na primer energijo, migracije, demokratično vodenje in trgovino,

E.  ker je bila EU v letu 2009 spet največja ponudnica pomoči za razvoj v svetu; ker je Evropska komisija v istem letu namenila približno 42 % svoje pomoči Afriki (4,1 milijarde EUR),

F.  ker je EU zdaleč največja trgovinska partnerica afriške celine,

G. ker se s spodbujanjem trgovine in nadaljnjega razvoja trgovinskih odnosov, s spodbujanjem trgovanja in podjetništva ter oblikovanjem ponudb za lastniške pravice gradi trajnostna pot iz revščine k ustvarjanju blaginje,

H. ker je bistveno najti sinergije med institucijami skupne strategije in institucijami obstoječih odnosov, kot so sporazum iz Cotonouja, evro-sredozemska strategija in strateško partnerstvo Južna Afrika–EU, ter se izogniti njihovemu prekrivanju,

I.   ker je bil v zadnjem letu vzpostavljen večji del institucionalne strukture in inovativnih delovnih metod skupne strategije, vendar je bilo doseženega le malo dejanskega napredka,

1.  priznava, da je od zadnjega srečanja vodij držav Afrike in EU pred tremi leti svet doživel pospešeni proces globalizacije in se sooča s finančno in gospodarsko krizo, kot je še ni bilo;

Skupni cilji strategije Afrika-EU

Mir in varnost

2.  vojne in notranji konflikti uničujejo uspehe, ki so bili doseženi na področju razvoja, in kršijo človekove pravice; preprečevanje konfliktov in njihovo reševaje morata biti predpogoja za razvojno politiko;

Demokratično upravljanje in človekove pravice

3.  poziva vse države članice AU, naj podpišejo, ratificirajo in učinkovito izvajajo listino AU o demokraciji, volitvah in upravljanju; z veseljem pričakuje razvoj strategije in doslednejšo osredotočenost na boj proti korupciji in vprašanja upravljanja v prihodnje;

4.  močno obžaluje, da je bil Robert Mugabe povabljen, naj dejavno sodeluje na 3. vrhunskem srečanju Afrika-EU kljub temu, da si nenehno prizadevamo za demokratično upravljanje in varstvo človekovih pravic; poziva vse udeležence, naj v prihodnje zavzamejo odločno politično mnenje, da bi afriškim državam jasno sporočili svoje trdno prepričanje v pravno državo in demokracijo;

Trgovina, regionalno povezovanje in infrastruktura

5.  poziva afriške in evropske voditelje, naj strategijo uporabijo kot orodje za pospeševanje afriške trgovine po vsej celini, ki je glavni vir za razvoj; je prepričan, da lahko EU afriškim državam najbolje pomaga tako, da afriškim podjetjem izboljša dostop do evropskega trga;

6.  pozdravlja predanost strategij spodbujanju zasebnega sektorja kot ključnega nosilca vključujoče in trajnostne gospodarske rasti ter kot pomembnega akterja pri zagotavljanju trajnostnega razvoja v prihodnje;

7.  meni, da je infrastruktura sektor, v katerem ima lahko EU pomembno vlogo v makroprojektih, kar bi preseglo področje uporabe razvojnih programov posameznih držav in izvedlo realistične projekte, ki ustrezajo lokalnim pogojem;

Razvojni cilji tisočletja

8.  poziva vse akterje, naj zagotovijo, da bo strategija dajala prednost prehranski varnosti in neodvisnosti na področju hrane po vsej Afriki; poudarja, da je kmetijski sektor v Afriki treba okrepiti na trajnosten način, zlasti pri malih kmetih;

9.  meni, da se mora strategija osredotočiti na krepitev osnovnih socialnih storitev v Afriki; poziva EU, naj nameni vsaj 20 % svoje pomoči osnovni zdravstveni negi in izobraževanju ter poziva afriške vlade, naj namenijo vsaj 15 % svojih nacionalnih proračunov zdravstvu;

10. poziva afriške voditelje, naj prek strategije zagotovijo večji dostop do posojil, tudi mikroposojil in finančnih storitev v Afriki;

11. poziva afriške voditelje in voditelje EU, naj se s strategijo skupaj zavzemajo proti nezakonitemu begu kapitala in davčnim utajam, spodbujajo popolno preglednost in meddržavno poročanje ter povečajo mednarodne pritiske na vse jurisdikcije, ki bi lahko omogočale davčne utaje v državah v razvoju;

Energetika

12. EU naj omogoči pomoč za grajenje zmogljivosti v energetskem sektorju, za razvoj trgov z energijo iz obnovljivih virov in za ukrepe, s katerimi bi se izboljšala energetska učinkovitost v afriških državah;

Podnebne spremembe

13. poudarja, da podnebne spremembe najprej oškodujejo revne in poziva vse akterje, naj podprejo države v razvoju pri prilagajanju posledicam podnebnih sprememb ter naj izkoreninijo revščino z razvojem nizkoogljičnih rešitev;

14. ugotavlja, da je doseganje napredka pri svetovnem dogovoru glede podnebja bistveno za omejevanje revščine in v zvezi s tem poudarja velikanski potencial naravnih virov, kot so sonce, veter, reke in plimovanje, ki so v državah v razvoju prisotni v izobilju;

Preseljevanje, mobilnost in zaposlovanje

15. ugotavlja, da je celosten odziv na vprašanja preseljevanja, mobilnosti in zaposlovanja pomembna in v interesu obeh partneric, poseben cilj pa je oblikovati več delovnih mest in izboljšati kakovost zaposlitev za Afriko, ter bolje upravljati s selitvenimi tokovi;

Znanost, informacije in vesolje

16. meni, da je beg možganov med glavnimi težavami Afrike, strokovnjakom, ki so zapustili državo, je treba močno spodbujati, da se vrnejo, in podpirati njihovo usposabljanje v domovini;

Izvajanje in arhitektura strategije

17. pozdravlja učinkovit zagon te ambiciozne medcelinske strategije v zadnjih treh letih; vendar verjame, da je pravi čas, da strategija z osredotočanjem na strateški politični mandat pokaže otipljive rezultate in pravo dodano vrednost; poudarja, da se mora osem tematskih partnerstev te strategije preusmeriti na manjše število prednostnih nalog, ki bi pripeljale do jasnih rezultatov, pri katerih lahko strategija ponudi nesporno dodano vrednost;

18. poziva, naj se preveč zapletena in okorna upravna struktura strategije poenostavi;

19. poudarja, da je boljše afriško in evropsko vodenje ter predanost strategiji pomembno za partnerstva in akcijske načrte na vseh ravneh;

20. opozarja, da parlamenti v nasprotju s civilno družbo sodijo v institucionalno strukturo strategije, in opozarja svoje institucionalne partnerje, naj parlamentarno razsežnost še naprej v celoti upoštevajo pri sprejemanju in izvajanju odločitev;

21. poziva, naj se zasebni sektor, parlamenti afriških držav in civilna družba sistematično in učinkovito vključujejo v strategijo;

22. poziva Afriško unijo, naj vseafriški parlament bolj vključi v svoje dejavnosti, da bo lahko dejansko opravljal svojo nadzorno vlogo; meni, da je zelo koristno spodbujati politični dialog med vseafriškim parlamentom in Evropskim parlamentom;

23. verjame, da bi morala EU ponuditi več virov za grajenje zmogljivosti Afriške unije, zlasti vseafriškega parlamenta, in vztraja, da je treba okrepiti nadzorne zmogljivosti Afriške unije;

24. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje     Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic, Ekonomsko-socialnemu odboru EU, gospodarskemu, socialnemu in kulturnemu svetu Afriške unije, komisiji in izvršnemu svetu Afriške unije, vseafriškemu parlamentu, Svetu ministrov AKP in Skupni parlamentarni skupščini AKP-EU.

(1) (2008/2318(INI)) (2) (005/2142(INI))