Postopek : 2011/2680(RSP)
Potek postopka na zasedanju
Potek postopka za dokument : B7-0295/2011

Predložena besedila :

B7-0295/2011

Razprave :

PV 11/05/2011 - 17
CRE 11/05/2011 - 17

Glasovanja :

PV 12/05/2011 - 12.9
Obrazložitev glasovanja
Obrazložitev glasovanja

Sprejeta besedila :

P7_TA(2011)0238

PREDLOG RESOLUCIJE
PDF 133kDOC 87k
9. 5. 2011
PE465.601v01-00
 
B7-0295/2011

k vprašanju za ustni odgovor B7‑0304/2011

v skladu s členom 115(5) poslovnika


o odpornosti na antibiotike


Paolo De Castro v imenu Odbora za kmetijstvo in razvoj podeželja

Resolucija Evropskega parlamenta o odpornosti na antibiotike  
B7‑0295/2011

Evropski parlament,

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 22. maja 2008 o novi strategiji za zdravstveno varstvo živali za Evropsko unijo 2007–2013 (P6_TA(2008)0235),

–   ob upoštevanju svoje resolucije z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 (P7_TA(2010)0130),

–   ob upoštevanju Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o spremljanju zoonoz in povzročiteljev zoonoz ter Uredbe (ES) št. 2160/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. novembra 2003 o nadzoru salmonele in drugih opredeljenih povzročiteljih zoonoz, ki se prenašajo z živili,

–   ob upoštevanju skupnega mnenja Evropskega centra za preprečevanje in nadzor bolezni, Evropske agencije za varnost hrane, Evropske agencije za zdravila ter Znanstvenega odbora za nastajajoča in na novo ugotovljena zdravstvena tveganja o protimikrobni odpornosti s poudarkom na zoontskih okužbah, objavljene v glasilu EFSA Journal 2009; 7(11):1372,

–   ob upoštevanju vprašanja za ustni odgovor (O-000048/2011 – B7-000/2011) z dne 1. marca 2011 o protimikrobni odpornosti,

–   ob upoštevanju poročila Svetovne zdravstvene organizacije o medicinskem vplivu uporabe protimikrobnih zdravil pri živalih za prehrano,

–   ob upoštevanju resolucije Evropskega parlamenta o predlogu za priporočilo Sveta o preudarni uporabi protimikrobnih zdravil v humani medicini (KOM (2001) 333 - C5-0411/2001 - 2001/2164(COS),

–   ob upoštevanju člena 115(5) in člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker je protimikrobna odpornost za evropski živinorejski sektor vprašanje zdravja živali, zlasti kadar zdravljenje ni uspešno; ker je več držav članic že izdalo smernice o preudarni uporabi protimikrobnih zdravil, zaradi česar se je zmanjšala njihova uporaba,

B.  ker ima živinoreja (pridelava mlečnih izdelkov, govedine, svinjine, perutnine, jajc, ovčjega in kozjega mleka ter mesa) veliko vlogo v evropskem kmetijskem gospodarstvu,

C. ker je glavni cilj kmetov ohraniti živino zdravo in produktivno s pomočjo dobrih kmetijskih praks (higiene, ustrezne krme, reje, odgovornega upravljanja zdravja živali),

D. ker živali kljub ukrepom kmetom zbolijo in jih je treba zdraviti,

E.  ker so protimikrobna zdravila ob pravilni uporabi uspešno orodje v pomoč kmetom pri ohranjanju zdravja in produktivnosti njihove živine ter zagotavljanju njenega dobrega počutja,

F.  ker se mora evropski živinorejski sektor v prihodnje zanesti na varnost in učinkovitost zdravljenja s protimikrobnimi zdravili,

G. ker je treba pri dajanju protimikrobnih zdravil živalim in ljudem upoštevati potencialno tveganje protimikrobne odpornosti,

H. ker se precejšen del protimikrobnih zdravil predpisuje za živali in ker protimikrobna odpornost prizadene ljudi in živali ter lahko prehaja z enih na druge, kar predstavlja pomembno horizontalno vprašanje, ki zahteva usklajen pristop na ravni Unije,

I.   ker protimikrobno odpornost pri ljudeh pogosto povzročijo neustrezni odmerki antibiotikov, nepravilno zdravljenje in stalna izpostavljenost patogenov protimikrobnim zdravilom v bolnišnicah,

J.   ker prenos patogenih bakterij z geni za protimikrobno odpornost posebej ogroža ljudi, kot so kmetje in delavci na kmetijah, ki so v vsakodnevnem stiku z živalmi,

K. ker lahko velika gostota živali poveča stopnjo obolevnosti; ker je lahko neustrezna uporaba protimikrobnih sredstev pri živalih na splošno tvegana zaradi razvoja odpornosti nanje s posledicami za zdravje ljudi in živali,

L.  ker morda niso dovolj pojasnjene vloga živali, hrane živalskega izvora in odpornih bakterij v živinoreji pri prenosu protimikrobne odpornosti na ljudi ter morebitne nevarnosti, ki jih to povzroči,

M. ker uporaba protimikrobnih zdravil v subterapevtskih odmerkih v daljšem obdobju na splošno pomeni večjo nevarnost za razvoj in/ali povečanje in širjenje protimikrobne odpornosti v primerjavi s terapevtskim zdravljenjem,

N. ker je v Evropski uniji prepovedana uporaba protimikrobnih zdravil v subterapevtskih odmerkih,

O. ker bi manjša uporaba protimikrobnih zdravil dolgoročno pomenila nižje stroške za kmete in družbo na splošno, če se ohrani učinkovitost protimikrobnih zdravil,

P.  ker lahko prekomerna in neustrezna uporaba biocidov prav tako prispeva k protimikrobni odpornosti,

Q. ker lahko tudi kemična dekontaminacija zaklanih živali, ki je v Evropi nezakonita, prispeva k protimikrobni odpornosti,

R.  ker je hrana lahko pomemben prenašalec protimikrobne odpornosti,

S.  ker so lahko prenašalci tudi živali, ki niso namenjene prehrani, kot so hišni ljubljenčki, in ker lahko olajšajo prenašanje protimikrobne odpornosti, saj se protimikrobna zdravila namenjena za uporabo v humani medicini uporabljajo tudi v druge namene,

T.  ker si sodobne živinoreje ni mogoče predstavljati brez možnosti uporabe protimikrobnih zdravil za zdravljenje in ker bi dobro zdravje živali ter odgovorna uporaba protimikrobnih zdravil prispevala k preprečevanju širjenja protimikrobne odpornosti,

U. ker se protimikrobna odpornost pri živalih razlikuje med posameznimi vrstami in oblikami živinoreje,

V. ker je Parlament v svoji resoluciji z dne 5. maja 2010 o vrednotenju in oceni akcijskega načrta za zaščito in dobro počutje živali 2006–2010 poudaril povezavo med zdravjem živali in javnim zdravjem ter pozval Komisijo in države članice, naj se odgovorno lotijo vedno večjega problema protimikrobne odpornosti pri živalih,

W. ker je Evropski parlament še posebej pozval Komisijo, naj zbira in analizira podatke o uporabi veterinarskih proizvodov, vključno s protimikrobnimi zdravili, da bi zagotovila učinkovito uporabo tovrstnih proizvodov,

Skupno zbiranje podatkov

1.  pozdravlja prizadevanja Komisije in njenih agencij pri skupnem zbiranju podatkov na tem področju, zlasti pobudo iz leta 2009 za ustanovitev evropskega nadzora rabe protimikrobnih sredstev v veterini; obžaluje, da se vse države članice še niso pridružile mreži evropskega nadzora rabe protimikrobnih sredstev v veterini, in poziva še več držav, naj to storijo; poziva Komisijo, naj mreži evropskega nadzora rabe protimikrobnih sredstev v veterini nameni zadostna finančna sredstva za izvajanje nalog; poziva Komisijo, naj nemudoma oblikuje ustrezen pravni okvir, da bodo države članice lahko učinkovito zbirale podatke;

2.  poziva Komisijo, naj si prizadeva za zbiranje podatkov, ki bo usklajeno in primerljivo, tudi z dejavnostmi, ki potekajo v tretjih državah, na primer v Združenih državah;

3.  priznava, da sta ustrezno zbiranje in analiza primerljivih podatkov o prodaji veterinarskih proizvodov – ter njihova uporaba na živalih – pomemben prvi korak; poudarja, da je treba pridobiti celostno podobo o tem, kdaj, kje, kako in na katerih živalih se sedaj uporabljajo protimikrobna sredstva, ne da bi ustvarili dodatna finančna ali upravna bremena za kmete ali druge lastnike živali;

4.  poudarja, da je treba podatke zbrati, pa tudi ustrezno analizirati, dognanja uporabiti v praksi in uvesti potrebne ukrepe na ravni Evropske unije in držav članic, pri tem pa upoštevati tudi razlike med vrstami živali in oblikami živinoreje;

5.  priznava, da je treba take podatke postaviti v kontekst, saj se kmetijske prakse in njihova intenzivnost med državami članicami razlikujejo;

Raziskave

6.  poziva, naj se opravijo dodatne raziskave novih protimikrobnih zdravil, pa tudi drugih možnosti (cepljenje, biološka zaščita, reja za boljšo odpornost) in strategij, ki temeljijo na dokazih, da bi preprečili in nadzirali nalezljive bolezni živali; glede tega poudarja pomen okvirnih raziskovalnih programov EU; v zvezi s tem poudarja, da je treba razviti dobre sisteme za živinorejo, ki bodo zmanjšali potrebo po predpisovanju antibiotkov;

7.  poziva, naj se raziskovalni viri iz humane in veterinarske medicine bolje uskladijo z oblikovanjem mreže obstoječih raziskovalnih inštitutov;

8.  poziva k raziskavam o vlogi živali, hrane živalskega izvora, sonaravnih sistemov reje vključno z odpornimi vrstami, življenjske dobe živali, boljšega upravljanja čred, zgodnjega preprečevanja bolezni, gibanja in dostopa do proste reje, nižje gostoti živali in drugih pogojev, ki zagotavljajo izpolnjevanje bioloških potreb živali; meni, da se je treba posvetiti tudi odpornim bakterijam v živinoreji, prenosu protimikrobne odpornosti na ljudi ter morebitnim nevarnosti, ki jih to povzroči;

Spremljanje in nadzor

9.  poziva države članice, naj redno sistematično spremljajo in nadzorujejo protimikrobno odpornost tako pri živalih za hrano kot pri hišnih ljubljenčkih, ne da bi ustvarjale dodatne finančne in upravne obremenitve za kmete, druge lastnike živali ali veterinarje; poudarja, da morajo biti na enotnem dostopnem mestu na voljo poenoteni podatki, vključno z informacijami o dejavnikih tveganja; poudarja, da so potrebna letna poročila držav članic s podatki, kar bi omogočilo primerjavo na evropski ravni;

10. poziva, naj se v prihodnjih proračunih za Urad za prehrano in veterinarstvo ter Evropsko agencijo za varnost hrane odraža večja potreba po nadaljnjih pregledih in analizah na tem področju;

11. poziva vse udeležence, naj vsak na svojem področju delovanja, kot sta veterinarska medicina ali živinoreja, prizna svoj del odgovornosti za preprečevanje razvoja in širjenja protimikrobne odpornosti;

12. priporoča, naj se v skladu z znanstvenimi mnenji uvede usklajen nadzor protimikrobne odpornosti pri indikatorskih bakterijah (kot je E.coli in E. enterococci);

Ohranitev učinkovitosti protimikrobnih zdravil

13. poudarja, da je končni cilj ohraniti protimikrobna zdravila kot učinkovito sredstvo za boj proti boleznim pri živalih in ljudeh in pri tem njihovo uporabo omejiti na nujno potrebno;

14. poziva, naj se protimikrobna sredstva pri živalih uporabljajo previdno in odgovorno ter naj se veterinarjem in kmetom ponudi več informacij za zmanjšanje razvoja protimikrobne odpornosti poziva k izmenjavi najboljše prakse, kot je sprejetje smernic o preudarni rabi protimikrobnih zdravil kot pomembnem orodju v boju proti razvoju protimikrobne odpornosti;

15. poziva k oblikovanju dobre živinorejske prakse, ki bi zmanjšala tveganje protimikrobne odpornosti; poudarja, da je treba to prakso uporabljati predvsem pri mladih živalih, zbranih od različnih rejcev, s čimer se povečuje tveganje za prenosljive bolezni;

16. poziva države članice in Urad za prehrano in veterinarstvo, naj zagotovijo boljši nadzor nad izvajanjem prepovedi uporabe protimikrobnih zdravil kot spodbujevalcev rasti iz leta 2006;

17. poziva Komisijo, naj si prizadeva za mednarodno prepoved protimikrobnih zdravil kot spodbujevalcev rasti v živalski krmi ter naj to vprašanje obravnava v dvostranskih pogajanjih s tretjimi državami, na primer z Združenimi državami Amerike;

18. poziva Komisijo, naj oceni in spremlja, kako države članice izvajajo in uporabljajo ustrezno veljavno evropsko zakonodajo o protimikrobnih zdravilih;

19. poziva Komisijo, naj v okviru strategije EU za zdravstveno varstvo živali razvijejo širok večletni akcijski načrt boja proti protimikrobni odpornosti; meni, da bi ta akcijski načrt moral zajemati vse živali iz strategije EU o dobrem počutju živali, tudi hišne ljubljenčke, ter poudarja logično povezavo med zdravjem živali in uporabo protimikrobnih zdravil, kot tudi povezavo med zdravjem živali in zdravjem ljudi;

20. meni, da bi moral akcijski načrt vsebovati podroben pregled različnih načinov preventivne uporabe protimikrobnih zdravil, da bi rešili spor glede tega, kaj je rutinska in kaj sprejemljiva preventiva;

21. ker predelane živalske beljakovine iz neprežvekovalcev same po sebi kažejo koristi za zdravje živali in prehrano, kar lahko bistveno prispeva k uravnoteženi prehrani monogastričnih živali, tudi gojenih rib, in hkrati k manjši uporabi protimikrobnih zdravil, zato poziva Evropsko komisijo, naj odpravi sedanje omejitve pod pogoji, s katerimi bi zagotovili najvišjo raven varnosti hrane;

22. naroči svojemu predsedniku, da to resolucijo pošlje Svetu in Komisiji.

 

Zadnja posodobitev: 19. maj 2011Pravno obvestilo