ob zaključku razprave o izjavi podpredsednice Komisije/visoke predstavnice Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko
v skladu s členom 110(2) poslovnika
o aktualnih razmerah v Libiji
Charles Tannock, Ryszard Antoni Legutko, Tomasz Piotr Poręba, Marek Henryk Migalski
v imenu skupine ECR
Resolucija Evropskega parlamenta o aktualnih razmerah v Libiji
B7‑0169/2011
Evropski parlament,
– ob upoštevanju pogajanj o podpisu okvirnega sporazuma o sodelovanju, ki trenutno potekajo med Libijo in Evropsko unijo,
– ob upoštevanju prejšnjih resolucij Evropskega parlamenta o Libiji,
– ob upoštevanju resolucije varnostnega sveta Združenih narodov št. 1970/2011,
– ob upoštevanju sklepa Sveta z dne 28. februarja 2011,
– ob upoštevanju opustitve pogajanj o okvirnem sporazumu z 22. februarjem,
– ob upoštevanju nedavnih izjav visoke predstavnice Catherine Ashton in Komisije,
– ob upoštevanju poročila o nedavnih dogodkih v severni Afriki, ki ga je komisar za širitev in evropsko sosedsko politiko Štefan Füle predstavil Odboru za zunanje zadeve (AFET) v Evropskem parlamentu v Bruslju 28. februarja 2011,
– ob upoštevanju izjave o razmerah v severni Afriki, ki jo je v imenu Evropske komisije dal njen predsednik Barroso na tiskovni konferenci 2. marca 2011,
– ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,
A. ker je postalo nasilje v Libiji nevzdržno; na tisoče ljudi je bilo ubitih ali ranjenih, približno 100.000 pa jih je zapustilo državo, da bi poiskalo zavetje in humanitarno pomoč,
B. ker trenutna evropska pomoč tej regiji znaša 3 milijone EUR,
C. ker varnostni svet Združenih narodov in Evropski svet menita, da pomenijo razmere v Libiji grožnjo za mednarodni mir in varnost,
D. ker sta varnostni sveta Združenih narodov in Svet ministrov Libiji naložila ciljne sankcije,
E. ker je varnostni svet Združenih narodov Mednarodno kazensko sodišče pooblastil, da preveri domnevne zlorabe človekovih pravic in zločine zoper človečnost;
1. poziva polkovnika Moamerja Abu Minjar al Gadafija k takojšnjemu sestopu z oblasti in odobrava zamrznitev njegovega celotnega premoženja, vključno s premoženjem družinskih članov in oseb, ki delujejo v njihovem imenu, ter s premoženjem, ki je shranjeno v Švici;
2. nujno poziva države članice EU, visoko predstavnico in Evropsko komisijo, naj preučijo možnost, da bi upravo v Bengaziju in Narodni svet priznali kot vlado Libije, s tem pa Narodnemu svetu omogočili, da zaprosi tuje zaveznice za vojaško pomoč;
3. nujno poziva države članice, naj močno pritisnejo na libijske oblasti ter tako dosežejo prenehanje nedopustnega pobijanja nedolžnih protestnikov;
4. zaskrbljeno ugotavlja, da raste število beguncev, ki bežijo iz krajev, kjer vlada nasilje, in iščejo humanitarno pomoč na libijskih mejah;
5. meni, da je pretirana uporaba sile zoper protestnike nesprejemljiva, saj naj bi po poročilih medijev varnostne službe zoper neoborožene civiliste uporabljale solzilni plin in prave naboje;
6. nujno poziva aktualno libijsko vodstvo, naj prizna kritičnost položaja, ter ponavlja, da si civilna družba resno prizadeva za demokracijo;
7. odobrava, da so voditelji držav članic nedavno obsodili nastale razmere, in ponovno opozarja, da morajo države EU pokazati solidarnost;
8. odobrava odločno držo varnostnega sveta Združenih narodov, Mednarodnega kazenskega sodišča in Evropskega sveta;
9. izraža resno zaskrbljenost zaradi življenjskih pogojev in varnosti ljudi, ki bežijo iz države, in ponuja finančno pomoč državam članicam, ki begunce sprejemajo;
10. poziva Svet, Komisijo in visoko predstavnico, naj pozorno spremljajo razmere v regiji;
11. poziva zahodne zaveznike in prijateljske arabske države, naj resno preučijo možnost, da bi začasno upravo upornikov priznali kot uradno vlado Libije ter ji zagotovili potrebno vojaško pomoč, da bi ljudi zaščitili pred nadaljnjimi pokoli, obenem pa naj dejavno razmislijo o vseh vojaških možnostih, vključno s prepovedjo preletov in varovanim ozemljem, kjer bi notranje razseljeni ljudje poiskali zatočišče v primeru, da se Gadafi odloči za ponovne napade na civilna območja;
12. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, vladam in parlamentom držav članic ter vladi države Libije.