Postopek : 2011/2510(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0191/2011

Predložena besedila :

B7-0191/2011

Razprave :

Glasovanja :

PV 10/03/2011 - 9.1
CRE 10/03/2011 - 9.1
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0094

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 145kDOC 88k
4. 3. 2011
PE459.734v01-00
 
B7-0191/2011

ob zaključku razprave o izjavi Komisije

v skladu s členom 110(2) poslovnika


o madžarskem zakonu o medijih


Martin Schulz, Hannes Swoboda, Maria Badia i Cutchet, Claude Moraes, Juan Fernando López Aguilar, Csaba Sándor Tabajdi v imenu skupine S&D
Renate Weber, Sophia in ’t Veld, Sonia Alfano, Alexander Alvaro, Louis Michel, Cecilia Wikström, Jens Rohde, Norica Nicolai, Sarah Ludford, Marielle De Sarnez, Alexander grof Lambsdorffski, Ramon Tremosa i Balcells, Charles Goerens, Marietje Schaake, Frédérique Ries, Gianni Vattimo v imenu skupine ALDE
Daniel Cohn-Bendit, Rebecca Harms, Judith Sargentini, Helga Trüpel, Christian Engström, Hélène Flautre, Raül Romeva i Rueda, Eva Lichtenberger v imenu skupine Verts/ALE
Lothar Bisky, Rui Tavares, Alf Svensson, Patrick Le Hyaric, Willy Meyer, Jürgen Klute, Marie-Christine Vergiat, Cornelia Ernst v imenu skupine GUE/NGL

Resolucija Evropskega parlamenta o madžarskem zakonu o medijih  
B7‑0191/2011

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju členov 2, 3, 6 in 7 Pogodbe o Evropski uniji (PEU), členov 49, 56, 114, 167 in 258 Pogodbe o delovanju Evropske unije (PDEU), člena 11 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, povezanih s spoštovanjem, spodbujanjem in varstvom temeljnih pravic, zlasti svobode izražanja in obveščanja ter pravice do pluralnosti medijev,

–   ob upoštevanju Direktive 2010/13/EU z dne 10. marca 2010 o usklajevanju nekaterih določb zakonov ali drugih predpisov v državah članicah v zvezi z zagotavljanjem avdiovizualnih medijskih storitev (direktiva o avdiovizualnih medijskih storitvah)(1),

–   ob upoštevanju Evropske listine o svobodi tiska z dne 25. maja 2009, delovnega dokumenta Komisije o pluralnosti medijev v državah članicah EU (SEC(2007)0032), pristopa k pluralizmu medijev v treh korakih, kot ga opredeljuje Komisija, ter neodvisne študije, ki je bila izvedena za Komisijo in dokončana leta 2009,

–   ob upoštevanju svojih resolucij z dne 22. aprila 2004 o nevarnosti kršitve svobode izražanja in obveščanja v Evropski uniji, zlasti v Italiji(2), z dne 25. septembra 2008 o koncentraciji in pluralizmu medijev v Evropski uniji(3) ter z dne 7. septembra 2010 o novinarstvu in novih medijih – oblikovanje javnega prostora v Evropi,

–   ob upoštevanju izjav Komisije, vloženih poslanskih vprašanj in razprav v Evropskem parlamentu o svobodi obveščanja v Italiji 8. oktobra 2009 in 8. septembra 2010, ter razprav na skupnem zasedanju Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve in Odbora za kulturo in izobraževanje 17. januarja 2011 v zvezi z madžarskim zakonom o medijih,

   ob upoštevanju sklepa Odbora za državljanske svoboščine, pravosodje in notranje zadeve, da izda letno primerjalno poročilo o razmerah na področju svobode, pluralnosti in neodvisnega upravljanja medijev v državah članicah EU, ki bo vključevalo kazalnike,

–   ob upoštevanju Konvencije UNESCO o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja, zlasti njenih členov 5(2), 7 in 11,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker Evropska unija temelji na vrednotah demokracije in pravne države, kot je določeno v členu 2 PEU, zato zagotavlja in spodbuja svobodo izražanja in obveščanja, kot je določeno v členu 11 Listine o temeljnih pravicah in členu 10 Evropske konvencije o človekovih pravicah, ter priznava pravno vrednost pravic, svoboščin in načel, kot so določena v Listini o temeljnih pravicah, kar je dokazala tudi s podpisom Evropske konvencije o človekovih pravicah, po kateri sta svoboda in pluralizem medijev nujna pogoja; ker te pravice vključujejo svobodo izražanja mnenj ter svobodo prejemanja in sporočanja informacij brez nadzora, vmešavanja ali pritiskov javnih organov,

B.  ker pluralizem in svoboda medijev še vedno povzročata hudo zaskrbljenost v EU in njenih državah članicah, zlasti v Italiji, Bolgariji, Romuniji, Češki republiki in Estoniji, kot je bilo poudarjeno v nedavnih kritikah zakona o medijih in ustavnih sprememb, sprejetih na Madžarskem med junijem in decembrom 2010, ki so jih izrazile mednarodne organizacije, kot so OVSE in komisar Sveta Evrope za človekove pravice, številna mednarodna in nacionalna združenja novinarjev, uredniki in publicisti, nevladne organizacije, ki delujejo na področju človekovih pravic in državljanskih svoboščin, pa tudi države članice in Komisija,

C. ker je Komisija izrazila pomisleke in od madžarske vlade zahtevala informacije v zvezi s skladnostjo madžarskega zakona o medijih z direktivo o avdiovizualnih medijskih storitvah in pravnim redom Skupnosti na splošno, zlasti glede obveznosti uravnoteženega poročanja, ki velja za vse ponudnike avdiovizualnih medijskih storitev, pri čemer je pod vprašaj postavila tudi njegovo skladnost z načelom sorazmernosti in spoštovanjem temeljne pravice do svobode izražanja in obveščanja iz člena 11 Listine o temeljnih pravicah, načelom države izvora in zahtevami za prijavo; ker se je Madžarska na to odzvala tako, da je zagotovila dodatne informacije ter začela postopek spremembe zakona, da bi upoštevala pomisleke, ki jih je izrazila Komisija,

D. ker je OVSE izrazil resne pomisleke v zvezi s področjem uporabe madžarskih zakonov (materialno in teritorialno področje uporabe), svobodo izražanja in urejanjem vsebin, imenovanjem ene osebe, ki bo opravljala funkcijo nacionalnega organa za medije in telekomunikacije in skladnostjo z načeli, ki urejajo storitve javne radiotelevizije(4), ter navedel, da nova zakonodaja ogroža pluralizem medijev, ukinja politično in finančno neodvisnost javnih medijev, dolgoročno utrjuje negativne elemente za svobodne medije, organ za medije in svet za medije pa sta politično homogena(5) in izvajata oster in centraliziran vladni in politični nadzor nad vsemi mediji; ker so nadaljnji pomisleki vključevali nesorazmerne in zelo stroge kazni na podlagi spornih in neopredeljenih razlogov, pomanjkanje avtomatičnega postopka za prekinitev kazni v primeru pritožbe na sodišču zoper sodbo organa za medije, kršitev načela zaupnosti novinarskih virov in varstvo družinskih vrednot,

E.  ker se strinja s pomisleki OVSE v zvezi s politično homogeno sestavo organa za medije in sveta za medije, časovnim okvirom, izvajanjem ostrega in centraliziranega vladnega, sodnega in političnega nadzora nad vsemi mediji in dejstvom, da so najbolj sporne značilnosti zakonodaje v nasprotju s standardi OVSE in mednarodnimi standardi o svobodi izražanja, na primer odprava politične in finančne neodvisnosti javnih medijev, področje uporabe zakona (materialno in teritorialno) ter odločitev, da se ne opredelijo osnovni pojmi, zaradi česar novinarji ne morejo vedeti, ali morebiti kršijo zakon,

F.  ker je komisar Sveta Evrope za človekove pravice pozval madžarske oblasti, naj pri pregledu zakona o medijih upoštevajo standarde Sveta Evrope o svobodi izražanja in pluralnosti medijev, ustrezna priporočila odbora ministrov in parlamentarne skupščine Sveta Evrope, zlasti pa zavezujoče standarde iz Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in sodno prakso Evropskega sodišča za človekove pravice; ker je navedel uporabo nejasnih opredelitev, ki jih je mogoče narobe tolmačiti, ustanovitev politično neuravnoteženega regulativnega mehanizma z nesorazmernimi pooblastili, ki ni predmet celovitega sodnega nadzora, ogroženo neodvisnost storitev javne radiotelevizije in spodkopavanje zaščite novinarskih virov informacij; ker je poudaril tudi, da bi morale vse zadevne zainteresirane strani, vključno z opozicijskimi strankami in civilno družbo, imeti možnost smiselnega sodelovanja pri pregledu te zakonodaje, ki določa tako pomemben vidik delovanja demokratične družbe(6),

G. ker je v drugem mnenju, izdanem 25. februarja 2011, komisar za človekove pravice priporočil celovito revizijo svežnja madžarske zakonodaje o medijih, med drugim zaradi obnovitve natančne zakonodaje, ki bo spodbujala pluralne in neodvisne medije ter še trdneje zagotavljala, da na regulativne mehanizme za medije ne bo mogoče politično vplivati(7); ker v nadaljevanju ugotavlja, da morajo biti mediji na Madžarskem sposobni opravljati vlogo psa čuvaja v pluralni demokratični družbi, da bi to dosegla pa mora Madžarska spoštovati obveznosti, ki jih je sprejela kot članica Sveta Evrope, ter čim bolje izkoristiti znanje in izkušnje te organizacije na področju svobode izražanja ter medijske neodvisnosti in pluralnosti,

H. ker bi bilo treba zato nujno opustiti izvajanje madžarskega zakona o medijih ter zakon revidirati na podlagi pripomb in predlogov Komisije, OVSE in Sveta Evrope, s čimer bi zagotovili, da bo povsem v skladu z zakonodajo EU in evropskimi vrednotami ter standardi o svobodi in pluralnosti ter neodvisnem upravljanju medijev,

I.   ker je kljub večkratnim pozivom Parlamenta k pripravi direktive o svobodi, pluralnosti in neodvisnem upravljanju medijev Komisija doslej odlašala s tem predlogom, ki postaja vedno bolj potreben in nujen,

J.   ker bi köbenhavnska merila za članstvo v EU, ki se nanašajo na svobodo tiska in izražanja in so bila določena junija1993 na Evropskem svetu v Köbenhavnu, morale podpreti vse države članice EU ter jih uveljaviti prek ustrezne zakonodaje EU,

K. ker je Sodišče v združenih zadevah C-39/05 P in C-52/05 P v odstavkih 45 in 46 razsodilo, da dostop do informacij državljanom omogoča tesnejše sodelovanje v postopku odločanja, upravi pa v demokratičnem sistemu omogoča, da ima večjo legitimnost, je bolj učinkovita in odgovorna do državljanov, kar je pogoj za učinkovito uveljavljanje njihovih demokratičnih pravic,

1.  poziva madžarske organe, naj ponovno vzpostavijo neodvisno upravljanje medijev in prekinejo vmešavanje države v svobodo izražanja in t.i. uravnoteženo medijsko pokritost, ter meni, da ima prekomerno zakonsko urejanje področja medijev nasprotni učinek ter ogroža dejanski pluralizem v javnem prostoru;

2.  pozdravlja sodelovanje Komisije z madžarskimi organi pri usklajevanju madžarskih medijev s pravom Skupnosti in pogodbami ter začetek postopka spremembe na nacionalni ravni;

3.  obžaluje, da se je Komisija odločila osredotočiti le na tri točke v zvezi s tem, kako Madžarska izvaja pravni red Skupnosti, zlasti pa, da ni navedla člena 30 direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah, kar omejevalno učinkuje na pristojnost Komisije za nadzor skladnosti Madžarske z Listino o temeljnih pravicah pri izvajanju prava EU; poziva Komisijo, naj pregleda, kako Madžarska spoštuje predpise glede odgovornosti iz Direktive 2000/31/ES o elektronskem poslovanju in kako je prenesla okvirne odločbe EU o boju proti nekaterim oblikam in izrazom rasizma in ksenofobije s kazensko-pravnimi sredstvi (2008/913/PNZ) ter o boju proti terorizmu (2008/919/PNZ), ki vključujejo navedbe svobode izražanja in izogibanja pravilom o svobodi medijev;

4.  poziva Komisijo, naj nadaljuje s skrbnim spremljanjem in ocenjevanjem skladnosti madžarskega zakona o medijih, kot je bil spremenjen skladno z evropsko zakonodajo, zlasti z Listino o temeljnih pravicah;

5.  poziva madžarske organe, naj vključijo vse zainteresirane strani v revizijo zakona o medijih in ustave, ki je temelj na pravni državi temelječe demokratične družbe, z ustreznim nadzorom in uravnoteženostjo, ki sta potrebna za varovanje temeljnih pravic manjšine pred tveganjem tiranije večine;

6.  poziva Komisijo, naj do konca leta na podlagi člena 265 PDEU predlaga zakonodajno pobudo v skladu s členom 225 PDEU o svobodi, pluralnosti in neodvisnosti upravljanja medijev, odpravi pomanjkljivosti zakonodajnega okvira EU o medijih ter uporabi svoje pristojnosti na področju notranjega trga, avdiovizualne politike, konkurence, telekomunikacij, državne pomoči, obveznosti javnih storitev in temeljnih pravic vsake osebe, ki prebiva na ozemlju EU, z namenom, da opredeli vsaj minimalne bistvene standarde, ki jih mora vsaka država članica izpolnjevati in spoštovati v svoji nacionalni zakonodaji, da zagotovi, zajamči in spodbuja svobodo obveščanja, primerno raven pluralnosti medijev ter neodvisnost medijskega upravljanja;

7.  poziva madžarske organe, naj nadaljujejo z revizijo zakona o medijih na podlagi pripomb in predlogov Evropskega parlamenta in Komisije, OVSE in komisarja Sveta Evrope za človekove pravice, priporočil Odbora ministrov in parlamentarne skupščine Sveta Evrope, sodne prakse Evropskega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice ter v primeru ugotovitve, da je zakon nezdružljiv s črko in duhom pogodb ali parava EU, Listino temeljnih pravic ali Evropsko konvencijo o varstvu človekovih pravic, zakon razveljavi in ne izvaja zakona ali njegovih delov, za katere je bilo ugotovljeno, da so nezdružljivi;

8.  naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji, Svetu Evrope, vladam in parlamentom držav članic, Agenciji za temeljne pravice, OVSE in Svetu Evrope.

 

(1)

Analiza in ocena svežnja madžarske zakonodaje in osnutka zakonodaje o medijih in telekomunikacijah, ki ga je za OVSE pripravil dr. Karol Jakubowicz.

(2)

UL C 104 E, 30.4.2004, str. 1026.

(3)

Sprejeta besedila, P6_TA(2008)0459.

(4)

Analiza in ocena svežnja madžarske zakonodaje in osnutka zakonodaje o medijih in telekomunikacijah, ki ga je za OVSE pripravil dr. Karol Jakubowicz.

(5)

Pismo predstavnika OVSE za svobodo medijev Odboru za državljanske pravice, pravosodje in notranje zadeve dne 14. januarja 2010.

(6)

http://www.coe.int/t/commissioner/News/2011/110201Hungary_en.asp.

(7)

https://wcd.coe.int/wcd/ViewDoc.jsp?id=1751289.

Zadnja posodobitev: 9. marec 2011Pravno obvestilo