Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 18 Splošne deklaracije o človekovih pravicah iz leta 1948,

–   ob upoštevanju člena 9 Evropske konvencije o človekovih pravicah iz leta 1950,

–   ob upoštevanju člena 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah iz leta 1966,

–   ob upoštevanju Deklaracije Združenih narodov o odpravi vseh oblik nestrpnosti in diskriminacije na podlagi vere ali prepričanja iz leta 1981,

–   ob upoštevanju barcelonske deklaracije iz novembra 1995,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. februarja 2005 o prednostnih nalogah in priporočilih EU za 61. zasedanje Komisije ZN za človekove pravice v Ženevi,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o letnem poročilu o človekovih pravicah v svetu v letu 2009 in o politiki EU v zvezi s tem,

–   ob upoštevanju prve konference Evro-sredozemske mreže za človekove pravice 26. in 27. januarja 2006 v Kairu;

–   ob upoštevanju poročil posebne poročevalke Združenih narodov za svobodno veroizpoved in prepričanje, zlasti tistih z dne 29. decembra 2009, 16. februarja 2010 in 29. julija 2010,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 15. novembra 2007 o resnih dogodkih, ki ogrožajo obstoj krščanskih in drugih verskih skupnosti,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 21. januarja 2010 o nedavnih napadih na krščanske skupnosti,

–   ob upoštevanju izjave tiskovnega predstavnika visoke predstavnice EU Catherine Ashton z dne 1. januarja 2011 po napadu na vernike v koptski cerkvi v egiptovskem mestu Aleksandriji,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker sta uveljavljanje demokracije ter spoštovanje človekovih pravic in civilnih svoboščin temeljni načeli in cilja Evropske unije ter skupna osnova za njene odnose s tretjimi državami;

B.  ker ima v skladu z mednarodnim pravom o človekovih pravicah, zlasti s členom 18 Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah, vsakdo pravico do svobode misli, vesti in veroizpovedi; ker ta pravica vključuje svobodo do spremembe veroizpovedi ali prepričanja ter svobodo izražanja vere ali prepričanja samostojno ali skupaj z drugimi ter javno ali zasebno, pri bogoslužju, obredih, z običaji in poučevanjem; ker po mnenju odbora ZN za človekove pravice svoboda veroizpovedi ali prepričanja zajema vse vrste prepričanj, vključno s teističnimi, neteističnimi in ateističnimi,

C. ker Evropska unija nenehno izraža svojo zavezanost svobodi misli, vesti, veroizpovedi in prepričanja ter poudarja, da so vlade povsod po svetu dolžne zagotavljati te svoboščine,

D. ker je svoboda veroizpovedi ali prepričanja pogosto jasen pokazatelj vseh drugih svoboščin in človekovih pravic; ker preganjanje kristjanov po svetu predstavlja enega hujših sodobnih napadov na človekovo dostojanstvo,

E.  ker je položaj krščanskih skupnosti v nekaterih državah tako slab, da je ogrožen njihov nadaljnji obstoj, z njihovim izginotjem pa bi se izgubil tudi pomemben del verske raznolikosti v teh državah,

F.  ker je bilo v zgodnjih urah 1. januarja 2011 v bombnem napadu na cerkev v Aleksandriji ubitih 21 koptskih krščanskih vernikov, 70 pa jih je bilo ranjenih;

G. ker sta bili v napadu džihadskih teroristov na asirske krščanske družine 30. decembra 2010 ubiti najmanj dve osebi, 14 pa jih je bilo ranjenih v vrsti usklajenih bombnih napadov na krščanske domove v Bagdadu,

H. ker je bila 27. decembra 2010 v eksploziji obcestne mine v mestu Dujail 50 km severno od Bagdada ubita asirska kristjanka, njen soprog pa ranjen,

I.   ker je bilo za božič, 25. decembra 2010, v bombnem napadu v kapeli v mestu Sulu na Filipinih ranjenih 11 oseb, med njimi tudi duhovnik in devetletna deklica,

J.   ker je bilo v napadu v mestu Jos v Nigeriji 3. decembra 2010 ubitih sedem kristjanov, tudi z ženske in otroci, štiri osebe pa so bile ranjene; 21. decembra 2010 so moški, oboroženi z meči in mačetami, napadli skupino lokalnih krščanskih vaščanov v Turu v Nigeriji ter ubili tri osebe, dve pa ranili; od 24. decembra 2010 je bilo v nizu bombnih napadov, v spopadih med muslimansko in krščansko mladino v Josu osrednji Nigeriji ter v napadih na cerkve na severovzhodu države ubitih vsaj 86 oseb, dodatnih 100 pa je potrebovalo bolnišnično oskrbo zaradi poškodb; v ločenem incidentu je bilo ubitih šest oseb, ko so bile v poznih urah 24. decembra 2010 z molotovkami napadene cerkve v severovzhodnem mestu Maiduguri v zvezni državi Borno,

K. ker so zgoraj navedeni primeri le del neskončnega seznama večjih in manjših napadov ter primerov diskriminacije in ker so ti napadi večinoma naklepen poskus islamskih džihadistov, da preženejo kristjane, so se krščanske skupnosti znašle v položaju, ko se jih je veliko določilo, da zapustijo svoje domove in poiščejo zavetje v drugih delih države, kjer je varneje, ali pa celo kot begunci pobegnejo v tujino,

1.  ostro obsoja vse oblike nasilja nad krščanskimi skupnostmi ne glede na to, kje se dogaja;

2.  poudarja, da je pravica do svobode misli, vesti in veroizpovedi temeljna človekova pravica, ki jo zagotavljajo mednarodni pravni akti, ter ostro obsoja vse vrste verskega nasilja, diskriminacije in nestrpnosti proti pripadnikom verskih skupnosti in prepričanj, vključno s tako imenovanimi odpadniki ali apostati ter neverujočimi;

3.  izraža zaskrbljenost zaradi nedavnih napadov na koptske in asirske kristjane ter svojo solidarnost z družinami žrtev; poziva egiptovsko in iraško vlado, naj kristjanom in pripadnikom drugih verskih manjšin zagotovita osebno varnost in telesno nedotakljivost v skladu z mednarodnimi pogodbami in sporazumi, ki sta jih ratificirali;

4.  je globoko zaskrbljen zaradi čedalje pogostejših primerov nestrpnosti in nedavnega nasilja nad krščanskimi skupnostmi, zlasti v afriških in azijskih državah ter na Bližnjem vzhodu,

5.  pozdravlja prizadevanja oblasti, da odkrijejo snovalce in storilce napadov na krščanske skupnosti; poziva vlade, naj zagotovijo, da bodo vsi storilci teh zločinov in vsi odgovorni za napade, pa tudi za druga nasilna dejanja nad bližnjevzhodnimi kristjani ter drugimi verskimi manjšinami ali drugimi manjšinami privedeni pred sodišče in da jim bo ustrezno sojeno;

6.  poziva vlade zadevnih arabskih držav, katerih dolžnost je ščititi vse verske skupnosti, naj koptskim in asirskim kristjanom ter pripadnikom drugih verskih skupnosti in manjšin zagotovijo uživanje vseh človekovih pravic in temeljnih svoboščin, tudi pravice, da svobodno izberejo in spremenijo veroizpoved, ter naj preprečijo njihovo diskriminacijo;

7.  poziva nigerijsko in filipinsko vlado, naj enako varujeta vse državljane ne glede na veroizpoved ali prepričanje, vključno s kristjani, in naj pred sodišče privedeta vse osebe, odgovorne za nasilje nad verskimi in drugimi skupnostmi;

8.  poziva Svet, Komisijo ter visoko predstavnico Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, naj pri odnosih Evropske unije in njenem sodelovanju s tema državama posebno pozornost namenijo položaju verskih manjšin, vključno s krščanskimi skupnostmi po svetu, z zavzemanjem za strateško obvezo teh držav na podlagi mednarodnih pogodb o človekovih pravicah; ter naj se pri snovanju in izvajanju razvojnega sodelovanja in programov pomoči za te države posebej osredotočita na to vprašanje;

9.  poziva visoko predstavnico naj glede na nedavne dogodke in na dejstvo, da sta analiza in razumevanje razvoja kulturnih in verskih dogodkov v mednarodnih odnosih in sodobnih družbah vse bolj potrebna, v Evropski službi za zunanje delovanje vzpostavi trajno službo za strateške raziskave, oblikovanje politik ter usposabljanje o veri in prepričanjih;

10. poziva Komisijo, Svet in države članice, naj si z uporabo vseh instrumentov v sklopu zunanje politike EU bolj prizadevajo za krepitev človekovih pravic in pravne države;

11. poziva, naj Svet za zunanje zadeve na svojem zasedanju 31. januarja 2011 izrazi neomajno podporo verski svobodi za vsakogar in se trdno zaveže k obrambi kristjanov in drugih verskih manjšin na Bližnjem vzhodu ter v drugih regijah, kjer so preganjani;

12. podpira vse pobude za spodbujanje dialoga in medsebojnega spoštovanja med skupnostmi; poziva vse verske oblasti, naj spodbujajo strpnost ter ukrepajo proti sovraštvu ter nasilni in skrajnostni radikalizaciji;

13. poziva Evropsko unijo in države članice, naj namenijo več sredstev za dejavnosti Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce in humanitarno pomoč, ki jo upravlja ta organizacija;

14. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, visoki predstavnici Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko, vladam in parlamentom držav članic, vladam in parlamentom Egipta, Filipinov, Iraka in Nigerije, generalnemu sekretarju Združenih narodov in svetu ZN za človekove pravice.