Evropski parlament,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom„Letni pregled rasti : napredek EU pri celovitem odzivu na krizo,

–    ob upoštevanju sporočila Komisije z naslovom „Evropa 2020: strategija za pametno, trajnostno in vključujočo rast“,

–    ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanju Evropskega sveta z dne 17. in 18. junija 2010,

–    ob upoštevanju sklepov predsedstva po zasedanjih Evropskega sveta marca 2000, 2001, 2005, 2006, 2007 in decembra 2009,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. junija 2010 o gospodarskem upravljanju in EU 2020,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 20. oktobra 2010 o finančni, gospodarski in socialni krizi,

–    ob upoštevanju svoje resolucije z dne 16. decembra 2010 o stalnem mehanizmu za reševanje krize,

–    – ob upoštevanju člena 3 Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–    ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A.  ker se več držav članic še vedno spopada z naraščanjem nezaposlenosti, saj je brez dela že več kot 23 milijonov ljudi, zaradi šibke rasti v večini držav članic in drugih ključnih regijah sveta pa jih bo še več, to pa povzroča ogromne težave v življenju družbe in ljudi;

B.   ker je kriza dramatično razkrila šibkosti obstoječega sistema upravljanja v evroobmočju, pomanjkanje skupnih konceptov in instrumentov pa je privedlo do krize verodostojnosti in do dragega odlašanja političnih odločitev v državah članicah,

C.  ker so vzpostavitev stalnega mehanizma za reševanje krize zaradi ohranitve finančne stabilnosti evroobmočja in najnovejši zakonodajni predlogi Komisije o reformi pakta stabilnosti in rasti ter uvedbi nadzornega postopka za makroekonomska neravnovesja potreben, vendar še vedno nezadosten korak v smeri ekonomske in monetarne unije s polnimi pooblastili,

D.  ker bi morala strategija Evropa 2020 Evropi pomagati, da okreva in da bo ob izhodu iz krize močnejša, in sicer s pametno, trajnostno in vključujočo rastjo, ki bo temeljila na petih krovnih ciljih EU glede spodbujanja zaposlovanja: izboljšanju pogojev za inovacije, raziskave in razvoj, izpolnjevanju ciljev v zvezi s podnebnimi spremembami in energijo ter izboljšanju ravni izobrazbe in spodbujanju socialnega vključevanja, zlasti z zmanjšanjem revščine,

E.   ker Lizbonska pogodba jasno določa, da Unija opredeli in izvaja svoje zunanje delovanje zato, da spodbuja trajnostni gospodarski, družbeni in okoljski razvoj držav v razvoju, pri čemer je glavni cilj odprava revščine, ter da spodbuja vključevanje vseh držav v svetovno gospodarstvo,

1.   izraža globoko razočaranje glede prvega letnega pregleda rasti; obžaluje, ker priporočila glede politik, ki jih vsebuje ta ekonomska analiza, niso izpolnila pričakovanj o celostni in dobro uravnoteženi dolgoročni strategiji, s katero bi se EU izvlekla iz sedanje krize in obnovila močno in trajnostno gospodarsko rast ter se čim hitreje premaknila v smeri dostojnih delovnih mest ter polnega in visokokakovostnega zaposlovanja;

2.   poudarja, da je nujno potrebna dosledna in bolje usklajena strategija, da se okrepi politična odgovornost držav pri izvajanju strategije in zagotovi njen uspeh ter konkretne rezultate;

3.   meni, da EU potrebuje bolj inteligentno in inovativno gospodarsko politično strategijo za prihodnja leta, in sicer tako, ki bo tudi izboljšala javne račune ter obnovila zaposlovanje, hkrati pa zagotovila socialno pravičnost in ustrezno raven javnih naložb, ter ohranila sredstva za nacionalne sisteme socialnega skrbstva in kakovostne javne storitve;

4.   izraža zaskrbljenost zaradi pobud o ustvarjanju novih orodij za okrepljeno usklajevanje gospodarskih politik med državami članicami evroobmočja zunaj okvira Skupnosti; meni, da bi morali strategija Evropa 2020 ter aktualni zakonodajni predlogi o gospodarskem upravljanju, o katerih poteka razprava, zagotavljati boljše usklajevanje v okviru Pogodbe, svari, da bodo napadi na delovno zakonodajo in kolektivna pogajanja še bolj spodkopali zaupanje državljanov in podporo evropskemu projektu;

5.   poudarja, da bodo morale nacionalne vlade in EU poskrbeti, da bo davčna politika spet trajnostno usmerjena, obenem pa bodo morale zaščititi kratkoročno gospodarsko rast in zaposlovanje v kontekstu nizke ravni naložb, visoke nezaposlenosti in zaskrbljujoče nizkega potenciala rasti v prihodnjih letih v mnogih delih Evrope; meni, da pot pospešene fiskalne konsolidacije do 1 % BDP strukturnega proračunskega salda letno, ki jo predlaga Komisija, brez inovativnih finančnih sredstev ne bo omogočila obravnave teh izzivov; poziva k bolj diferenciranemu in previdnemu pristopu k fiskalni konsolidaciji in sicer za vsako državo posebej;

Krovni cilji in upravljanje strategije Evropa 2020

6.   obžaluje protislovje med navedenimi cilji v strategiji 2020, o katerih so se dogovorili v juniju, ter sredstvi, ki so na voljo za doseganje vseh petih krovnih ciljev in vodilnih pobud; poziva Komisijo, naj predstavi predloge o reviziji tekočega finančnega okvira ter pripravi ustrezne predloge za vzpostavitev novih lastnih sredstev, brez katerih ne bo mogoče izpolniti ciljev strategije Evropa 2020;

7.   izraža zaskrbljenost zaradi deset dodatnih ukrepov, ki jih predlaga Komisija, ter zaradi pomanjkanja usklajenosti z izpolnjevanjem petih krovnih ciljev za strategijo Evropa 2020 glede stopnje zaposlenosti, pogojev za raziskave in razvoj, zmanjšanja emisij toplogrednih plinov, izboljšanja stopnje izobrazbe, pospeševanja socialne vključenosti, in boja proti revščini, o katerih se je dogovoril Evropski svet; ponavlja svoj prejšnji poziv k dosledni in skladni strategiji trajnostnega razvoja, ki združuje ekonomsko, socialno in okoljsko politično agendo; poziva Komisijo, naj revidira letni pregled rasti in predstavi resnično dosleden pristop, ki bo temeljil na petih krovnih ciljih, kot se je dogovoril Evropski svet junija 2010;

8.   meni, da sta letni pregled rasti in okvir evropskega semestra ključni orodji za okrepljeno usklajevanje gospodarskih politik; vseeno pa poudarja, da ne bi smela nadomestiti ali zmanjšati pomena obstoječih orodij, predvidenih s Pogodbo, zlasti širših smernic gospodarskih politik in smernic za zaposlovanje v državah članicah, ki predvidevajo močno udeležbo Parlamenta in pravno posvetovanje z njim; izraža močno zaskrbljenost zaradi težnje, da bi zmanjšali pomen letne razprave o teh orodjih, ter opozarja, da to resno spodkopava cilj povečanja lastne odgovornosti držav in demokratične odgovornosti;

9.   poziva Svet in Komisijo, naj priznata osrednjo vlogo Evropskega parlamenta v procesu evropskega semestra, ki jo je treba opredeliti v okviru medinstitucionalnega sporazuma z namenom, da se določi in uradno sprejme demokratična in učinkovita pot naprej;

10. meni, da si pri doseganju ciljev strategije Evropa 2020 ne moremo privoščiti, da bi zanemarili znatnih novih potencialnih prihodkov, ki izhajajo iz inovativnih finančnih instrumentov; zato poziva Komisijo, naj predlaga široko zasnovan in ambiciozen sistem evroobveznic, s katerim bi ustvarili učinkovit ščit za obrambo evra in držav evroobmočja kot celote, oblikovali visoko likvidnosten trg javnih obveznic ter dosegli najnižje možne obrestne mere; poleg tega naj Komisija predlaga uvedbo vseevropskega davka na finančne transakcije, s katerim bi zajezili špekulacije in škodljive vzorce trgovanja na finančnih trgih, zmanjšali pretirano nestabilnost cen, ustvarili spodbude za finančni sektor za dolgoročne naložbe z dodano vrednostjo za realno ekonomijo ter primerno prispevali k stroškom krize ter k vzdržnosti javnih financ;

11. poziva k dolgoročni strategiji za naložbe, ki naj temelji na večji usklajenosti med evropskimi in nacionalnimi proračunskimi prizadevanji, zlasti v okviru procesa evropskega semestra; k večji vlogi Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj pri podpiranju naložb v infrastrukturo, zelene tehnologije, inovacije ter majhna in srednja podjetja, s katero bi zagotovili, da bodo politike teh dveh bank skladne s politikami EU ter da bosta za svoje ukrepe demokratično odgovorni Parlamentu; k ustreznemu evropskemu okviru za javno-zasebna partnerstva;

12. verjame, da si mora realistična strategija za rast in zaposlovanje na ravni EU prizadevati za ravnotežje med zagotavljanjem fiskalne discipline in spodbujanjem rasti; zato poudarja , da je treba formalno povezati sveženj o gospodarskem upravljanju, o katerem pravkar tečejo pogajanja, ter strategijo Evropa 2020; prav tako je prepričan, da fiskalna konsolidacija, ki se izvaja na kratki rok, ne sme spodkopati strategije za rast in zaposlovanje, temveč da je treba to strategijo v celoti priznati v okviru pakta stabilnosti in rasti, in sicer konkretno tako, da se ustrezno upošteva javne naložbe znotraj njenih ciljev; Komisijo prosi, naj zagotovi polno sodelovanje vseh socialnih partnerjev v evropskem semestru, da se okrepi odgovornost držav za celotni proces;

13. opozarja, da bi bilo treba povečanje števila delovnih mest in socialno vključenost doseči z zaposlitvami visoke kakovosti; je globoko zaskrbljen zaradi pristopa Komisije, ki nasprotuje socialni zaščiti, visoki stopnji zaposlenosti in močni rasti; meni, da so zakonodajne pobude za zaščito pravic delavcev nujne za polno uresničevanje strategije Evropa 2020;

14. poudarja, da je bilo v večini držav članic v zadnjem desetletju, v obdobju gospodarske širitve, opaziti težnjo, da so plače rasle počasneje od produktivnosti; zato poziva k zagotavljanju primernih in dostojnih plač in h krepitvi sistemov socialne zaščite, da se oživi gospodarstvo in ustvari dolgoročno trajnostno rast; meni, da nediferencirane spodbude glede obdavčitve dela niso vzdržne in da jih je zato treba nameniti ranljivim skupinam, nizkoprofitnim podjetjem in dolgoročnemu ustvarjanju kakovostnih delovnih mest;

15. potrjuje, da je poglabljanje enotnega trga postavljeno na prvo mesto v okviru strategije Evropa 2020 za premagovanje finančne in gospodarske krize, saj utira pot trajnostni rasti, zaposlovanju, socialni vključenosti in večji konkurenčnosti; se spominja ambicij akta o enotnem trgu, da bi s celostnim pristopom zagotovili boljše gospodarske rezultate in okrepili socialno razsežnost, hkrati pa ponovno vzpostavili zaupanje s tem, ko bi državljane postavili v samo središče enotnega trga; obžaluje, da letni pregled rasti nima podobnega pristopa glede enotnega trga;

16.  poziva Komisijo, naj s pomočjo drugega akcijskega načrta o finančnih storitvah vodi proces, ki bo evropski regulativni in nadzorni okvir za finančne storitve vzpostavil kot referenčno točko za ukrepe, s katerimi bo mogoče vzpostaviti pravilno ravnotežje med preglednostjo in tržno učinkovitostjo ter zaščito pred novimi finančnimi zlomi in špekulacijami, hkrati pa zagotoviti, da bo finančni sektor izpolnjeval svoj namen, to je zbiranje kapitala in omogočanje gospodarskega razvoja; meni, da še ni bil opravljen ustrezen razmislek glede brezpogojne javne podpore bolehnim zasebnim akterjem v obdobju krize, zato poziva Komisijo, naj pripravi temeljito analizo vpliva državne pomoči, ki je bila dodeljena v tem času;

Vodilne pobude za pametno, trajnostno in vključujočo rast

17. je seznanjen z vodilnimi pobudami, ki jih je Komisija sprejela za uresničevanje krovnih ciljev strategije Evropa 2020; obžaluje pomanjkanje usklajenosti in prekrivanje med temi pobudami in obstoječimi instrumenti ter predlogi; poudarja, da se te pobude lahko uresniči le s konkretnimi in skladnimi zakonodajnimi predlogi;

18. poudarja, so trdni sistemi socialne zaščite, naložbe v aktivne politike trga dela, izobraževanje in možnosti usposabljanja bistvenega pomena pri zmanjševanju nezaposlenosti in preprečevanju dolgoročne izključenosti; odobrava program za nova znanja in spretnosti in nova delovna mesta, vendar opozarja, da prožna varnost ni uporabna v državah članicah, v katerih je zaradi proračunskih omejitev in makroekonomskih neravnovesij malo možnosti za okrepitev sistemov socialne zaščite, zato meni, da je treba zmanjšanje razdrobljenosti trga dela doseči z zagotavljanjem ustrezne varnosti za delavce, ne glede na vrsto pogodbe o zaposlitvi, ter zlasti za ranljive skupine; poudarja, da je treba reforme trga dela uvajati na podlagi dosežene visoke stopnje družbenega soglasja, in sicer s sporazumi s socialnimi partnerji na nacionalni ravni in na ravni EU; je zelo zaskrbljen zaradi morebitnega učinka trgovinskih sporazumov, podpisanih po načinu 1 GATS, na evropske trge dela, zato poziva Komisijo, naj pred vsako sklenitvijo trgovinskega sporazuma opravi oceno učinka, pri kateri naj sodelujejo socialni partnerji na ravni EU in na nacionalni ravni;

19. odobrava predloge o evropski platformi za boj proti revščini in socialni izključenosti, vendar poziva k bolj konkretnim ukrepom za doseganje socialne vključenosti, zlasti k okrepitvi odprte metode koordinacije na socialnem področju kot celovite strategije, pri kateri sodelujejo nacionalne in lokalne zainteresirane strani, zlasti pa osebe, ki so revne in socialno izključene; nujno poziva Komisijo in Svet, naj vključi pristop, ki bo temeljil na pravicah in uresničeval Listino o temeljnih pravicah in horizontalno socialno klavzulo (člen 9 PDEU), s čimer bosta zagotovila, da bodo vse politike podpirale, ne pa spodbijale cilja o zmanjšanju revščine;

20. podpira pristop, s katerim bi določili novo ciljno in skladno evropsko industrijsko politiko, ki bi postala ena od sedmih vodilnih pobud v strategiji Evropa 2020; odobrava izrecno zavezanost h konsolidaciji industrijskih temeljev Evropske unije; poudarja, da obstaja potreba po sektorski industrijski politiki, s katero bi zagotovili trajnostno spodbujanje glavnih evropskih gospodarskih panog, zlasti z vključevanjem različnih politik na področju inovacij, financiranja raziskav, demonstracijskih projektov, konkurenčnega prava, pravil enotnega trga, trgovinske politike in okoljskih obveznosti; poziva Komisijo, naj predstavi konkretne zakonodajne predloge, ki bodo omogočili premik industrije v smeri nizkoogljičnega in trajnostnega gospodarstva;

21  poudarja, da lahko trajnostni razvoj evropske industrije dosežemo le z intenzivnim dialogom z zaposlenimi; industrijska politika, ki je primerna za prihodnost, potrebuje inovacije, pametno prestrukturiranje, izboljšanje postopkov in razvoj meril usposobljenosti, vse to pa je z udeležbo zaposlenih in delavcev boljše;

22. pozdravlja predloge o digitalni agendi, vendar ponovno poziva k celovitemu akcijskemu načrtu s časovnim razporedom in cilji, ki bo dal hitre in oprijemljive rezultate na področju nevtralnosti omrežja in enotnega trga za spletne vsebine in storitve, v interesu odprte in uspešne digitalne družbe ter za premostitev digitalne ločnice;

23. meni, da so inovacije potrebne v vodilnih in novo nastajajočih panogah, ki so lahko odločilnega pomena za konkurenčni trg, so pa tudi ključno gonilo v tradicionalnih industrijskih panogah pri prizadevanjih za močno in konkurenčno Evropo;

24. odobrava vodilno pobudo o Uniji inovacij kot ključnemu gonilu za doseganje ciljev strategije Evropa 2020; meni, da bi bilo treba ambicije te pobude podpreti z izdatnejšim financiranjem raziskav; poudarja, da je za večje projekte raziskav in razvoja, bistvene naložbe v energetsko infrastrukturo, nove pristojnosti EU na področju vesoljske politike in financiranje politike inovacij EU potrebna trdna, verodostojna in trajnostna finančna podpora EU; vseeno pa izraža zaskrbljenost zaradi nejasne povezave med partnerstvi za inovacije in Evropskim inštitutom za inovacije in tehnologijo;

25. pozdravlja vodilno pobudo o Evropi, gospodarni z viri, ter analize, opravljene v njenem okviru o tem, kaj potrebujemo za zagotovitev, da bodo dolgoročne strategije na področjih, kot so energetika, podnebne spremembe, raziskave in inovacije, industrija, promet, kmetijstvo, ribolov in okoljska politika dale rezultate glede učinkovitost virov; poziva Komisijo, naj hitro pripravi ambiciozen predlog o učinkovitosti virov, ki bo imel zavezujoče cilje in konkretna merila;

26. poudarja, kako pomembno je združiti boj proti podnebnim spremembam z zavezo za zmanjšanje našega celotnega ekološkega odtisa, ob prizadevanju za ohranjanje naravnih virov, saj so ekološko inovativne tehnologije in nadomestne možnosti za nizkoogljično energijo odvisne od omejenih virov;

27. poudarja pomen ukrepov za promocijo in razvoj učinkovitosti virov ter trajnostno proizvodnjo in potrošnjo pri izvajanju strategije Evropa 2020 z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti; poudarja, da je treba vključiti učinkovito merjenje porabljenih virov in produktivnosti virov;

28. opozarja na ključno vlogo resnično skupne učinkovite in trajnostne evropske energetske politike v strategiji Evropa 2020; poudarja, da je treba energijo v EU izkoriščati veliko bolj učinkovito, splošna poraba energije pa se mora znižati, zato poziva Komisijo, naj uvede zavezujoči cilj 20 odstotnega prihranka energije do leta 2020; poziva Komisijo, naj predlaga zakonodajo za dodatno zmanjšanje emisij v EU;

29. poziva Komisijo, naj oblikuje resnično napredno energetsko politiko za EU do leta 2050, ki bo obravnavala različne izzive, kot so zanesljivost oskrbe, varčevanje z energijo, trajnost, pa tudi pravice potrošnikov in revščina; poudarja, da bi moral biti cilj 95 odstotkov iz obnovljivih virov energije do leta 2050 ključna prednostna naloga za energetsko politiko EU, ter da je treba v ta namen zagotoviti podvojitev letnih kapitalskih naložb v okviru strategije Evropa 2020; poziva k natančnemu pregledu in modernizaciji evropskih energetskih omrežij, da se poveča dovajanje energije iz obnovljivih virov, zmanjša izgube energije in z uporabo pametnih rešitev poveča nadzor, ki ga opravljajo potrošniki; poudarja, da bi to lahko dosegli le s povečanjem evropske, nacionalne in regionalne finančne podpore, ter poziva Komisijo, naj pripravi konkretne predloge glede obravnavanja pomanjkljivosti financiranja energetskega omrežja;

30. poziva Komisijo, naj pospeši revizijo direktive o obdavčitvi energije, in sicer tako, da bi postale emisije CO2 in energijska vsebnost eno izmed glavnih meril za obdavčitev energetskih proizvodov; to bo omogočilo zagotavljanje večjih spodbud za prehod na brezogljične, trajnostne in obnovljive vire energije ter postopno preložitev davčnega bremena z dela na dejavnosti, ki onesnažujejo okolje, ustvarjajo znatne emisije toplogrednih plinov ali porabijo velike količine virov;

31. opozarja, da mora Evropska unija ogromno vlagati v prometno infrastrukturo, kot so vseevropska prometna omrežja (TEN-T), da bi povečala gospodarsko rast, izboljšala socialno in teritorialno kohezijo ter oblikovala trajnosten in interoperabilen prometni sistem; poudarja, da je treba pri reviziji smernic TEN-T pretok tovora in oseb preusmeriti v bolj trajnostne oblike prometa;

32. ponovno poziva k agendi za raziskave in tehnologijo na področju prometa, kjer se je treba prednostno osredotočiti na zmanjšanje ogljika v prometu, povečanje preglednosti oskrbovalne verige in prometne varnosti, ter izboljšanje prometnega upravljanja;

33. opozarja na pomen krovnih ciljev za izobraževanje in usposabljanje za spodbujanje zaposlovanja, podporo vseživljenjskemu učenju ter omogočanje zlasti mladim, da najdejo zaposlitev; za dosego teh ciljev mora svoje ukrepe osredotočiti na ustrezno zagotavljanje finančne podpore mladim ter na lajšanje prehoda iz študija in usposabljanja v zaposlenost; obžaluje, da v tej smeri ni bilo predlogov;

34. pozdravlja pobudo mladi in mobilnost; vztraja, da je treba vsem mladim zagotoviti finančno pomoč, da se spodbuja socialno vključenost,

35. vztraja, da je enakost med spoloma eden od ključnih ciljev pri uresničevanju strategije EU 2020; zato poziva ko polni udeležbi žensk na trgu dela, da bo do leta 2020 prvič dosežena 75 odstotna stopnja zaposlenosti žensk, ter k polnem vključevanju delavk v poklicno usposabljanje, zlasti za zelena delovna mesta za novo trajnostno gospodarstvo; poziva, k zakonodajnemu programu za enoodstotno letno zmanjšanje obstoječega razkoraka v plačilu med moškimi in ženskami, da bi do leta 2020 dosegli desetodstotno zmanjšanje; vztraja, da mora strategija Evropa 2020 vključevati tudi cilj zmanjšanja revščine pri ženskah v EU, saj se šteje, da revno živi 17 odstotkov žensk, med njimi največ mater samohranilk, priseljenk in starejših žensk;

36. opozarja, da sta strategija EU 2020 in kohezijska politika v osnovi povezani in da zaradi nujnega ustreznega financiranja vodilnih pobud ne bi smelo biti na razpolago manj sredstev za kohezijsko politiko; meni zlasti, da je za dolgoročno gospodarsko in družbeno blaginjo Evrope nujna močnejša kohezija;

37. je seznanjen z namenom Komisije, da poglobi trgovinski program EU in da se zlasti osredotoči na dokončanje tekočih večstranskih in dvostranskih trgovinskih pogajanj; opozarja, da mora multilateralizem ostati prva prednostna naloga EU; trdno verjame, da potrebujemo učinkovit in reformiran večstranski trgovinski okvir za izgradnjo bolj uravnoteženega in pravičnejšega gospodarskega sistema, kot del novega globalnega upravljanja, ki bo služilo svetovnemu razvoju; zahteva, da se pri vseh trgovinskih pogajanjih spoštuje načelo posebnega in diferenciranega obravnavanja držav v razvoju;

38. poudarja, da je treba trgovinsko politiko EU preoblikovati v resnično sredstvo za ustvarjanje delovnih mest, odpravo revščine in trajnostni razvoj po vsem svetu; je trdno prepričan, da je usklajenost med notranjimi in zunanjimi vidiki politik EU nepogrešljiva ter da mora biti oblikovanje nove trgovinske politike skladno z močno industrijsko politiko ustvarjanja delovnih mest, da se zagotovi gospodarska rast in s tem ustvari številčnejša in boljša delovna mesta;

39. prosi Komisijo, naj predvidi odprt dialog z Evropskim parlamentom in civilno družb, zlasti o socialnih in okoljskih standardih ter reformi Svetovne trgovinske organizacije; poleg tega zahteva, da se v vse dvostranske ali regionalne trgovinske sporazume Evropske unije, ki so še v fazi pogajanj, vključijo zavezujoče socialne in okoljske določbe, zlasti spoštovanje temeljnih delovnih standardov in drugih vidikov dostojnega dela, kot jih opredeljuje Mednarodna organizacija dela; poziva k vključitvi klavzule o družbeni odgovornosti gospodarskih družb v vse mednarodne trgovinske sporazume, ki jih podpiše EU;

40. meni, da mora naložbena politika EU v prihodnje spodbujati naložbe, ki so trajnostne, upoštevajo pravico vlad do sprejemanja zakonov, ki so v javnem interesu, ter spodbujajo kakovostne delovne pogoje v podjetjih, katerim so naložbe namenjene;

41. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Evropski komisiji in Evropskemu svetu.