Postopek : 2011/2532(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0131/2011

Predložena besedila :

B7-0131/2011

Razprave :

OJ 14/02/2011 - 93

Glasovanja :

PV 17/02/2011 - 6.5

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0065

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 128kDOC 82k
Glej tudi predlog skupne resolucije RC-B7-0129/2011
14.2.2011
PE459.663v01-00
 
B7-0131/2011

k vprašanjema za ustni odgovor B7‑0011/2011 in B7‑0013/2011

v skladu s členom 115(5) poslovnika


o izvajanju strategije EU za Podonavje


Lambert van Nistelrooij, Tamás Deutsch, Jan Olbrycht, Marian-Jean Marinescu, András Gyürk, Andrej Kovačev (Andrey Kovatchev), László Tőkés, Kinga Gál, Béla Glattfelder, Iosif Matula, Alajos Mészáros, Csaba Sógor, Petru Constantin Luhan, Edit Bauer, Lívia Járóka, Ildikó Gáll-Pelcz, László Surján, József Szájer, Iuliu Winkler, Elisabeth Jeggle, György Schöpflin, Csaba Őry, Sabine Verheyen, Manfred Weber, Joachim Zeller, Elżbieta Katarzyna Łukacijewska, Anna Záborská v imenu skupine PPE

Resolucija Evropskega parlamenta o izvajanju strategije EU za Podonavje  
B7‑0131/2011

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 192 in člena 265(5) Pogodbe o delovanju Evropske unije,

–   ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor o evropski strategiji za Podonavje (O-0150/2009 – B7-0240/2009),

–   ob upoštevanju Resolucije Evropskega parlamenta z dne 21. januarja 2010 o evropski strategiji za Podonavje (P7-TA (2010)0008),

–   ob upoštevanju strategije Evropske unije za regijo Baltskega morja,

–   ob upoštevanju zasedanja Evropskega sveta z dne 18. in 19. junija 2009, na katerem je ta pozval Komisijo, naj do leta 2010 pripravi evropsko strategijo za Podonavje,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 24. marca 2009 o Zeleni knjigi o teritorialni koheziji in napredku razprave o prihodnji reformi kohezijske politike,

–   ob upoštevanju mnenja Odbora regij o strategiji EU za Podonavje iz oktobra 2009,

–   ob upoštevanju delovnega programa Sveta za naslednjih 18 mesecev, ki so ga pripravili špansko, belgijsko in madžarsko predsedstvo,

–   ob upoštevanju sporočila Evropske komisije o strategiji EU za Podonavje in njenega akcijskega načrta, sprejetega 8. decembra 2010,

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker Lizbonska pogodba priznava teritorialno kohezijo kot cilj Evropske unije (člen 3 PEU),

B.  ker je cilj makroregionalnih strategij bolje izkoristiti obstoječe vire za reševanje vprašanj teritorialnega razvoja in oblikovati skupne odgovore na splošne izzive,

C. ker je strategija za regijo Baltskega morja že podala model za usklajevanje politik in sredstev EU v geopolitičnih teritorialnih enotah (makroregijah), določenih na podlagi posebnih meril,

D. ker je Podonavje, ki obsega 14 evropskih držav ter 115 milijonov državljanov v EU in zunaj nje (Nemčija, Avstrija, Slovaška, Češka, Slovenija, Madžarska, Romunija, Bolgarija, Hrvaška, Srbija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Moldavija in Ukrajina), območje, kjer se lahko razvije okrepljeno sodelovanje na področju različnih politik EU: kohezije, prometa, gospodarstva, energije, okolja, širitve in sosedske politike,

E.  ker bi morala zato strategija EU za Podonavje združevati gospodarske, okoljske, družbene in kulturne elemente,

F.  ker velja, da bi utegnila Donava omogočiti širitev Evropske unije,

G. ker Podonavje tvori medsebojno povezano makroregijo z raznovrstnimi gospodarskimi zmogljivostmi,

H. ker bo gospodarski razvoj Podonavja znatno povečal gospodarsko blaginjo te makroregije in spodbudil zaposlovanje,

I.   ker je Evropski svet junija 2009 zahteval, naj Komisija do konca leta 2010 pripravi strategijo EU za Podonavje,

1.  meni, da širitev Evropske unije, pa tudi osrednji nadnacionalni izzivi, kot so gospodarska kriza, okoljske nevarnosti, trajnostni promet, energetska povezljivost, trajnost virov in ekološka uporaba vodnih virov, kažejo, da se medsebojna odvisnost posameznih držav povečuje, zato razmišljanje v okviru posameznih sektorjev ni več ustrezno, vzpostavitev makroregij pa bi z usklajenim pristopom k trajnostnemu razvoju na širši regionalni ozemeljski ravni in začetkom učinkovitejšega izkoriščanja izjemnega razvojnega potenciala Podonavja odprlo nove, učinkovitejše možnosti sodelovanja;

2.  zato poudarja, da bi bilo treba to strategijo določiti v okviru cilja ozemeljskega sodelovanja (cilj 3) kohezijske politike, temeljiti pa bi morala na celostnem, medsektorskem in ozemeljskem pristopu, katerega cilj bi bil boljše usklajevanje politik med različnimi ravnmi upravljanja na posameznem ozemlju s poudarkom na ustreznih vprašanjih;

3.  poudarja, da skladnost strategije s cilji EU 2020 dokazuje, da je strategija usklajena s trendi evropskega razvoja ter zavezanostjo EU inteligentni, trajnostni in vključujoči rasti in da bo z zagotavljanjem novih, dodatnih ugodnosti na političnem, gospodarskem in kulturnem področju pomagala povečati blaginjo, varnost in mir;

4.  je prepričan, da bi lahko strategija za Podonavje, če bi bila podprta z močno politično predanostjo držav članic, precej prispevala k skupnemu uspehu in učinkovitosti evropske strategije za okrevanje po zadnjih letih gospodarske in finančne krize ter dala novo spodbudo trajnostni rasti na regionalni, nacionalni in evropski ravni, ne le v srednji in južni Evropi, pač pa tudi v precej širšem geografskem obsegu;

5.  poudarja, da bi strategija za Podonavje skupaj z različnimi oblikami čezmejnega sodelovanja, ki ga omogoča, zlahka postala osrednji dejavnik gospodarskega in okoljskega razvoja, spodbujala lokalna in regionalna prizadevanja ter razvojne potrebe in prispevala k oblikovanju tesnega čezmejnega sodelovanja v različnih vrstah industrijskih dobavnih verig, občinskih projektih sodelovanja in nadnacionalnih pobudah za modernizacijo prometa;

6.  poudarja, da je uspešno izvajanje fiskalnih izhodnih strategij, ki so jih oziroma jih bodo sprejele države članice, odvisno od sposobnosti, zmožnosti in pripravljenosti dejavnikov na občinski ravni, da na regionalne trge dela posežejo s projektnimi pobudami, ki bodo sprožile lokalno povpraševanje po delovni sili, ustvarile podlago za pametno in okolju prijazno rast, izboljšale sodelovanje med obmejnimi regijami različnih držav članic in zagotovile dolgoročni razvoj evropskega omrežja za vodni promet; s tega vidika je izjemno pomembno vključiti strategijo za Podonavje v okvir dolgoročne vizije evropske strategije okoljskega in industrijskega razvoja ter ji zagotoviti trdno in odločno politično podporo vseh držav članic;

7.  je seznanjen s srednjeročnimi in dolgoročnimi napovedmi, ki kažejo, da bodo posledice podnebnih sprememb še posebej prizadele južne regije Evrope, tudi države članice, ki ležijo na jugovzhodnem delu Evrope; je prepričan, da ima strategija za Podonavje pomembno vlogo na tem področju in da jo je treba oblikovati z namenom in ciljem zmanjšati škodljive posledice podnebnih sprememb v podonavskih regijah, upoštevajoč večplastno vlogo in naravo tega rečnega omrežja (oskrba z vodo, ekološki vidiki, prometna infrastruktura, namakanje in kmetijska razsežnost, zaščitene živalske in rastlinske vrste itd.);

8.  poudarja, da srednja Evropa z ekološkega vidika spada med najbogatejša, a hkrati tudi najobčutljivejša območja Evrope, za katera je značilen ekološko izjemno zapleten in dragocen ekosistem, ki zahteva visoko raven zaščite; cilj evropske strategije za Podonavje je z upravljanjem okoljskih tveganj, na primer poplav in industrijskega onesnaževanja, ohranitvijo kakovosti in količine nadzorovanih vodnih zalog in zagotovitvijo njihove trajnostne uporabe ter ohranitvijo biotske raznovrstnosti, krajine ter kakovosti zraka in prsti, ustvariti udobno in trajnostno, obenem pa razvito in cvetočo regijo;

9.  poudarja, da so pameten gospodarski razvoj in naložbe zelo obetavna področja gospodarske rasti; zelene tehnologije in ekološke posodobitve, kot so izboljšanje energetske učinkovitosti in boljše ravnanje z odpadki, lahko pripomorejo k trajnostnemu razvoju regije in zmanjšanju negativnih vplivov gospodarskih dejavnosti na okolje;

10. poudarja, da Podonavje predstavlja evropska vrata v zahodni Balkan, zato evropska strategija za Podonavje ne prispeva samo k izboljšanju sosedskih odnosov v srednji Evropi, temveč zagotavlja tudi pomembno dodano vrednost v politiki EU do vzhodne Evrope, kar je za celotno EU odlična priložnost, da utrdi politično in gospodarsko sodelovanje z Balkanom in s tem prispeva k razvoju in utrjevanju procesa evropskih integracij v regiji;

11. priznava pomembno vlogo, ki jo ima strategija za Podonavje pri spodbujanju zelenega gospodarstva, pri okolju prijaznih inovacijah ter v širšem pomenu tudi pri raziskavah in inovacijah, katerih cilj je vzpostaviti novo in konkurenčno nizkoogljično gospodarstvo, ter potrjuje večjo prisotnost okolju prijaznih pristopov pri razvoju čezmejnih projektov industrijskega sodelovanja;

12. poudarja, da je treba pri načrtovanju prometnega sistema regije dati prednost okolju prijaznim načinom prevoza, na primer železniškemu prevozu in prevozu po celinskih plovnih poteh, hkrati pa v celoti upoštevati ustrezne elemente veljavnega pravnega reda EU;

13. se zavzema za izboljšanje kulturnega okolja Podonavja s spodbujanjem kulturnega dialoga, podporo univerzitetnim programom izmenjave in na nadnacionalnem sodelovanju temelječim mladinskim projektom, spodbujanjem trajnostnega turizma ter zaščito zgodovinske in stavbne dediščine;

14. opozarja, da je sodelovanje pri kulturnih projektih ključnega pomena, saj bi tako podprli medkulturni dialog in razumevanje med državami Podonavja; v zvezi s tem poudarja potrebo po aktivnem sodelovanju mladih v kulturnih in izobraževalnih ustanovah, prek katerih bi spletli večnacionalne mreže;

15. spodbuja politično zavezanost, da bi povečali zaupanje državljanov in zainteresiranih strani v političnih in lokalnih organih;

16. poudarja potrebo po usklajenem pristopu, da bi v državah Podonavja zagotovili učinkovitejšo uporabo vseh razpoložljivih sredstev EU ter v največjem mogočem obsegu izpolnili cilje strategije; prav tako poudarja potrebo po zadostni prilagodljivosti, da bi v okviru sedanjih operativnih programov omogočili razvoj projektov, povezanih s strategijo za Podonavje;

17. poudarja, kako pomembno je zagotoviti potrebno tehnično podporo za uresničitev ukrepov in projektov, ki se izvajajo v okviru strategije EU za Podonavje; stroške tehnične podpore je treba bolje prepoznati in jih upoštevati že med načrtovanjem finančnega okvira strategije; znesek, namenjen podpori, se da na razpolago partnerjem, če bo uporabljen v namene in za ukrepe, ki se usklajujejo na makroregionalni ravni;

18. poudarja, da bi lahko bila vir financiranja makroregionalnih projektov tudi neuporabljena finančna sredstva; ta sredstva bi se ob izteku ustrezne finančne perspektive delno ali v celoti prenesla;

19. poziva Komisijo, naj se redno posvetuje z Evropskim parlamentom in ga obvešča o napredku pri izvajanju strategije EU za Podonavje;

20. naroča svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Odboru regij in drugim zadevnim institucijam.

 

Zadnja posodobitev: 16. februar 2011Pravno obvestilo