Evropski parlament,

–   ob upoštevanju člena 27 Uredbe (ES) št. 1234/2007 in Uredbe (ES) št. 983/2008,

–   ob upoštevanju predloga Komisije (KOM(2010)486),

–   ob upoštevanju sodbe Splošnega sodišča v zadevi T-576/08,

–   ob upoštevanju izvedbene uredbe Komisije (EU) št. 562/2011,

–   ob upoštevanju člena 110(2) svojega poslovnika,

A. ker Komisija ocenjuje, da 43 milijonom ljudi v EU grozi pomanjkanje hrane,

B.  ker zaradi gospodarske in finančne krize ter močnih podražitev hrane vse več ljudem grozi pomanjkanje hrane,

C. ker je ena od petih prednostnih nalog strategije EU za leto 2020 zmanjšanje revščine in socialne izključenosti v Evropski uniji,

D. ker program razdeljevanja hrane najbolj ogroženim osebam v Uniji, ki je bil uveden leta 1987 v skupni kmetijski politiki, trenutno zagotavlja pomoč v hrani 13 milijonom ljudi, ki trpijo revščino, v 19 državah članicah, v njegove distribucijske verige pa je vključenih okrog 240 bank hrane in dobrodelnih organizacij,

E.  ker je program vedno bolj odvisen od nakupov na trgu zaradi preoblikovanja skupne kmetijske politike in s tem zmanjšanja intervencijskih zalog, iz katerih je program dobival hrano do sedaj,

F.  ker je Splošno sodišče dosodilo, da se člen 2 Uredbe 983/2008 o dodatni dobavi hrane na trgu razglasi za ničnega,

G. ker je po sodbi Evropskega sodišča predlog Komisije za leto 2012 kaže nenadno zmanjšanje s 500 milijonov EUR leta 2011 na 113 milijonov EUR v letu 2012,

H. ker se bo za skupno kmetijsko politiko in z njo povezane programe, pa tudi strukturne sklade, vključno z Evropskim socialnim skladom, leta 2013 začelo novo obdobje financiranja,

1.  poudarja, da ima nenadna zaustavitev sedanjega delujočega sistema pomoči brez predhodnega obvestila ali priprave hude posledice za najbolj ranljive državljane EU in ni zanesljiv način financiranja;

2.  zato poziva Komisijo in Svet, naj razvijeta prehodno rešitev za preostala leta financiranja (2012 in 2013), da bi se izognili takojšnjemu in velikemu zmanjšanju pomoči v hrani zaradi zmanjšanja iz 500 milijonov na 113 milijonov, s čimer se zagotovi ljudem, ki so odvisni od pomoči, da ne bodo trpeli pomanjkanja hrane;

3.  poziva vse zadevne akterje, naj na dolgi rok skrbno ocenijo primernost programa pomoči v hrani kot elementa skupne kmetijske politike v novem obdobju financiranja za obdobje od leta 2014 dalje;

4.  opozarja, da je treba programe za prikrajšane osebe izvajati ob upoštevanju postopkov pred Sodiščem prve stopnje, kakor je Komisija pravilno poudarila v svoji oceni prihodkov in odhodkov za proračunsko leto 2012; je seznanjen, da je Sodišče v svoji sodbi T-576/08 z dne 13. aprila 2011 določilo, da mora ta program kriti le dobavo hrane iz intervencijskih zalog, v nasprotju z izdatki, nastalimi zaradi nakupa zalog hrane na trgu;

5.  poziva Komisijo, naj pretehta možnost za spremembo pravne podlage, ki se uporablja za program za najbolj ogrožene osebe, da bi našli rešitev za sedanji zastoj te zadeve na ravni Sveta; meni, da bi ustreznejšo pravno podlago lahko našli na področju socialne politike;

6.  opozarja, da je ena od petih prednostnih nalog strategije EU za leto 2020 zmanjšanje revščine in socialne izključenosti v Evropski uniji; poudarja, da je za boj proti revščini potrebna celovita politika, ki bo povezala dostojen dohodek, delovne pogoje in življenjske razmere ter dostop do političnih, gospodarskih, socialnih in kulturnih temeljnih pravic, navaja, da bi lahko bili ukrepi pomoči v hrani začasni del drugih ukrepov v širši celoviti politiki za boj proti revščini; priznava, da sta pogosta stranska učinka revščine podhranjenost in pomanjkanje hrane;

7.  zato pozdravlja pobudo Komisije v njenih predlogih za naslednji večletni finančni okvir (2014–2020), da se program premakne iz naslova 2 v naslov 1 v poglavju o socialni politiki (Evropski socialni sklad); poziva Komisijo, naj hitro dožene, kako bo program deloval v okviru Evropskega socialnega sklada in kdo ga bo upravljal;

8.  vztraja, da spreminjanje pravne podlage programa in naslova, pod katerim se nahaja, ne sme povzročiti zmanjšanja podpore najbolj ogroženim osebam v Evropi; poziva Komisijo, naj medtem zamenja sedanji program z začasnim ukrepom, da se zagotovi kontinuiteta programa na isti ravni;

9.  poudarja, kako pomembno je, zlasti v sedanji gospodarski, finančni in socialni krizi, zagotoviti pomoč najranljivejšim in najbolj ogroženim članom družbe na evropski ravni;

10. naroči svojemu predsedniku, naj to resolucijo posreduje Svetu, Komisiji ter vladam in parlamentom držav članic.